Lelo IVm šiev. 6. V Celju, iorek due 17. Januarfa 1922« hWm 0lm \ ifttniii. ^^Ti'ry^1^ yfftS^R. ^^^^H^B ^^B^^^V ^^^^^^^ft ^^^^^^^ft ^^^^^^^m ^^^F^^^v^^^^^^flH ^I^^^B« ^^^^H^^A ^^^^^^B ^^^^^H& ^^^^^^^^^^^bt^ m^^^^^B *3flb jHwigK^^L ^^HBh^^B ^^^^H^^^b ^^^^^^^^B ^^^H^^^^b. ¦^¦^¦^¦^¦^i ^^H^^B^v ^HfinffSB I^^^^B^^B h^^^^^^h ^^^^^^^^K ^^^^S^m& I^^^^Bb^^^^^^^^^^^^^^ iSK: ^^^^^^r l^^^V mats ^E^& HHBBB^ ^e in boie preteklosti ter začei docela novo živJjenje v novi domovini. Vprašanje, o katerem naj govorim, se mora pravilno glasiti : Celjsko o- krožje v vpraSanju razdeHtve države v oblasti. Iz malenkostnega sepnrati- stfCno-slovenskega stališča se je treba povspeü na slaliäce celokupne drčavne koristi in iz tega vidika premotriti, kako naj bodo pii razdelilvi države v oblasti najbolje varovane koristi celjskega okrožja, v katerem živimo in delamo in katerega korist smo dolžni zastopati. Vidovdanska ustava predvideva upravno razdelitev države v oblasti. Ta porazdelitev se naj izvrši po pri- rodnih, ekcnomskih in socijalnih raz- merah, gotovo tudi po vidiku, kako najboljše in najuspešnejše ter v splošno zadovoljstvo urediti srednje upravne edinice. Glede števila prebivalstva naj oblast ne prese&a Stevila 800.000 pre- bivalcev. Pri razdelilvi države v oblasti igra vprašanje historiČnih mej veliko vlogc. Posebno Hrvati so se v to vpra- žanje znjedli s tako žilavostjo, da se na prvi hip zdi, kakor da bi se nji- hovemu odporu moglo posrečiti pre- prečenje razdelitve države v oblasti, revizija tozadevne določbe vidovdan- ske ustave ter uzakonjenje historic- nega prava — z drugimi besedami: iz edinstvene države napraviti ledera- tivno državo z malimi državicami, med kafere naj pride poieg kraijevine ali Radičeve republike »Hrvatske« re- pub'.ikan&ka ali kakrSnaSekoli ">zedi- njcna Slovenija«. Preprican sem, da v Jugoslav!ji ni več poti nazaj v federativno uredbo driiave. Ob času ustanovitve čržave takoj po prevratu bi bila taka ureditev mogoüa, engko kakor ob ustanovitvi nemške države po nemsko-francoski voini. Takrat )e imel Bismark voliti med dvema nacelonia: med edinstveno centralisticno in med zvezno driavo. Odloči! se je za drugo pot, pa ne s svojim srcem, ker je bila že takrat srČna želja vseh dalekovidnih nemSkih politikov, da sp ustvari takoj močna centralističiia neintka država z enim cesarjem, z eno vlado in enim parla- mentom. Duodec- knezi so bili moJ' nejži kakor je bila mot nemških cen- tralistov in zato se \e zvarüa takrat »zvezna država« mesto edinstyejrie..CLii- traJistične državr.------- Bismark ie mora^ ubrati pot evo- lucije. V na5i kraljevini se je tsikoj po prevratu ustvariia edinstvena država z enim kraljem, eno vlado in enim pariamentom. Vidovdanska ustava je to tvorbo sankcijonirala, — uprava se Ljudsko vseisčilišče v Celju. Nocoj v pondeljek 16. Jan. ob pol 20. uri v risalnid me- ščanske sole predavanje g. primarija dr. RajŠpa 5O h^ani'. je enotno uvedia in jo je treba le it v podrobnostih v smislu ustave izve- sti. Kar se je s trudom doseglo, to se ne sme več prcvrečt, kolo časa se ne more zasukati nazaj; kar je bilo pri nas zgodovinskega, ostane zgodo- dovinsko, Jugoslavija pa stopa v vrste starth in novih držav kot nova edin- stvena centralistična država, kl je za- Čela svojo zgodovino moči in slave 5e le pisati. Isto pot hodi Če§kos!o- vaška- ki ima enake težave v uredbi uprave, ki bo jih pa ravno tako pre- magala kakor na§a kraljevina. Pri razdelilvi države v upravne edinice srednje stopnje je predvideno po vladnem predlogu 2ö oblasti. Je to predtog viade, na katerega se pa vlada ne veže, ampak pripušča glede Steviia, obsega in mej te!» edinic s stvarnimi razlogi podprte izpremembef seveda v okviru ustave. To vladno stališče je razumljivo; saj mora vsem v državi odlofujočim činiteljem iti sa;rso za tern, da se upiavna razdeli- tev v oblasti čim boijse in pravicnej- fte izvede. Po predlogu vlade predvi- dene oblasti se ne držijo historičnih mej. Oospodarskl in upravno-tehnični 5 vidiki so merodajni. Vslcd tega naj- j demo v načrtu oblasti, ki imajo nekaj ' komai nad 100,000 prebiyalcev, poieg takih, ki imajp nad 500.000 prebival- cev. Na zapadni meji na5e kraljevine sie po vladn?:n načrtu predvideni dve oblasti: mariborska in Ijubljanska. Mariborska obi as t naj po vlad- nem načrtu obsega od bivše Štajerske 425.000 prebivalcev, od bivše Kranjske 2.447 prebivalcey, od KoroSke 10.602 prebivalcev in Prekmurje razen Dolnje Lcndave in njene bližnje okolice; vsega skiipaj 'kakih 526.00 "• : l"- -'-ev« L$ut>lf«tT9ka >¦¦¦ Obsega približno ravr.o loiiKo piioivaicev ka- kor mariborska ccllasi. Key sirio od bivše Kranjske po rapailski pogcdbi izgubiH Notrsnjsko, se naj prldeli k biv^i Kranjski del Štajerske in sicer: sodna okraja Brežice in Sevnica, od kozjanskega sodnega okraja občini Mrčna se!a in Veliki Kamen, ter sod- ni okraj LaŠko izvzemši občino ^t. Rupert. Odcepi se pa od bivše Kranj- ske ' in priklopi k rnariborski oblasti občine Trojane, Motnik in Spita;ič. Vzame se bivSi Štajerski 63.000 pre- bivalcev, pridene pa 2.427 prebivalcev. (Konec prlh.) Minister dr. Ninčtč o raznicrjii ua§e tiržave do soscdov. Novi zunan.ü mini- ster je poclal 13. tm. beogrniskeniu ao- iMšiiiku ->Jutra« sledečo i-ziavo: >A;cera.i sem diil nalog. Ufi se rapallska pogodba rewistrira pri lisia Jobre prijateljske o(Jno$Ji.ic. - 'A Al- banijo žoli nasa dvzava. /iveti v prijate- ijsxili sosednih od«o§a.iih. Na albansfci vladi je. d« omoLoči miriio sosodstvo-. •Olede siremlicnia Bplgarije za pribll^a- iije k JuÄOsIaviji je minister .?• dr. N!n- cic pripoinnil. da je na.^a dr^ava za ,;porazi>nt m pri'jateljsk.c odno.^ajc z Bol- žslrijrt in da treba pozabitl na oreteklost. '; ;* • fudi. da Ö& bolgitrska vla'Ja >.!'¦¦ . o(.lkritosrC'nost svoiih'nainer. VoHtev žuoana v Zaj?rebu. H. &n. ic ml prr prvi seji novega obeinske^a oc!- ViVift izvoüen zv. 2n;>ajfn bivSr žnpan Vc- Koslav Hemzl, bil ocf 43 jjiasov 34 jflas-ov za >.- pj i/.voUtvi se ie i?.vr- sila zaorise^a. Na xaleriii. in pri^lo ch> burnih propirov Mr -iniicnii» prizorov. Novi župan jJJ'v syojein nastopr.er^ V!>ru najrlnSnl' hrvafštvb Zii.sfrcbn. ' .riMlLr! ZOLA: Smrt Oliviera Begaillea. (Prcvovlel P. Simnic"» «t .sclil Oblui tur.u. i>i lie \ c- ^k'l povedati. Vecnost in en a sckuuda sta imeli jcdiiakty trajanje. Nisem btf vcc. Pofagoma /mecleno ie zavest zopet ožl- vei«. Vt.\s eas sem ^pal, začel sem sanja- th J^ siinje-, kiücre1 sem imel, so bile tu- ia dorni.šijij.^ k; n,L. ;(l pj-ei^ D(V^K(ti m,,_ i Mia. x , ^>'»išlja! sen, s,( aa nie illOjJ ,,na can« kie v (Jucranduiii sem niJsjil, da se .eljern pozdeznici m sebovn zopet vi- dcki. Ko ie »t-lja-1 yJak sfcozi predor. jo strahovito rd'^mclo. kakor bi udariln strela. Dvakrat ic bilo sMati. kHkor bi s" uykiij udrlo. Na naš v-lak ni frr-iietei nob?- den kamen, vsi vozo\t so ostali nCJ>0_ skoclovani, lc na cbeh koncih pretfois pred in za iuu«i se ie »bok podrl, vatavf- li smo se sredi «ort*, zaztdani / velikari- ^ltiiiii skalami. Znčt-l;» ^e jc ^•¦'1"' in pn?- tresiijo&H iiKoniiu Od nikoder ni biro upaaia a:«. n.-sii.«.v. §rreba bi bilo deiati en mesec. da bi se pretfor i>:ČistM in Se to delo bi /abttvato Po.stali j-tno ujetniki v Wet: br^/. v^asktKa izboda. Naša pr.'^a- ;ije par ur. Povdaria-r.r, da je nioja. do mi &!)&"< siii?o delovala pri teni jfrozntf» dogodk». Vso dramo sem spremi?!ial v bre^kcw-J- oss. Za ij^r^lce sem imel može. žene, stroke, več kot sto oseb. Vsa ta \m\67.'i- ca m\ je dajaia snov /-<\ nove tlogo<.ilja.k'. NTe.kaj živil smo imeli y vla'ku; toda htz- ne je začelo kinalu zman.ikovaii. uhogi sestradani so se začeli grozno prepirati za zadnii košček krubü. Bil }•L starček. ki so ,^a s pestni'i nazaj potisnili, da je ;:č scsedel; btia je mati, ki se k' borila fca- kor volkirija in brauila fri all štiri griž- ljaje. spravlienc za svoje^a otroka= V »nojeii? vaij^O]>u sta bila dva ml?.da poro- čerjca objeta, nista uoala. nič vec, tirdi iCanila s-e nista veC, Pot >e bila drugače prosta, ijuvJje ^o iz-stopali. r>lazi!i se ob vliiiai. kakor spuSčene ?ivali in iskaji t>iona. Vsi stanovi so bift DoiiJešani meii s:ebo.i. Bo.sjatin, visok do.stojanstvcvjik it o- klenil navadnega delavca okro.^ vratn. ^« tikal lu jokal. V orvih urah so ugasr^ !e ivctilke, otfenj v lokomotivi ?e ponc- IJal. Ko so sli pofniki od enexa va>6na .io dmgo.^a, so tipati z rokamiza kpsesa, ¦:la so ne bf potolwll h> c,.ilV «^ M-.rvi.-v-.-, batovtjn drugii. Njena moi v kotiü ;c za- •tpaJa, stala ie nepr^naknieno mutasia '. črni temi. Niö ni bilo bötf straišnčga ko ij vlak. iK>po}nom;i aazidäh v zeinlji, kakor živ zaköpiin « potniki, ki so "iimiralf driij; za drug in?. Dopatfii ' ^\,da-s6m pregleda- va] sirahoto natrunsiiSÜi niafertkosti. Vpi- •je äi kritcvmc se je razfe^aJo po ternr Niaerykrat se yam zaletf v hribet sosed, ki ga niste poznali; ki s:a fli)st€'vk!e)i,Tb- krat >:em pöseftnö trpčJ, bila je mrzl.o hi pomaujkanje ?raka. NJkdaf me št m ta- ko zebjo; celä pJast sne&a ml Je' padla na plefo, tcitka" mokrota je.xi^ievalo na rnojo glavo, Diisrf sem se. z&lo se mf >cs da se. je ndrl kaTrt-niti ob'ok na nioja' pr- sa, da; je vf re ua" menl, Jki me je 'zmečkala. z., -. ...i ^ >c kr'tk revive. Ž< döfj iasai- sejnam je z^elo. kakor, da sK- $imo ot> dakč rarro'lkel ropot. Nr.vdaja- loriias.ic .vladko ;"ra--ijt\ da-., .ic, porttos biizu. j?fcšitye r^ ¦ "'lO.Nekdo k Skala me k torej^obuajalii oU vsrh strain? Motlra li- sa je zginila, neba ni bilo vee vidoti. Ve-. čas ;me k 5e JuSllo. Od samcKa sirahi< sem sklepttu'i •', ?.obu»i. vpomnil. L'asie i'- ,^¦„ '..i »,iw/.-. /.iijt.-..--. v,.itil .se«; jirozno rt- .snico, ki se ie preuikala uo nseni od iiu.t .jfo ff'avc kakor led.-Mordii ie koiierma tu vjnkona, ki me i-j sPremcnila za toliko ar v mrzloga mrHtia? Pa. premrkal sem sc. .;btioa;val sea?) z rolb.nii deskc r:ikve. ^^ ..lUlnh) siku^nio ^eth uaprav.il, o-Jprl ib:'u.. • ¦ikiical iii5tbk:tlv;io Mar^aroto. Zavicl icnv kricnt; .!-:.-.r ;'i.'.-: i.* bll hripav iii tako strav m zaboju. dt< seni -$t.. ';:nau^a ;.*,oc j;,Liitiil. Mol Bos'^ Torei k rcs? Lahko bi hodil. vr»il,--tffi X- vins t.'ida Aioieka. Lla$u bi uihčc i: : '>¦! sciii Ziip" '¦•¦¦"!.!> pod zemijo" vsö silo jrizadc'val, da bi \-w >:airil in začci iJiuniSlievati. Ali res n.i b;io iiübcnc niožnčšti mjti od tod? ZaC'cl sem vntovie sanjati; motHAni se n!- člra;, .. **\ O V A u C t» A« st«-- 6 ielimo Zagrebu osvoboj^nja od židov- stva in onega samohrvatstva. ki "iii v blagor nc Zagrebu, lie naši skuptii do- sn ovini. Gospodarska pogajaiiia tned Jugo. slavijo in Avstrijo se bodo z 18. jan. iia- dalievala. Bila so prekiniena minolo je- seii. Ore zlasti za sporazum o mcdsebo.t- nih tirjatvah in odpravi sekvestrov. Konferenca v Cannesu ie bila 13. tni. zaključena, ker je vsled padca Briauda odšla francoska delegacija. Sklep konfe- rcnce glede sklicanja gospodarske kon- terence v Qcnnvi ostane v veljavi. Za italijansko . slovenskl spora>mn pri obč. volitvah v Jul. Benečiji, ki bi se naj jzvrsile brez boja, se zavzema v »K- ¦dinosti« nar. poslanec šček. Kot pogoj sporazuma predJaga, da Italijani prlzna- jo pravico Slovencev do slovenskih šoi v Oorici in Trstu. Baifcaitska zveza in Bulgarlja. So fijski list »Mir« poroča o skorajšnjem se- staniku vodiünlh državnikov Jugoslavije, Rumunije in Grške, da se ustvari nova balkajiska zveza. List zahteva od bul- garskih državnikov, naj store vse kora- ke, da pride v zvezo tudi Bulgarska. Marifoorske novice. Cankarjcv spomcnik hočejo posta- viti v Mariboru. Pričelo se je zbiranje prispevkov. Protituberkuiozna llga v Mariborn. Vsled neumornega prizadevanja prrma- riia dr. Matka $e jc v Mariboru ustano- vtla protituberkutozna liga. Predsednik organizacije je okrajni glavar dr. Lajn- šič\ L?ga bo razširila svoie delovauje po Sloveniji ter ustanavljala po vseh okr. glavarstvih podružnice. Tudi v Celju se je prcd mnoghni meseci že izvolil z istim nainenom nek pripravljalni odbor. treba bo. odbornikov. Obrtni vestnik. Obrtniškl koledar za 1. 1922 je v ja- ko lični obliki izsel v zabžbi pokrajinske zveze obrtnili zadrug za Slovenijo v Lju- bljani ter stame s poštnino vred 9 Din 20 p. Poleg običajne koledarskc \sebinc prinaša zanimivc informativne članke, ki bodo zlasti dobrodošli obrtnikotn. Obrtnlški sostanek prihodnji četrtek J9. jan. bo pri »Belem volu«. Na progra- mu jc razgovor zaradi predpisov o pro- metnem davkn in posvetovanje glede zboljšanja trgovinske zveze s Ceskoslo- va$ko. Začetck ob idoI 8. uri zvečer- Izvaiirediii občni zbor Občesloven- skega obrtnega društva v Celiu. Ob o- bilni uddežbi društvenih članov se je vr- šil 12. januarja v Nar. domu izvanredn obeni zbor našega obrtnega društva pod prcdsedstvoni uačelnika Ivana Rebeka Na zborovanju se jc izpopolnil društven odbor z zopetno izvolitvijo obrtno-za- družncga komisarja Založnika drustvc- nim tajnikom. Na podlagi poroeila prc- gledovalccv računov se je blagajničarju naknadno podelil absolutory; za bodočo poslovno dobo sta prevzela računsko preglednižtvo Ivan Mastnak in Josip Pelikan. Qlede pravil, kojih sprememba se je zahtevala od zunaj, se je storl skleip. da se začasno društvena pravila ki so veljala že 29 let, ne spremenijo doklcr se ne ustanovi zveza obttnih dru- ?>tev, ker baš sedajna pravila dajejo dru- štvu pravico ustanavljati obrtna društva po celi Siovqiiiji, k čeinur nobena druga orgamizacija po svojem štatutu doslej nl upravičeiia. Društvena članarina se je s 1. januarjem zvišala na 5 Din za clana in hiesec. UstanoviJ se je obrtniški podpor- ni sklad za osirotele olaiie in njihove rodbine in storil sklep, da ima vsak dru- 5tvenik za ia sklad plačevati Ietno naj- maiij 5 J)iu, pa inožnosti pa več, in da sc v korist tcga ion da priredi vsako leto najmanj cna vesclica. SploSno sc je na- glašala potrcba obrtne čitalnice v Celju. ki naj bo dostopna tudi obrtniškemu dc- lavstvu. Ta čitalnica se ima ustanovitt cimprej üi se je izvolil odsek 4 članov (I. Bizjak, A. Cernc, M. Hohnjcc, M. Kol- isck), ki ima drnštvii kar narprej v to svrho pridobiti primeren lokal- Koncuo stc bili soglasno in z živahnim pritrjeva- njem spreieti resoluciji. v katerih sc iz- reka obžalovanje, da se s preziranjem Občeslovenskega obrtnega drustva. ka- lero jc skozi 3 desetletja dclovalo na organizaciji obrtništva celc Slovenlje. hočo cepiti malostevilne obrtne prosto- voljnc organizacije v 2 zvezi in tako na zunaj dokumentirati n-esolidarnost obrt- ništva v uajmanjši pokrnjfni naše drža- ve, — in se energieno zahteva takoisiiia izvedba tcmeljite rcvizije vseli slovcii- skih delavskih bolniškili zavarovalnlc. Zborovanjc jc bilo nad vse zanimivo. Kdor je poslusal živahne debate k posa- nieznim tockani, med katerimi so se o- glašali mnogoštevihii obrtniki s satno- stojnimi, utemeljeaiimi predloKi in nasve- ti, in sledil dovršenemu govoru g. Tiizja- ka o zanimanju za politiko. obrtniski či- talnici, vzgoji delavstva, stanovski zn- vednosti prirejanju shodov in podpira- nju stanovskega časopisja. ta mora pri- zuati, da je naše obrtništvo v 3 letih svobodnega razvoja silno napredovalo in da predstavlja danes faktor. s katerlm ¦>e bode moralo na vseh mestih račiinati prav resno. Občeslovensko obrtno dni- štvo, katero vrši med obrtništvoni vu7,- no kulturno inisijo, jc lahko ponosno na dosežene uspehe. General Žečevič, bivši vojni mini- ster, jc od'likovan z redom Sv. Save I. stepena. Knezoškof dr. Napotnik .ic odlikovan z rcdom Sv. Save I. stepena. Umrl je v Beogradu znani general I3avle Sturm-Jurišič. -bivši oscbni adju- tant kralja Petra Osvoboditelja. Vstopil jc svoj čas kot nilad pruski oficir v srb- sko annado in se udeležill vseh vojn I. 1876, 1878. 1885, 1912 in 1913. Umrl je v Kranju v starosti $2 let due 13. tm. bivši 35-letni zupan, lekaniar g. Karcl Savni'k, eden zadjijili veteranov iz d'obe narodne probujc. Bla.ü: inn spo- min! Policijska ura. V smislu odloka po- krajinskc uprave z due 23. dec. 1921, St. 38594 sc je izdalo vsein orožniškim po- stajam ter policiji naročilo. da posveCa- jo poostrcno pažnjo na to, da sc predpi- sana policijska ura natanko drži in da sc vsak zadevni prestopek brez vsakega o- zira ovadi. Papeški nuncij obsodil hujskanje naših klerikalnih listov. V vatikanskem li- stu »Osscrvatore Romano« ie nastop'l papeski nuncij v Beogradu, Cherubin!, proti natolcevaiiiu naših klerikalnih H- stov o preganjanju katoliške ccrkve v Jugoslavia. Odločno zavrača trditve i> protikatoliški -propagandi v Jugoslaviji. D o p i s i* Bučečovci. Vsled smrti prejšnjcga župana je bilo t/j&ba novih županskih vo- litcv. Izvoljen jc napredni kmet g. Mar- tin Kolmanič. Gornjigrad. Due 9. tm. je umrl trgo- vec in gostitničar g. Franc Šarb. Vclica- sten pogreb due 11. tm. jc pcxkazal. kako vobčc pri'ljubljen je bil rajnki Ob odpr- tem grobu je imel ganljivi govor g. notar Košenina. Pogrcšali pa smo govornika ki bi orisal delovanje poikoinika za občn blagor. G. Šarb je bil 9 let žiipan gornje- grajski in jc kot tak vedno energicno zastopal koristi naSega trga. Bii jc tud 12 kt načelnik okrajnega zastopa. Naf- lcpsi tispeh na gospodarskem polju je dosegel z zgradbo jprepotrebne ceste iz Ljubnega v Luče in Solčavo. Pod njc tovim spretnim vodstvom je okrajni za stop us.pešno ddoval v korist celega okraja, kar se žal pozneje ni vee nada- Uevalo. Rajnki je bil tudi svoi čas >ia- čclnik krajnega šolskega sveta, potem solski ogleda in mnogo let član okraine- •ga šolskega sveta ter sc Je potegoval za razvoj šolstva- Kadarkoli so se po- šiljalc deputacije v Celje. Qradec in na- Dunaj, je bil vedno pokojnik najodlič- nejši predstavnik. O. Sarb ie bil tudi soustanovmk in jiacebnikov namestnik posojilnice in se ve-sclil njenega razvoia, zlasti z zgradbo lepe posojilniskc hue. Z njim je takoreikoč umrl zadnji trzati delavnih ljudi starejše geueracije. V po-: litičnem oziru jc pospeševal vsako na-- predno gibanje. Ohranimo nm bias spo- minl Njegovi rodbini pa izrekamo naie sožalje. Poulkva ob J. ž. Poduisano sol. yckJ- stvo si šteje v prijetno dolžnost, da s^ zahvali v imenu tukaišnic revne šolskc mladeži vsem dobrotnLkom. ki sö pripo- nogli, da se je tako dobro obnesla bo-' žičnica v prid naüc revue mladine. Po- SL'bno sc zahvalimo razun ff. dr. Kar- lovšeku ludi gg. Ošlakovi in Leskovar- jevi za izdatne podpore. Kakor tudi g. Unišeku, ki je tako uspešno nabiral zn vcvnio šol. mladež med gosti pri godov- njaku g. Stefanu Gobcu. — Obdarili smo 17 deJilic in 10 deckov z raznimi oblačlli; lazven tega priskrbimo reviiiiu otrokoin potrebna učila in ne pozabimo tudi naše šolarske knjižnice. ki se ie tako skrčila po vojni. — Vsem darovatctieni in pod- pirateljem ponovno prisrčna zahvala. Žolsko vodstvo v Ponikvi ol) j. ž. Ložnica pri Žalcu. V nedeljo dne 8. t. m. je imelo Kmet. braliio drus't\'o svoj redni obeni zbor, katercga .ie tudi po- setil naš žalski župan g. Vinko Vabic. Orisal nam je položaj hmcliarstva na svetovnem trgu in sicer iz trgovskegn stališča, prim er ja 1 \rstc hmelja, po\- darjal, da k bilo Ic4os savinjskem« hmelju »Goldiaigu« na svetovneni trgn v kakovosti priznano prvenstvo. Pripo- I'ocal je za nadaljno sajenje »Golding«. katcrega pivovarnarji najraie kupujejo; povrdarjal jc posebno, da bi nai vlada podpirala hmeljarska društva, kakor druge kmietijske panoge. Oso-bito jc op Hs o v a i) 0 u a.* SUati 3. *|e celc države in le s tem splo&um : *ten>em računati. i Ako hočemo uašc potrebc kriti po- \m\ našega obr-tni&va in industrije in iz- lociti silno konkurenco sosednih. držav, «fcrcmo to 'le z visoko kvalificiranim dc- tow. Visoko kvalifieirano delo pa more- Bio proizvajati jcdiiio z visoko izobraže- aim in strokovno izkušenim delavstvorn, katero si moram-o sami vzgojHi. Ugoto- viti moramo, da za najbolj kvalitetno dc- io uporabljaino tuje dclavne sile, a naše ttornače delavstvo za nižie kvalitetno delo. Res je, dobrodo&i so nam tudi uemški. angteški in drugi tujerodni de- tevci, ki prinašajo njihove sposobnosti flašemu gospodarstvu, a vendar se mo- tamo njihovega sodeiovania s časom -e- wancipirati. Trdim to iz nacionalnih mo- tivov, katcri mi niso popolnoma stran- skega pomena, ampak tudi iz gospodar- !*ih in socijaluih razlogov. kateri zali- tevajo, da se našemu prebivalstvu ze- Sotovi višia kultura in ekonomsko oja- (Jeirjc. Visoko izobraženo in strokovno Iz- kušeno delavstvo moramo torcj sami vzgojiü, kar je mogoce le s smotrenlm delom, katero ima početi z najzgodnejSo dobo naraščaja in končati šele s stro- kovno spopolnjenostjo in z osaniosvo- jemem delavca. Nobeno kvalitetno delo se ne zahtc- va od voiaka. nego jedino slepa pokor- l ščhia in telesiia vefcba. A vendar sc skrbno probiTajo vsi rrfcladcniči. kateri sc poldičejo v vojsko; pred nastopom vo- »aške smžbe sc najvcstneje zdravniško preiskujeio in tudi mod vojaškim sluz"- bovanjem se perijodiciK) pregledujcjo, iUi so v zdravstvenem oziru šc popolni 'sl sposobiii za vršenje tega «obrta«. Vprasarn: kateri stan re za eksistcn- co države. za raz-voj narodnega gospo- darstva važnejši, obrt in industrija ali vojaštvo? Mcnda ni dvoma in ne ven?- i-em, da i>i sc na.sol naivnež, ki bi trdil, da je važnejša ualoga državc skrbeti za zdrav, teiesno in duševno prvovrsten naraščaj v vojski kakor za zdrav, tele- no in dusevno prvovrsten naraščaj v obrti in industriji. Brez trdnega narod- nega gospodarstva ni trdne vojskc, a obratiH) — kar najn dokazujejo najna- predncjše države — brez trdnc in silne vojske lahko cvete in se sihio razvija modern a država v gospodarskem po- gledu. Ne zahtcvam, da se preneha s skrb- nim zbiranjem naraščaia za vojsko, a zahtcvam, da se enako skrbstvo posve- La naraščaju narodriega gospodarstva. ker je la zahteva eksistenčna potroba na.Sega gospodarskega razvojo. naSe ^osixxlarskc bitnosti ali nebitnosti. Kakor iinanio najtočnejšo evidciico za vse mladcnice, ki so fepolnili dvajseto leto in so pripravljeni za vstoo v voisko. tako moramo imeti nait- tegnjena po vsej državi in katera bi imc- h v najmanjših krajili svoie poverjeniicc, kar bom koncem razprave natančneje opisal- Evidenčno bi se morali voditi točni podatki o telesni sposobnosti. n nadarienosti, o posebnih strokovnili n:*.- gnenjih, o pasebni ročni iznrjenosti. k> lhidskoSolski izobrazbi, o materi.ialuih okoliščinah evidenönega, o lokalnili pt?- trebah glede obrti in indHstriie itd. Nobe-n vajenec ali mladoletni dela- vec se ne smc samovoljno vzcti v delo, nego ediiK) organizaciia za skrbstvo Tn varslvo vajencev in .mladolctnih delav- •cev naj bi izkil(ju<5no preskrbovala obrt rn industrijo z naraščajem. Zakonsko sc "K)ra to v obrtnem redn določiti in za- konsko se rnora za oaic. ki bi se ne uklo- nili ¦predpLsoni, p,edvideti naistrožje ka- zni. la orsanizacija bi skrbela za splo- ^en zdravniski pre^d vsakega mladcga delavskega počctnUca in bi bila odgovor- na, da se vajeroee nameni oni stroki, ka- teri najbolj odgovarja. Kakor hitro se vajenec in rrtladolctni delavec določi go- tovi stroki in se zaposli v obrti ali indir- striji, obligatorično prevzamc organiza- cija nadaljno skrbstvo za strokovno h- obrazbo in v potrebi tudi za materijelno pomoč. (nal^e Pv]iL) KUPUJTE »PROSVETNO KNJlZlCO« *KLt'BA NAPR. SLOV. AKADEMIKOV VCELJU«! Narodno gospodarstvo. RAZAUŠLJEVANJA O VINSKI TROAT. VI J921 NA DR2. VINARSKI IN SAD- JARSKI SOLI V MARIBORU. (Poroča ravnatelj Andrei Zmavc.) (Dalje.) Naše podmebje ni za produkciio sla- dkih vin: če se veaidar ponujajo in hva- lijo sladka vrna domače provenience, po kterih itak rada jflav-a boli in cloveka mociio žcja, jc to večinoma doluiz po- nianjkdjivfxa kipenja, nepravilnega kle- tarjenja. pokvarjenega okusa in navad- ne baharije. Izjtaina bi bHa pri posebno iinenitnih jagodmili izbirali ali pri osnSe- nem, drugače popolnonia zr-ele-m grozd- hu tedai pri vinu iz bolj koncentriranega mošta z blizu 30 ali več odstotkov slad- korja, ki je pa prej tudi kar mogoce do- bro povrd. Pri alkaholncm vrenju se tvori to- Plota, tako da je temptratura kipecegn mosta v sodu vedno višja ncgo tempe- ratura kleti. Letos ie znašala razlika temperature v moštu pred kipenjem in o biirneni vrmiju povprečno 7° C. pri črni- ni pa celo 12° C. Najtopleji je bil most od rizlinga, ki je bil potočen v sod 15. okt. tor je meril v početku 22° C. v buniem vrenju pa 29.5° C, tako je dosegla tempe- ralura že opasno vištno, pri kateri je va- tek vrenja oViran. Naiboli hladen je bil most od rizlinga najzadnic trgatve, ki je prise] v sod po trgatvi. namreč 6. now tor je takrat meril 13° C. v burncm pipe- | nju pa okroghi 19° C; ta ali nekoliko vi- I šja temp era tin a v inoštu jc ugodna za dobro vrenje v splošncm. Na primerno temperature) mošta je polagati najmanj tako veliko pažnjo kot na primerno tem- peraturo kipelne kleti. ki naj zua.ša oko- ii 15° C. Vinogradnik V. iz St. Jurta ob Pes- nici je bil prišel 13. okt, vprašat za svst, kaj in« jc storiti. ker mu večii del mosta od trgatve v počctku oktobra že teden dni ne kipi, dočim manjši del lepo vre. Tz razgovorov se je moglo sklepati. da je bil vzrok za počivan.ie mošta preobilo zažveplanje, večji del mošta ie bil tako rekoč umorjeti. da naravne kvasne glivi- ce v njem niso mogle delovati. Svetova- lo se je vinogradnikn. da most prezradi s prcto^enjeitn v Ciste sode ter mu dolije na 100 I par litrov dobro kipeeeg.i mo- sta iz zdravega grozdja. Že 22. oktobra je pisal med drughn: »Storil scm vse Po Vašem -nasvetu in mo5t ie pričel v pai urah močno vreti. kakor vsak drngi. in bo šc tndi vrel — mislim — do M dni. Vam pa izrekam iskreno zahvalo in Vns spoStujc cela obitel.i V.« \ (Konec prih.> | Robava žebljev. viikikov in okovov. i KavnaftMjstvo drž. žel. v Subotici razpi- snje na dan 22. febr. t\. ofertnfno JicU.-.cf- io za dobavo raznih žebljev. vijakov In okovov. Predmetni offlas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljub*- liani interescntom na vpogled. Dobava krninc moke. Komanda drav. div. oblasti v Ljubljani naznanja trg. in obrt. zbornici y Ljubljani, da sc vrši 20. jan. ob 10. «ri dop. v intendan- rnri komande drav. div. oblasti v Ljnb- ijani ustmena ofertalna licitacija glede dobave 450.000 kg kruSne nščničiK mo- ke. Predmetni oglas ie v pisarni trg. In obrt. zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi drav. div. oblasti v Ljubljani intcrcs'entom na vpogled. Dobava stavbnega materijaln. Ko- manda drav. div. oblasti v Ljubljani na- znanja trg. in obrt. zbornici v Ljubljani, da s€ vrši due 25. jan. ob 8. uri zjutraj v pisarni inlenirskega odelenia drav. div. oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave stavbne-ga materijala za popravo posJopij smodnišnico v Kamni- ku. Pogoji so v pisarni inženirskega ode- lenia drav. div. oblasti v Liubljani intc- lesentom na vpogled, Dobava ovsa. Komanda drav. div. oblasti v Ljubljani naznanja trg. in obrt. zbornici v Ljubljani. da se Vrši 21. jan ob 10. uri dop. v intendanturi komande drav. div. oblasti tretia ustmena licitacs- ia glede dobavc 100.000 kg ovsa. Pred- metni oglas iv v pisarni trg. in obrl. zbornice, pogoji pa pri div. intendanturi na vpoffkd. Prodaja starega železa in pločcvhic. Komanda dravske divlzijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniSkl zbornici v Ljubljana, da se vrši dne 15. fcbr. tl. ob 11. uri dop. v smodni^nici v Kamniku ücitacija 10.000 kg starega že- leza in pločevine. OCENA VIN NA LJUBLJANSKEM VINSKEM SEJMU. Ker povodom vin&kega sejma v Ljubljani od 3. do 12. sept., spričo veili- kega števila vinskili vrst (zastopanih je biJo 134) in radi preobilice drugih nujnili poslov, ni bilo mogoče priobčiti celotnc ocene razstavljeiiih vin. temvcč omeniti le specijalitete naših vinskih gora, in ker so se vsled tega čtitili posamezni udelež- niki užaljenem, češ da se ni navedlo tudi njihovih izboniih vin, nai mi bo dovolje- no v uaslednjem zadevo .šc nekoliko po- greti. V svrho tocne ocenc na seimu za- stopanih vin jili je treba pred vsem raz- deliti vsaj v dve veliki skupini. namreč: I. Kvalitetna ali steklerridna vina (ki so sposobna, ali še le bodo sposobna in vredua, da se polnijo v steklenice) in II. Namizna vina (ki služijo v navadni kon- zitm). Vsako skupino je potem deliti v dve podskupini in sicer 1. v sortna vina (vina iz samo one grozdne vrste), 2. v mcšana vina (vina h večih grozdnih vrst). Vsaka podskupina se spet deli \ letnikc, v katerih se je dotično vino prl- delalo. Vsak letnik in vsaka skumna vina se mora zase presoditi in oceniti. V svrhe vmskega sejma ie pa bik> potrebno, da so se vsa vina ocenila v prvi vrsti po prodaini ali tržni vrednosti in se tedaj ocerie, ki so se svojčas ob- javik, nanašajo le na vrednost posamez- nili vin v prinreri z drugimi. na sejmu zastopaninvi, in to je bilo krivo. da se si- cer prvovrstna namizna vina. ki so pa naravno cenejša, niti omenila niso. Sj>loh ni biJo mogoče prinetsti za časa sejma obširnih poročil. ker jih časniki niti sgre- jol' niso. Ce pa razdelimo vsa na sejmu razstavljena vina v zgorai uavedene skupine in podskupine in precenimo vsa- ko skupino zase, dobimo nižje stoječo sliko, kafrero si interesenti blagovolijo razvozljaii na podlagi svoičas izdanih katalogov vinskega sejma. ki so še na razpolago pri odseku, proti po\Tiiitvi Ia- stnih stroSkov (4 K za komad v znam- kah). Označba 17d. 30a itd. kaže na šte- vilko v katalogu, pod katero se nahaia vpisana dotična vrsta vina. v oklepajti pristavijena številka pa (n. pr. (3), (5) itd.) oceno dotičnega vina- Pri oceni so se nainreč rabile številke »0 do 5t za o- značbo kvalitete vina in sicer »0« za vi- na s pogreški, ki so bila izključena iz sejma, »1« za najslabso. »2« za bolj^o itd, stopnjevaje do »5« za najbolišc vino v dotični skupini. Seznatn i in ocena štajerskih viu. zastopauih na liubljansktm vinskem sejmu 1921. I. KVALITETNA VINA: 11. NAMIZNA VINA: 1.) sortna: 2.) meSana: 1.) sortna: 2.) mesana: Letnik: j 1911 17 d (1) 30 a (2), 32 a (5), 32 b (5), 17 c (2), 34 a (4), 4 c (1), 14 (1), 35 (4), 39 a (5), 39 b (4), 51 a (4), 25 (3), 40 p (5), 22 a (4), 22 b (3), 51 c (3), 7 a (3), 1917 22 c (5), 24 a (2). 24 b (3), 8 (4). 26 c (3), 27 (4), 13 b (31 51 e (2), 5 a (5) 6 (5) 48, a (5), 42 f (4), 55 a (3). 55 b (3), 55 c (1), 52 a (3), 52 b (3), 52 c (4), 53 d (4). 1918 51 d (2). 40 a (2), 40 b (2). 19lo 40 c (2), 40 d (2). 40 f (2), 40 k (2) 13 c(2), 13 f (2), 1 b (5, 18 (5), 37 a (5), 19 a (4), 19 b (4). 20(5), 31 a 14) 4 b (1), 37 b (5), 39 c (5), 39 f (5) 36 a (5), 39 d (5). 1 a (1), 23 a (4), 17 a (5), 39 g (4) 39 h (3), 39 i (5), 39 I (4), 51 b (3), 23 b (4), 31 b (4), 39 j (5), 39 k(4), 40 g (4), 7 b (3), 54 (3) 49 b (5), 36 b (4), 40 h (5), 40 i (4), 40 j (5), 49 c (5). 41 (3), 2 b (3), 1920 50 o (5), 24 c (4), 24 d (3), 3 (4), 9 (4), 26 a (5), 26 b (4). 12 a (5), 12 b (5), 13 c(4), 13 a (5), 5 b (1), 4q a (4\ 5 c (4), 53 a (5), 53 b (4), 44 (2), 43 (3). 42 b (4), 42 c (3), 42 d (3), 42 e (4), 50 a (4), 50 b (3), 55 d (3), 55 e (3), 48 b (4), Ocene ua sejmu zastopanih dolenj- skih vin se ne more podati. ker ni pri rokah tozadevnih rezultatov preskuše- valne komisije. Sicer pa je ista itak bila že objavljena. Vinarski ravnatelj Puklavec. Itadnja poroäila. ItalUanske ladje zapuščajjo naša prfetani- šča. Rim. 15. jan. Italijanska vlada je od- redila, da zapusli njena vojna ladja * Marsala« jugoslovanske vode. Cestitke Nje«oveitiu Veličanstvu kralju. Beograd, 15. jan. Včerai dopoldne je min. preds. Pašič čestital Nj. Vel. kralju Aleksandru I. v iimenu vlade k zaroki, v imenu vojske mu ie čestital min. gene- ral Vasič. Popoldtie je sprejel Nj. Vel. kralj patrijarha Dimitrija. zagrebškega nadškofa dr. Baueria in liubljanskega škofa dr. Jegliča ter diakovskega bisku- pa dr. Akšamoviča. ki so mu istotako cestita'li k zaroki. Snurt generala Božanoviča. Beograd^ 15. jan. Vceraj, ko je ležal general Sturm-Jurišič na mrtvaškem odru. u-mrl je. nagle smrti general Miloš * Božanovič, bivši minister. Bolezen je bi- la krafka, general je podlegel vnetju pljuč. Pogreb se vrši 16. tin. z vsemi vo- jaškimi častmi. Pogreb generafa Sturm- Jurlsiča. Beograd, 16. jan. Včeraj se ie vršil popoldne pogreb umrlega generala Sturm-Jurišiča z vsemi voiaSkimi cast- mi. Opelu jc prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aletksander I., min. oreds. Pašič in večina člancv kabineta. generaliteta, častniški zbor beograjske garnizije ka- kor tudi velika množica občinstva. V imenu vojske in mornarice se ie poslovil od rajnika general Milosevic. Nov francoskl kabinet. i Pariz, 14. jan. Novi ministrski svet ie sestavljen sledeče: Predsednik in mi- nister za zananje posle Poincare, pod- predsednik in min. pravosodta Barthon. notranji minister1 Mauneurv. finance De Laterie, vojna in pokojnin« Maginot, ok Leon Derard, kolonije Sarrald. javna dela La Trocqueur. dela Albert Tay- rounet, ljudske zadeve Pavel Strauss, mornarica Albert!, poljedelstvo Sarrack, osvobojeno ozemlje Reibell. trgovinä Dior. Besedilo kraljeve oroklamacije. Beograd, 16. jan. Besedilo prokla- inacifc, ki io bo izdal kralj Aleksander 1. povodom svoje zaroke s kraliičino A/la- rijo na narod, se ima določiti bržkone tekom današnjega dopoldneva. ker ima narodna skupščina tekom popoldneva skupno sejo in ima na dnevnem redu tu- di diskusijo o besedilu te oroklamacije. Stran A. »NOVA DO BX« Stev. 6. [ Ufa. d x»» n s I* a banka | | Delniška glavnica: Kpon 12o,ooo.ooo— Delniška glavnica: 3Lir» 15,ooo,ooo- Rezerva. Krön 60,000*000°— Reierva JLir» 5,ooo.ooo- j ! ' JPodi?užnice: I Beograd, CELJE, Cavtat, Dubrovnik9 Ercegnovi, Jelsa, Kofčulsi; Kotos*, Kranj« Ljubljana, Nfari« [ bor, Mefkovbč* Sarajewo, Split, Šibertik, Zagpebr I i ""V' — Trst------Zada«*------Opatija------Wien — j ^ Nasiov za brzojave: ladratiska Bancadria Adriabank» j Prej3ma vloge na knjižice, tekočl račun \n druge vloge pod najugodnejšlmi pogoji. — Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje. Nas amerlkanskl oddelek stojl v zvezi z vodiltttmi bankami v Am&n&i inie v Afiliir>»ra zavod Frank Sakser State Bank 82 CoHfclandt Street New York Ciity. I .___ ._______________________________________________ i Lastnica in izdajateljica: . Zvczna tiskama v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezaa tlskarna y Celju, Hranilnica In posojilnica v Šmarju pri Jeläah sprejme s 1. februarjem ialnlfca. .,,-, lzurjena tipHaricn in stenogra- finiS se sPreime za ^ mesecev. Na- * stop takoj. Oglasiti se je v Zadružni Zvezi v Celju. 63 3-1 Proda ses t fina frak-obfeka I žaket in telovnik, I kožuh za vox itd. pri tvrdki Ivan MASTNAK, Kralja Petra cesta 15, Celje. 60 3 1 Mizapsii pomočnihi in IIPASrlfVr se takoi sPre»meJ° Pri lS- llliiillKli Toplak, strojno mizarstvo MIIVBIUU 2_.1 celjc, Bfeg 14. 72 Deklica stara 14 let, izvršila o razr. ljudsko §o'9 z dobrim uspehom, bi rada sto- pila na deželi v kako trgovino kot učenka. Nasiov: Rozalija P.sig, pri g. Zager, Gabcrje žt. 40, Celje. 71 Konlorlsllnjo z dobrimi spričevali, lepo pisavo in veščo ncmSke stenografije, se z dobrimi pogoji i iakoj sprejme v veletrgovini in razpo- J šiljalnici It. Stermeokf, Celje. 20 2-2 racaiHE Vh Prve vrste «JjJNOVO BLAGO ^g/P Povsem zrela« I seldobiua povsod. I :PTM M!lll \WM illll, SBlm 1(51 ill H«|j H!. fiflUMlC »I I d.d. I 1169 Petrhija 30-19 Ida i no zcLstopstvo za Sloveüljo: [R. Bunc im di^ug Ceiifi Ljubljana Marilicr Potnik ^ se spre etie taKof, ki ]e je upeljan posebno v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji, za veliko zagrebško tvrdko lekstilnega blaga na debelo iz tovamiške ! zaloge prvih inozemskih fabri- katov. Oferte pod »Potnik II — 109/a« na Interreklam d. d., Zagreb. Jurjevska ulica St. 31. RazšiFjajte „Noyo Dobo"! Oloboko ginjeni nad vsestranskim sočutiem, ki se ivain je povodom prebridke in nenadomestne izgube iskreno Ijub- ljenega soproga, oüeta itd. gospoda izražalo pismeno ali ustmeno, se čutimo dol^n« tetn potom izraziti najiskrenejšo zahvalo. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateliem in znancem, vsem, ki so spremili blaj^ega pokoj- nika na niegovi zadnji poti; pred vsem častiti duhovščini, vsemu uradništvu, vie. g. notarju Košenina za ganljive po- slovilne besede ob grobu, vsemu učiteljstvu, vsem tigovcen:, udorn okr. zastopa, mnogoštevilnim požarnim brainbovcem, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, sploh vsem, ki so I iia katerikoli način počastili spomin blagopokojnika. GORNJIGRAD, dne 11. Jan. 1922. Žalujoči ostali. Dve Izvezlioni nr oici se takoj sprejmeta. Eventuelno dobita tudi stanovanje, -Predstaviti se osebno a]i pa jt posJati pismene ponudbe na: IVO CATER lesna industr>ija, - Celje. priden in vesien se takoj sprejme v | veletrgovini in razpoLi]|a!ni R. Ster- niecki v Ceiju. * o2 2—1 fiov opalograf v velikosti kanclijsi-;ega papirja, se proda. 48 Natančneje se izve pri 2—1 Fr.-Rasoh, knjigarna v Celju. rAli zantevate A povsod v kavarnah, *¦ gostilnah. brivnicah m in javnih lokalih | WmV •«OT^-~**'-'' ".....¦ ¦ '»I IIIII»» ¦MHMiHHHHBiMWMHHHH ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ *g^» Oglejie si manulakturne trgovino us. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, Bäsprotj loJašaJel prestolonaslsfiiufca JLwkbdBdra Pfiporoča se vsem cdjemalcerr- -" d^ofon«» in debelo. Dospela je veliika mncžina :;k-~\." blaga po zelo nizkih cenah; na ::....:.., suknp za moške in Ženske obieke^ cefir, sifon in raznovrstno manufakturno blago! ^^» ¦¦»!¦¦¦ ^. Plesna sola Pečnih iz Maribora se otvod v Cetju, dne 17. jan. ob 20. uri v dvorani hotela ŠKOBERN?. Kurz za oiroks in moderne plese, kakor: One-step, Foxtrott, Boston in Stimp. Brat in sesträ Pečnik priredita v torek v gori imenovani dvorani zafcavni vefiet*, h kaieremu se vsi 3jubiie3ji plesa .vabijo. Vstopnina prosta. Po do- končani zabavä se bodo sprojemale prijave 2a plesni kurz. Razen tega se bo podučevalo kolo, salonsko kolo m češka besed'a. Ker sta za pouK samo 2 zaporedna oneva v tednu določena, se bode posamezrjč tudi privatno podučevalo. 65 1 Uabilo na mesarsH! poinočniski vcnCek katert ^e vi*&i cSfie 21, ianuaF«jeaijo. Hu? ^ ^^ 1& Zfi dobro godbo jamči znana, družba godbenikov. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina b ainaiiev. Za pristno pijaio in sveže jedilo .skrb)1 gostilničar. K obUnf udeležbi vljiidno wabi ODBOR.