Številka 38.
TRST, v četrtek 7. februvarja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan ^PB
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične 5t«-vllke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) r mnogih tobakarath v Trstu in otrolici. Ljubljani. Gorici, Kranju, r^t. Pe ru. Sežani, NbreŽini. Sv. Luciji, Tolmina,
Ajdovščini. Postojni, D>rnbergu, Solkanu itd. CE>"E OGL.iSOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke i1 j mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za o*mrtn ce, zahvale, poslanice, oglane denarnih zavodov po 50 htot Za ozlase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-ialjna \rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. besed*. n»imanj pa p« 40 -tot. — Oglase sprejela Inseratni oddelek uprave JBdinosti;\ — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Ajli	•
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč
Naročnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ♦> K —, na
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure iniStvo lista Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lria
UREDNIŠTVO: al. Giorglo Galatti 18. (Narodni doiu) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN' GODINA. La^ik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoi^ * lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št 19. Portun-1; ranil nični račun it. 841*652.
■ TELEFON itev. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
BRZOJAVNE VESTI.
Razpis novih volitev za državno zbornico.
DUNAJ 6. Kakor je zvedel „koresp. •irou bodo nove volitve za državno zbornico razpisane po novem volilnem redu sredi me-
Mca februvarja, volitve se bodo vršile v prvi pslovici meseca maja. Volitev ni bilo možno razpisati za raneji termin, kakor bi bilo iz različnih vzrokov želeti, ker zahteva izvedba velitev na temelju splošne in enake volilne pravice obširna pripravljalna dela, ki jih ne morejo v krajšem času izvršiti oblastnije, iz-lasti občine, ne i maj oče na razpolago večega upravnega aparata. Ze prvo pripravljavno delo, to je sestavo volilnih imenikov, je treba »zrršiti z največo točnostjo in natančnostjo. Tako sestavljene volilne imenike je potem predložiti državni oblastniji v pregled. Čim bodo imeniki izpravljeni, prične se reklamacij sko postopanje s tem, da bodj imeniki tkozi 14 dni izloženi. Vložene reklamacije predlože občinski predstojniki tekom treh dni politični oblastniji, ki ima pretresti okolnosti in eventuelno zaslišati udeležence. Tudi to •lolo bo zahtevalo mnogo časa, izlasti bodo morale rešili veliko množino reklamacij politične deželne oblastnije, ki imajo v reklamacij skem postopanju za glavna mesta odločevati v prvi in zadnji instanci in ki so za druge volilne okraje prizivna instanca. Od-•oki se morajo uročiti strankam, pravomoćnost izvesti v volilnih imenikih. Temu sledi zadnji stadij volilne predpriprave : izpisek in iročitev legitimacij volilcem. Spremembe v avstro-ogiaki diplomaciji.
DUNAJ 6. „W iener Zeitung" objavlja, da je cesar imenoval bivšega izrednega od-jwslanca in pooblaščenega ministra v Tokiju, Adalberta Ambo de Adamocz poslanikom v Tokiju ter mu je podelil naslov tajnega svetnika.
Grof Leopold Balesta-Koziebradski, ge-iieralni konzul v Tangerju je bil imenovan zrednim odposlancem in pooblaščenim ministrom pri maroškem sultanu.
Jubilejni razstavi leta 1908.
DUNAJ 6. Dne 4. in 5. t. m. so se pod predsedstvom trgovinskega ministra Forta ©ziroma sekcij skega načelnika Hasenfihrla vršila posvetovanja v svrho obeh razstav, projektiranih za leto 1908. Tega leta se imajo na Dunaju vršiti dve razstavi, prva pod naslovom : „Cesarjeva jubilejna razstava", druga pod naslovom : ..Splošna avstrijska razstava in mednarodna razstava za armade in mornarico".
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 6. Predsednik je otvoril ^jo ob 10. uri predpoludne. Zbornica je v vseh treh čitanjih odobrila zakonski načrt o rekrutnem kontingentu. Na to je zbornica razpravljala zakonski načrt glede odobritve rekrutnega kontingenta za 1907. Poročevalec Bakunvi je priporočal predlogo iz enakih vzrokov kakor prvo rekrutno predlogo. Pred-ega je bila na to splošno in v podrobnostih brez debate vsprejeta. Tretje čitanje se bo vršilo na jutrajšnji seji, ki bo ob 10. uri predpoludne.
Sneg na Ogrskem. BUDIMPEŠTA Danes so došla ravnateljstvu ogrskih železnic prav neugodna poroda. Po vsej severni Ogrski so bili včeraj »eliki snežni meteži. Vlaki raznih prog imajo »elike zamude.
Škofa dr. ££icha zadela kap.
BUDJEJOVICE 6. Škofa dr. Richa je včeraj zadela kap, tako, da so ga prevideli s zakramenti umirajočih. Danes zjutraj je bilo njegovo stanje opasno.
Velik požar na Reki.
REKA 6. Ob 11 uri 20 minut po noči je izbruhnil požar v elevatorju, ki se nahaja nasproti kolodvora. Požar se je kmalo razširil po vsem poslopju. Ogenj so najprej opazili v 8. nadstropju velikanskega poslopja. Sodi se, da je nastal ogenj vsled kratkega stika. Takoj so prišle gasit vse požarne brambe in skušale so rešiti vsaj knjige. Poslopja pa niso mogli več rešiti. Blizo se je nahajal angležki parnik „Algeria" in parnik „Szeget1* družbe „Adria". Na parniku nAl-geria" je pričelo goreti, vendar so požar naglo pogasili. Na to so obe ladiji vlekli na odprto morje. Blizo elevatorja se nahaja skladišče XV, v katerem so ogromne množine špirita in 300 vagonov sladkorja, vendar se je gasilcem z ve hm trudom posrečilo odvrniti nesrečo. Poslopje je bilo vredno nad milijon kron. Zgorelo je tudi mnogo blaga večinoma ječmena za pol milijona kron.
REKA H. O požar ju v elevatorju poročajo nadalje: Ob 2. in pol uri popoludne so se zaporedoma zrušila vsa uadstropja. V elevatorju je bilo 300 vagonov žita, največ ječmena, v vrednosti 600.000 K, elevator je bil vreden okolu 1 mil. kron. Žito je bilo zavarovano pri 8 ogrskih zavarovalnicah ; elevator pa, lastnina ogrskih državnih železnic, ni bil zavarovan, ker imajo ogrske drž. železnice lasten zavarovalni fond. Ob ti. uri zjutraj so še vedno gorele zaloge žita in požar bo najbrž trajal ves dan. Zdi se pa, da ni več nobene nevarnosti za bližnjo okolico.
Atentat na Jurja Krietića
CARIGRAD 6. Pred sin očnjim je bil v Peri z bodalom napaden Jurij Kristić, nezakonski sin pokojnega srbskega kralja Milana. Atentat se je ponesrečil, ker je bodalo zadelo zapisno knjižnico Kristićevo. Rana je le neznatna. Pravi motiv je baje neznan.
Plaz snega podsul 15 drvarjev.
BUKAREŠTA 6. Iz Tirgovista poročajo: Včeraj se je pri Petrositi vtrgal plaz snega, ki je podsul 15 drvarjev, vračajočih se iz neke žage.
Srbski narodno-cerkveni kongres.
KARLOVCI 6. (Ogrski biro). Na današnji seji srbskega cerkvenega kongresa, katere so se udeležili le radikalni členi, je bilo sklenjeno odgoditi seje na nedoločen čas, ker ni proračunski odsek še dovršil svojega dela.
Angležki kralj v Parizu.
PARIZ 6. Danes je predsednik Fallieres priredil na čast angležkega kralja in kraljice zajutrek, na katerem so bili vsi ministri.
Busija.
Guverner Friderike odslovljen.
NIŽNIJ NOVGOROD 6. Guverner baron Friederiks, ki je bil zapleten v Lidvalovo afero, je odpuščen iz službe.
Prvotne volitve za dumo.
PETROGRAD 6. (Petrogr. brz. agent.) Na volitvah veleposestva v Mitrovsku (gub. Orel) je bil izvoljen prejšnji poslanec grof Hevden.
PETROGRAD 6. (Petrogr. brz. agent.) Dosedanii volilni rezultati kažejo mešanico vseh političnih smeri. Do 5. februvarja je
bilo izvoljenih na volitvah prve stopinje 19.136 volilnih mož. ined temi 4626 raonar-histov in 8239 zmernih. Med drugimi 6271 je 635 kadetov.
PETROGRAD 6. Čeravno ni še znan splošni vspeh prvotnih volitev, vendar je možno za male posestnike in za kmete sestaviti nastopne podatke : Pozitivno na desnici je 288 volilnih mož, brez stranke 112, kadetov, pro-gresistov in socijalistov 218, socijalni revolu-cijonarci 3. Kurije veleposestnikov kažejo ogromno večino za najskrajnejo desnico, mestni voliici so na okrajnih shodih volili večinoma kadete in najskrajneje levičarje. Potrjena obsodba.
PETROGRAD 6. Car Nikolaj je potrdil razsodbo vojnega sodišča, glasom kat( *e je bil admiral Nebogatov obsojen na 10 let :eče, drugih šest častnikov pa na ječo različnega trajanja.
i
Ožje državiiozborske volitve na Nemškem.
Skupni rezultat ožjih volitev.
BEROLIN 6. Glasom skupnega rezultata na včerajšnjih ožjih volitvah so dobili socijalni demokratje 6 glasov, izgubili so jih pa •20, narodno-liberalci so dobili 8, izgubili 11, centrum je dobil 3, izgubil 2, konservativci so dobili 2 in izgubili 4, svobodomiselna ljudska stranka je dobila 7 in izgubila 2 mandata.
BEROLIN 6. Konečni zaključni rezultat državnozborskih volitev na Nemškem je nastopni : centrum 105 poslancev, konservativci 59, nacijonalni liberalci 55, socijalni demo-, kratje 43, svobodomiselna ljudska stranka 28, državna stranka 21, Poljaki 20, gospodarska zveza 15, svobodomiselna zveza 11, zveza poljedelcev 8, brez stranke 10, Velti 1, Danec 1 poslanca.
BEROLIN 6. Od znanih osebnosti so bili na ožjih volitvah izvoljeni : župnik Neu-mann, Vollmar, knez Knypb£.i .en in voditelj zveze poljedelcev Hahn. Podlegli so : pl. Ger-' lach, Molkenbuhr, Blumenthal, Zedlitz. Grofa Ballestrema volilno okrožje so pridobili Poljaki. Mullerjev (Sagan) mandat pa konserva-; tivci.
BEROLIN 6. (AVolffov biro). Nemška ljudska stranka 7, nemška reformna stranka 6, Alzačani 7 poslancev. Nova razdelitev strank v primeri s prejšnjim državnim zborom.
BEROLIN 6. Nasproti prejšnjemu dr-| žavnemu zboru so socijalni demokratje izgu-; bili 36, Velti 3, Alzačani, nemška rtformna • stranka in državna stranka po en mandat. Pridobili so : svobodomiselna ljudska stranka j 9, konservativci 6, nepripadajoči nobeni stranki 6, narodni liberalci 5, zveza poljedelcev 5, Poljaki 4, centrum 2, gospodska zveza 2 in svobodomiselna zveza 1 sedež. Manifestacije v Berolinu. — Govora državnega koncelarja in cesarja.
BEROLIN 6. Pred palačo nemškega ! kancelarja kneza Biilo\va so bile včeraj velike narodne manifestacije. Kancelar je množico nagovoril. Potem je množica šla pred : cesarjevo palačo, kjer je pozdravljala cesarja, ki se je s cesarico prikazal na balkonu. Ce-| sar je nagovoril množico in rekel, da so se uresničile besede kancelarjeve, da nemški narod zna jahati, ako hoče. „Ako vsi sta-novic je nadaljeval cesar, nizki in visoki, vse konfesije, (burno odobravanje) složno nastopamo, tedaj dokažemo, da ne znamo samo
jahati, ampak da pohodimo tudi vse, kar ->c nam stavi na pot!" Cesar je zaključil svoj govor z besedami Kleista : „Kaj nas brigajo p.-avila nasprotnika, samo da jo nasprotnik premagan". Govor cesarjev je množica vspre-jela z viharnim : hura ! nakar je zadonela narodna himna. _
Glagoljica in Rinj.
Reški „Novi list" prinaša nastopni dopis iz Dalmacije :
Ugibanja, ki jih je bilo čitati v pojedinih novinah o nepovoljni odloki Rima v stvari staroslovenske službe božje, na žalost j so popolnoma resnična, da. ista presezajo celo želje naših najzagrizenejših nasprotnikov, Da-si je bila odloka doposlana pojedinim na-redbeništvom kakor rezervatno pismo, vendar je prišla na beli dan v „Corriere della Sera". Po vspodbujanju nekaterih naših škofov, odločnih neprijateljev našega amaneta, me<l katerimi se posebno iztiče spljetski škof Nakic, je Rini zadnjih dvanajst let začel delati na škodo naše pravice. Prva nepovoljna odredba i je bila izdana dne 5. avgusta 1896. S to se je hotelo deliti katoliške župnijo na latinske in glagoljaške.
Proti tej odredbi je nastopilo dalmatinsko svečeništvo leta 1900 s spomenico na samega sv. Očeta papeža Leva XIII. Na istej je bilo do 300 podpisov. Tudi dalmatinske občine so se obrnile do papeža, da razveljavi rečeno odredbo, kakor nepovoljno in nepravično za nas Hrvate. Tudi deželni zbor v Zadru se je bavil s tem vprašanjem. Odšla je deputacija posvetnjakov k sv. Očetu v Riui. Ta jih je vsprejel in rekel, da je nesloga škofov kriva na teh neurejenih odnošajih. Slednjič so bili leta 1894 na predlog Stadler-jev v mesecu maju poklicani v Riin škofje cerkvenih pokrajin Zadra, Zagreba in Gorice, Tem povodom je duhovščina iz Banovine in Dalmacije doposlala hrvatsko spomenico na dotične škofe. Dokazalo in zahtevalo se je :
1.)	da je staroslovenska liturgija pravo vsega hrvatskega naroda, a ne pojedinih cerkev ;
2.)	da se naš narod more posluževati je brez nikakega omejenja : 3.) da ritual in epistolar hrvatskega jezika ostaneta tudi nadalje v porabi. Dasi so še le zadnje dni prejeli pozivne pole v podpis, vendar se jih je nabralo do
! tisoč samih svečenikov v dušobrižniški službi. Škoije so na svojem sestanku v Rimu vspre-jeli resolucije, popolnoma slične našim, v bit-stvu jednake. Hrvatsko novinstvo, prijazno Rimu, je vsklikalo od veselja. Rim podeli pravico hrvatskemu narodu in liberalci ne bodo imeli več nikakega temeljitega razloga za napade na latinizatorni duh katoliške cerkve. Od dne do dne se je pričakovalo povoljne odredbe. Ali ta ni hotela priti. Po letu in pol so jo sestavili in podpisali dne 18/12 ter jo namenili hrvatskemu narodu kakor božični dar. Mi smo nastopili — in s popolno pravico — proti odredbi od 5/8 1898. Ona gori je še veliko buja. V bitstvu, celo v mnogih paragratih je doslovno jednaka prvi. Kar je spremenjenega, je le v našo škodo in žaljenje. Prirejena je tako, da je njen duh naperjen proti Hrvatom.
Iz uvoda je očitno, da v Rimu nekdo več velja, nego-li duhovščina in škofje. Pravi se, da so nemiri, neprijateljstva in prepiri zato, ker staroslovenski jezik v resnici tudi sedaj nasprotno naredbam prisvaja sebi mnogo na opravljanju svetih činov (siquidem hic sermo etiamnunc multifariam contra prae-
P O I) L I S T E K.
Razvoj esperanta.
llnogokateri čitateljev si bo mislil : -.Torej k tej veliki mešanici jezikov, ki pov-^rečuje pravcati biblični Babel, imamo tudi prispevati mi, učeči se zopet novemu jeziku". Ali motijo se dotični čitatelji. Ravno uvede uje tega umetnega jezika imajo se narod-*oatne protivnosti, povzročene po različnosti jezika, vsaj do gotove mere poravnati, človeštvo se ima s pomočjo esperanta zopet razumeti. Z današnjo črtico hočem dokazati, da je esperanto živ jezik, da je jezik po vsej zemeljski kroglji razširjen, in da vanj stavbene nade tudi izpolnjuje.
Ker je izumitelj esperanta, varšavski zdravnik dr. L. Zamenhof Rus, so bili tudi prvi esperantisti Rusi. Esperanto se je naglo razširil na Švedskem in v Nemčiji. Danes pripada prvenstvo seveda Franciji. V tej državi je bilo že lani 70 esperantskih društev, ki so prirejala ne samo predavanja, ampak glavno kurze esperantskega jezika. Samo v Parizu je bilo prirejeno 52 javnih kurzov, »»evžtevši mnoge privatne. V Franciji se uče esperanta tudi na mnogih trgovskih šolah in
| licejih. Francoski minister vojne priporoča {esperanto vojakom in pomorščakom, vlada ; odlikuje dra. Zanienhofa, stvoritelja jezika, redom viteza častne legije. V Parizu se de-j lajo priprave, da bi mogel esperanto biti uveden tudi v javne mestne šole. V Parizu izhaja tudi osrednji časopis esperantski „Lingvo Internacia" (jezik mednarodni). V Angliji je že ogromno število društev in tam vnika esperanto tudi v šole. Esperanto je že sedaj znatno razširjen v Nemčiji, Belgiji, v deželah skandinavskih, Španiji, Rusiji, na Finskem, Italiji, Švici (ravnokar sem izvedel, da se v Neuchatelu prirejajo dijaški kurzi, ki imajo že nad 500 slušateljev. Klub esperantistov v Pragi je sicer še v povojih, ali ima že 2 oddelka, nad 400 členov ; v ostalih čeških mestih se prirejajo predavanja o esperantu; pouk esperanta prirejajo na Češkem tudi že privatne trgovske šole.
Ne morem na tem mestu govoriti o vseh vzrokih ogromnemu razširjenju tega jezika ali na glavno vendar opozarjam tu. Tega jezika se učimo z veliko lahkoto : njega sposobnost za najraznejše slučaje in stroko je velika in iz tega izvirajoče ugodnosti tem, ki so se priučili esperantu. Ti, ki so se že poprej priučili kateremu jeziku velikih narodov, se naučijo esperantu zelo kmalu. Ravno tako se učijo lahko tudi tisti, ki so prečitali mnogo
spisov, kjer se nudi veliko število tujih besed. Ali tudi njim. ki nimajo teh pogojev, se ne treba boriti z velikimi težkočami in se nauče i primeroma brzo. Poznam dijaka, ki je v dveh mesecih naučil dva priprosta zidarja esperantu. Ta dva sta izvršila samo ljudsko šolo, ipak sta dosti gladko čitala, umela in pisala. V esperantskem jeziku se tiska že 25 strokovnih časopisov, na primer „Internacia Re-vuo Medecina" (Mednarodni časopis zdravniški).
Zatlačene in male narode kakor smo mi Slovenci pa je ta jezik izborno sredstvo za pravilno obveščanje tujine o njih razmerah. Tudi za mednarodno stanov-
i sko organizacijo je esperanto velikega pomena. Tako so češki učitelji organizovali medna-} rodno dopisovanje učiteljsko in občevalni jezik jim je esperanto. Ravnokar ustanovljajo Cehi mednaroden pedagogični list — v esperantu. Neki češki učitelj je poslal poročilo o češkem šolstvu — v esperantu napisano — v Belgijo, kjer je bilo natiskano v učiteljskem listu „Journal des Instituteurs" ; to poročilo je zopet prinesel francoski časopis „Le Nord pedagogujue et stenographhjue" ki izhaja v Lille.
Umetniški litografični zavod Bernaška, Praga-Zižkov, je ravnokar izdal Holarkovo
delo „Valka" (Vojna). To delo so češki esperantisti razposlali v Švico, Norveško. Belgijo iti Francijo, kjer so se navdušeno izražali o umetnosti Hollarkovi. Urednik odlične esperantske revije „Revuo Pacitista" (centralni organ mednarodnega mirovnega društva, razširjene po vseh delih sveta), Gaston Mocb, predsednik 11. vseobčega mirovnega kongresa v Monakovem, je podal v imenovani reviji podrobno poročilo o „Valke". Imenovana tvrdka je izdala v esperantskem jeziku poezije Češkega pesnika Rokvte in tako se širijo po vsem svetu priznane tvorbe češkega umetnika. Pred letom je priredil esperantski klub praški zanimiv poskus : poslal je esperantski dopis, ki opisuje krasote Prage in češke odnošaje na esperantsko društvo v Pariz s prošnjo, naj ta dopis pošlje dalje drugemu društvu in tako naprej in tako ta dopis, opremljen se slikami, še danes kroži po vseh glavnih mestih sveta in širi pravilno poznanje o slovanski Pragi in Čehih, ltavno tako esperantski spis „Majstro Jan Husu razširjuje v tujini pravi nazor o tej veličanstveni osebi češke zgodovine.
Te primere navajam, da bi dokazal, da treba samo malo dobre volje in tujina je za nas pridobljena. Takšnim načinom si zamoremo mali narodi stvoriti v tujini nam ugodno mnenje in za-
ran
TI
»EDINOST« štev. 38
V Trstu, dne T. februvarija 1907
sciipta usurpatu in perfactione sacrorum).
Nasprotno ic resnica : da nemiri, agitacije i;* razburjenosti prihajajo od todi, da se glagoljici ne da tista pravica, ki jej pripada, mar-vc-r se jo zožuje v vedno ožje meje. Takim krivim in nepravičnim umevanjem so pretkani vsi skleni žetega Zbora (sacro colleggio).
Da ima kaka župnija pravico do staro-slovenskega jezika, zahteva se, da se v doti ';:ih privilegiranih cerkvah rabi glagoljski jezik od leta 1868 sem. brez nikakih pretrgani, na svetih obredih. Po tem načelu ne bi v Dalmaciji ostala niti jedna sama staro slovenska župnija. Nikdo si ni do zadnjih dob tolmačil in si ni mogel tolmačiti, da je glagoljica le lokalen privilegij. To je pravica vsega naroda. Zato so škofje menjali župnike brez vsacega. obzira na župnije, tako, da ga ni jednega kraja, kjer ne bi bil kak svečenik maševal latinski vsaj leto dnij. V Rimu vedo
0	tem, ali igrajo slepe misi. Samo pazijo naj, da na gonii za zajcem ue iztirajo lisice.
(Zvršetek pride).
Indijanski poslanec o avstro-ogrski vojni mornarici.
Iz Kima javljajo, da predlaga v „Messag geru" bivši poslanec di Palma ia znani po-n orski tehnik, naj italijanska vlada ustanovi najviše poveljstvo vojne mornarice po vzgledu Avstro-Ogrske. Italijanska vojna mornarica je, kar se tiče ladij in osebja enakorodna najboljim vojnim mornaricam ; toda manjka V/ ,.rvi pogoj za vspeh: jedoota v priprav lu-njit in vodstvo. Prva dolžnost ministra voine mornarice je, da ustvari jednotnost. Vlcijub najnovejim zagotovoljenjem prijateljstva med Rimom in Dunajem mora Italija vedno imeti pred očmi Jadransko morje in organizacijo avstroogrske monarhije. Ta organizacija je vzorna in radi nje jednotnoiti iu kompaktnosti jo celo Angleži visoko cenijo. Euika organizacija bi na novo oživela tudi it Pijansko mornarico. Zbornica naj vzame to
1	i znanje ter naj čim prej sklene, da se u-t novi najviše poveljstvo vojne mornarice.
Volitve v nemški državni zbor.
Na glavnih volitvah je močna in izborno ■ lganizovaiia socijalna demokracija doživela občuten poraz. Vprašanje je bilo. da-li se jej posreči na ožjih volitvah — 88 njih — nadomestiti te izgube? Odločno je prevladovalo mnenje, da se jej ne posreči. To pa že zato ne ker prvi vspeh močno deluje sosebno na omuhliivce. Ti se najraje slednjič odločajo za tisto stran, ki je iz začetka zmagovalna.
Iu res : že vspehi ožjih volitev, kolikor je znanih dosedaj, potrjajo, du so imeli prav oni, ki so trdili, da socijalna demokracija ne nadomesti izgub. Narobe : že na prvih ožjih volitvah iuia socijalna demokracija beležiti tri nove izgube, vsled česar je število izgubljenih socijalno-demokratičnih mandatov poskočilo na 25. Čuje se sicer, da bo katoliški centrum tu pa tam podpiral socijalno demokratične mandate. Ali prihajajo tudi glasovi odločno katoliških mož, ki se odločno izrekajo proti takemu podpiranju. Imamo torej dejstvo, da glede podpiranja socijalne demokracije na ožjih volitvah katoliki sami niso v soglasju med seboj, a to dejstvo sili v mne nje, da eventuvalna pomoč centruma socijalni demokraciji ne bo posebno izdatna ter da bo ta poslednja morala beležiti vsaj te izgube, ki jih je ^retrpe^a doslej.
Ob tej priliki bo umestno, da podamo nekoliko številk ki ibtsfnr jo razvoj in napredek socijalne demokracije v Nemčiji kakor politične stranke. V prvi nemški državni zbor	je prišel — 1 socijalist; leta
1874 jih je bilo izvoljenih že 9. Leta 1877— 12. leta i 378 je padlo število na leta 1881 je zopet poskočilo na 12. a 1. 1884 na 24. Leta 1887 je zopet padlo na 11. — Od tu dalje pa se je začel velikanski napredek. Volitve 1. 1890,* 1893, 1898, 1903 kažejo nastopne številke : 35, 44, 56, 81 mandatov. Paralelno z naraščanjem števila mandatov je rastlo seveda tudi število socijalnodemokra-
tičnih glasov, ki so predstavljali moč stranke med volilci. Okrogle številke od 1. 1871 dalje oddanih socijalnodemokratičnih glasov so bile 102.000, 352.000, 493.000, 437.000 312.000, 550.000, 763.000, 1,427-000, 1,787.000, 2,107.000, 3.011.000. Z letom 1903 je torej število socijalno demokratičnih glasov narastlo do impozantne številke 3 milijonov. Kakor trdijo socijalnodemokratična glasila, se je število socijalnodemokratičnih glasov tudi na sedanjih volitvah povišalo. Ali uvaže-vati treba dvojno, ako hočemo umeti dejstvo, da se je vzlic pomnožitvi socijalnodemokratičnih glasov število mandatov vendar zmanjšalo. V pi-vo se je prebivalstvo pomnožilo in je vsled tega narasltlo število volilcev sploh ; a v diugo, da je bil odstotek njih, ki so oddali svoje glasove, letos veliko veči, a to ravno takih volilcev, ki niso glasovali za socijalno demokracijo. Ali vzlic letošnjim porazom ostane socijalnodemokratična skupina v nemškem državnem zboru močen faktor, ki ga bodo nemška državna politika in stranke v zbornici morale uvaževati. Na vsaki način pa je socijalna demokracija v Nemčiji — in s tem socijalna demokracija v obče — zadobila z letošnjimi volitvami pouk, da so pov-! spevanju tudi najmočnejih strank potegnene gotove meje in da si ne sme nobena domišljati, da bo mogla jemati tudi zvezde z neba doli.
Tudi Poljaki so lepo napredovali, kakor smo že naglasili. Napredovali so v številu pridobljenih mandatov in po številu zanje oddanih glasov. Leta 1903 so dobili 347.784 glasov, sedaj pa 449.818 glasov, torej za 102.034 glasov več.
Opozarjamo čitatelje, naj čitajo brzojavke, kjer najdejo definitivno rezultate dovršenih volitev v nemški državni zbor.
moremo vedno vspešneje soodločevati na javnem mnenju, ki nam je bilo doslej tako nenaklonjeno.
Dopisovanje (razven se sorodniki) se smatra pri nas po večini za brezpomembni šport, dasi se more vsakdo prepričati o pomenu korespondence, ako čita življenjepise slavnih mož. -le vendar neoporečno, da je bila vsa človeška veda omogočena z izmenjavo misli in da je poleg litarature z dosezanjem tega cilja najsposobnejša korespondenca. Iz-gojitelji v tujini so že davno pogodili pomen korespondence in zato ustauovljajo dopisovalna društva mladine, ki se pokazujejo kakor iz-vistuo sredstvo za razširjenje znanja. Dopisnik si utrja svoje zemljepisno znanje, uči se spoznavati narode, njih navade, kraje, način življenja, znamenite stavbe itd. in istočasno zamore informirati svoje prijatelje v tujini o razmerah svojega naroda. Gre se pa za pre-maganje jeziko/nih ovir. In tu gotovo vspeva esperanto, ki je k temu cilju najsposobnejši, deloma zaradi svoje snadnosti, deloma zaradi dobrih služeb, ki jih nudi pri učenju tujih jezikov. Zato bi bilo učenje esperanta naši mladi generaciji, naši dijaški mladini, še posebno priporočati.
F. K*
iz hrvatskega sabora.
(jlasilo štarčevičancev »Hrvatsko Pravo" je stavilo predlog, naj se adresa stavi z dnevnega reda ter naj se pošlje k cesarju na Dunaj deputacijo, ki se mu pokloni.
Dogodki na Ruskem.
Volitve volilnih mož.
Na volilnem boju kurije mestnih volilcev moskovskega okrožja med „oktobristi'' in kadeti" so prvi popolnoma podlegli. Vseh osem volilnih mož pripada levemu krilu ka-detne stranke.
Prvi volilni stadij v kmetski kuriji, to je izvolitev pooblaščencev ali delegatov, je že dovršen.
Volitev volilnih mož v guberniji Moskva se je vršila minolo nedeljo, izvoljenih je bilo sedem zastopnikov levice, sest oktobristov in en pristaš desnice.
V kuriji veleposestva gubernije Moskva sta biia volilnimi možmi izvoljena dva kadeta. 3 oktobristi in en reakcijonar.
Nameravan atentat na politično policijsko upravo.
Petrograjski list „Rus" poroča o nekem nameravanem atentatu na petrograjski oddelek politične policije. Vse je bilo pripravljeno, da se oddelek požene v zrak, toda v zadnjem trenotku je neki zarotnik vse izdal. Dva bivša uslužbenca politične policije sta bila 29. jan. odvedena v ječo Kresti. 30.jan. pa v Petcr-Pavelsko trdnjavo.
Drobne politične vesti.
Iz Bolgarske. Vlada upa, da bo mogla začetkom marca zopet odpreti univerzo ; preje pa namerava izločiti socijalistične elemente med profesorji. Pozvala je tudi že iz vrste vseučiliških profesorjev komisijo 5 členov, ki naj izdela spomenico o reformah, potrebnih na univerzi.
Ministra honvedov Jekelfalusi-ja je cesar imenoval lastnikom <50. pešpolka.
Afera Polon y i. Budimpeštansko sodišče je naprosilo ogrsko zbornico, naj mu izroči posl. Zoltana Lengyela.
Dnevne vesti.
ODBOR P0L. DRUŠTVA „EDINOST'' ima sejo nocoj ob 7. uri v pisarni gg. odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavika. Gg. odborniki so naprošeni, da se vde-ležijo seje polnoštevilno.
]fa$ podlistek. Cenjenim čitateljem naznanjamo, da začne izhajati prihodnje dni v našem listu veliki in velezanimivi roman iz Amerike: VOHUN. Spisal I. F. Cooper.
Novoimenovani predsednik c. k. deželnega sodišča g. Karol vitez Defacis, dosedaj predsednik c. k. okrožnega sodišča, je nastopil v ponedeljek svojo službo na tukajšnjem deželnem sodišču.
Čujte! Čitajte! V čerajšnji „Indipen-dente" piše : ..Pred par dnevi je naš zjutranji tovariš („Piccolo") pisal besede začujenja za okoličanske svetovalce, ker so glasovali proti imenovanju Atilija Hortisa častnim meščanom. Spominjal jih je, kako so njihovi predniki v sličnih slučajih soglašali z večino mestnega sveta ob podeljevanju lepega počeščenja za-služuim meščanom. Nam pa — odkrito bodi povedano — se ne zdi, da bi bila graja okoličan skim zastopnikom I popolnoma pravična in opravičena. V kakem drugem momentu, ki ne bi
bil sedanji, verujemo trdno, ne bi bili imeli okoličani nikakega razloga, da bi odrekli svoj glas slavnemu meščanu, ki je po svojih delih kakor učenjak in zgodovinar mestu v čast. V sedanjem momentu pa niso oni videli v Hortisu druzega, nego antagonista in nasprotnika, moža, ki je bil postavljen z vso silo nasproti njihovemu kandidatu na političnem bojišču.
Častno meščanstvo, podeljeno slavnemu možu, ni imelo za večino mestnegu sveta samo namen občudovanja in priznavanja delovanja učenjaka in zgodovinarja, marveč tudi hvaležnosti za to, da seje Ho r tis žrtvoval v političnih bojih, ki niso odgovarjali njego-jvemu temperamentu znanstvenika, ter da se je iz ljubezni do mesta posvetil nalogi, kateri njegove moči niso bile kos. Večina mestnega sveta mu je bila zato dolžna hvalo. Ali okoličani, ki ne bi bili znanstveniku gotovo odrekali hvale, ! so jo odrekali možu, ki jim ni le političen J nasprotnik, ampak, ki se mu tudi ni posrečilo, da bi razvil tako živo in ko-ristno politično delovanje, da jbi zaslužil tako imenovanje.
Vzrok, ki je sklonil večino, da je podelila častno meščanstvo, je bil za okoličane vzrokom, da so imenopanje odklonili. Izhajajoč z njihovega stališča sejim ne more fdati krivo. Temveč, v kolikor smo trdno ■ uverjeni, da v drugem momentu bi se bili tudi okoličani zavedali dolžnosti, da počaste na dostojen način meščana, ki je mestu v ; tako visoko čast.
Agencija državnih železnic v Trstu, i „X. Wiener Tagblatt" je izvedel, da se v | Trstu v kratkem odpre generalna agencija državnih železnic, ki bo neodvisna od ravna-: teljstva v Trstu. To gre za avtonomno komercijalno agencijo. Generalni agent ne bo vsprejet kakor državni ali železniški uradnik, ampak na podlagi pogodbe. Agencija bo podrejena direktno železniškemu mini-terstvu kakor konsulent v vseh stvareh, ki se tičejo tržaške trgovine, prometa tujcev in prevažanja izseljencev. Za to mesto je določen baje gospod Zdenko Vrbka, uradnik tukajšnje trgovinske zbornice, kateremu se pripisujejo posebne sposobnosti za gori imenovani urad.
„Učiteljskemu Tovarišu '. Svojedobno je bil „Učiteljski tovariš" trdo prijel slovenske poslance, očitaje jim da nimajo srca za potrebe naroda slovenskega. Posebno je člankar v „Učiteljskem Tovarišu* kazal tudi na šolsko vprašanje tržaško, ki po nemarnosti poslancev ne more priti do rešitve.
Na ta članek smo mi reagirali nekoliko. Nismo tajili, da je v članku „Učiteljskega tovariša" mnogo resnice in sosebno smo priznavali, da je članek pisan toplim rodoljubjem. Ob enem pa smo smatrali za svojo dolžnost, da smo glede drž. poslanca prof. S p i n č i e a konstatirali povsem resnično dejstvo : d a se je politično društvo „Edinost" ravno v minolem letu večkrat obračalo v stvari tržaškega šolskega vprašanja do gos p. posl. Spi n čiča, da bi storil te ali one korake in daje g. poslanec z vso točnostjo in vestnostjo ustrezal tem prošnjam.
Na ta naš odgovor, oziroma pojasnilo je „Učiteljski tovariš" precej pikro reagiral in naperil svojo ostrino ravno rečenemu poslancu. Ni naš namen, da bi se tu spuščali v polemike radi dejanja in nelianja politika S p i n č i č a, pač ponavljamo z vso odločnostjo : kar smo zatrdili o tem gospodu glede šolskega vprašanja tržaškega, je gola in suha resnica.
Nova izdaja seznamka dunajskih ulic in ravnanja s pisemskimi pošiljat-vami, namenjenimi za Dunaj. Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva izdalo je poštno in brzojavno ravnateljstvo na Dunaju na novo „seznamek cest, ulic, trgov, dvorov, hotelov, oblastev, uradov in javnih zavoiov na Dunaju ter dostavljavnih okrajev'. Gena tega v prvi vrsti občinstvu, oblastvom in ča-sniškim podjetjem i t. d. namenjenega pripomočka je 14. stot. za komad.
Vsem poštnim uradom je naročeno, da vsprejemajo naročbe na ta „seznamek dunajskih ulic".
Uporaba telefona se strani oseb, ki niso v zvezi z opravilnim obratom telefonskega naročnika. Ozirom na to, da se
po telefonski naredbi od 22. grudna 1906, drž. zak. št. 254 odmerja naročnina za telefonske postaje po številu govorov, odpravilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo z odlokom jod 31. prosinca t. 1. št. 3899 za one naroč-jniške postaje, katere glasom § 18. naredbe !od 7. vinotoka 1887 (drž. zak. št. 116) ozi-! roma § 54. začetkom omenjene naredbe niso deležni znižanih pristojbin, doslej veljavno določbo, po kateri naročniki niso smeli dovoljevati uporabe telefona tretjim osebam, ki niso v zvezi z opravilnim obratom telefonskega naročnika.
Imenovanim naročnikom je torej odslej dovoljeno, da smejo svoje telefone staviti na razpolago tretjim osebam proti plačilu ali pa i tudi brezplačno.
Nekaj skrivnosti moramo razodeti vsem tistim, ki še ne vedo, ali pojdejo na Sokolovo m a s k a r a d o, ali ne, kajti nočemo, da bi se kdo potem kesal, ko bo slišal praviti, kakšna imenitna, originalna zabava je i bila na zadnjo predpustno nedeljo v „Narodnem domu". Povedano naj bo torej, da sedaj,
ko živimo v dobi ženske emancipacije, pridejo k nam v obiske krasne Turkinje, ki so s< emancipirale iz krute vlade turških mogotcev. Pridejo blede, sentimentalne slikarice, strogt profesorice — da, pripelje se s svojo kočijo tudi svetovnoznani ženski kočijaž iz Pariza. Avtomobili-tinj pridrdra cela četa	tod;
brez bencinovega smradu. Opozarjamo p.i slavno občinstvo, naj se pazi, ker so naznanili svoj prihod tudi ruski nihilisti in nihili-stinje z bombami in revolverji. Telegram, ki je za včerajšnjo „Edinost" prišel prepozno, nam naznanja, da se pripelje na našo maska-rado tudi znamenita Evina kača, groficu Schonberger iz Budimpešte. Da-li pride ž njo tudi Polonvi. tega ne moremo povedati, kei v telegramu on ni nič omenjen. Kako bo spletkarila tukaj ta grofica, to bomo videl šele v nedeljo zvečer. Na vsak način, pa naj kavalirji prinesejo dosti denarja s seboj, sa je znano, da grofica obiskuje samo v eni noc po 35 kavarn. Vsa velika dvorana bo n. gosto posejana z najlepšimi harlemskimi tulipani in narcisami. Toda te cvetice se bod.t I dobivale samo za lepe poklone in ljubeznive besede ; ker pa bodo imele l^pookroglast. ženske nožice in čudovite bele roke, se n bodo dolgo držale onega kavalirja.
(Pride še).
Tržaška tedenska Statistika. Od 27.
jan. do 2. febr. t. 1. se je v tržaški občini poročilo 52 parov. Rodilo se je 129 otrok to je 70 moških in 59 ženskih (od teh 27 nezakonskih). Umrlo je 132 oseb, 76 moških in 56 ženskih (od teh 33 izpod enega leta).
TRŽAŠKA MALA X ON' KA.
Voz trčil ob tr:imway. Voznik Fran Ki robič, ki je v službi tvrdke M-.rkovič, je šel predvčerajšnjim popoludna a avojirn vozom po ulici deli: Caserma ia je tam z vozom zadel ob tramvajski to/ št. lul proge Rojan uiica del e Sette Ponian Sicer pa ni bil poškodovan n * tramvaj in ne voz
Najdeno. Po predstavi igre „Lumpaci Vagabund % ki jo je dne 2 t. m. vprizorila Rojansku čitalnica v dvomui krčme konsumnega društva ▼ Rojanu. je bi! najden neki ključ. Kd r gaje izgubi' naj se ogl. ai pri k čmarju „Kon umnega društva1' » Rojanu.
Aretuvan je bil predsinoenjim ob 8. uri iu pol 25-letni težak Fran C, stanujoči na Vrdeli. Art-tovati ga je dal ravnatelj ljudske kuhinje drušfcv: „La Preridenza" v ulici sv. Nikolaja, in sicer zato ker je razbil šipo v vratih iste ljudane kuhinje in p; ker je hotel pretepati dva d čka: Karola C*, i:. Karola L. — Na policiji ko ga vzeli na zapisnik b ga potem djali pod ključ.
Čegara sta prstana? Pri zlatarju Klij i Citrin, v ulici del Farueto št 3, je bil predvčerai šnjim popoludne aretovan 29-Ietni zidar Ivan Š. stanujoči na Vrdeli. Ivan S. je namreč Citrinu ponujal na prodaj 2 zlata prstana z demanti, o kateri': pa ni vedel jasno povedati, kje da u je dobii Prstana sta vredna oba skupaj kakih 40 kron. N policiji je bil Ivan S. vzet na zapisnik in poten, djan pod ključ.
Kradla sta vrvi. Na obrežju <irumula j -predsinočnjim ob 6. uri in pol neki redar zasačil 4 5-letnega Karola J. in 3(Metuega Riba da M., — obu težaka, prvi stanujoči v ulici della Valle a drugi v ulici Rem -ta — ravno ko sta vrgla na tam vaidran. barko „Pietro F." dve vrvi, dolgi vsaka 100 metrov iu vredni obe skupaj skoraj 80 kron. Redar ju je takoj aretoval in odvedel na policijo, kjer so dognali, da sta bili obe vrvi malo prej ukradeni z barke ,,Si-d->nia", ki je vsidrana v kanalu ob ulici Vincenzo Bellini in je last Seralina Topič. Aretovana Karol in Rihard M. sta tudi priznala, da sta vrvi ukradi; na rečeni barki. Bila sta vzeta na zapisnik in potem djana pod ključ.
Poskus samomora. 22-letni testeuinar Fra Berlok, ki je bil v službi pri tvrdki Groisler & Duo<L a stanuje v hiši št. 4 v ulici della Guardia, je k včeraj malo predjoludne v neko krčmo v ulici Giuseppe Parini. Tam si je dal prinesti čentinko vina, a ko je videl, da n hčo ne pazi nanj, je vini. primešal precejšnjo množin > karbolne kisline in potem tisto mešanico spil. Ko je slednjič krčmar prišel n* sled njegovemu blaznemu početju, je obvestil nasproti krčme nahajajočo se redarstveno stražnico. Se stražnice so telefoničnim potom pozval, na pomoč zdravnika se zdravniška postaje A predo« je zdravnik pri5el tja, so redarji Berloka že prenesli v mest o bolnišnico, kjer so mu zdravniki izpra!i želodec in ga tako spravili iz nevarnosti.
Neznani tatovi so predminolo uoč vlomili v poštni urad v Barkovljah in tam ukradli 20 kron denarja in za 70 kron znamk.
—	Tako so vdrli neznani uzmoviči predminol< noč tudi v ljudsko kuhinjo, ki je v ulici delle Zu-decche in tam ukradli 22 kron denarja.
—	Branjevcu vojašnice v Rocolu so predminol'» noč ukradli 23 kuncev.
Smeialca. Mej dvema postopačema ; A : .,Kam pa greš?*' -- B.: „Niti san ne vem ! A ti?' — A.: „Kakor ti! Nimam nobenega cilja !w — B : ..Torej stopiva hitreje, da ne zamudiva !u Zamenjava »oglasnika. Oj, dovoli draga . . . . , da pove ti moja .... kar občuti mi srce. Kakšen v duši mi je plamen, kakšen je na srcu kamen . . . Oh, naj strune govore!
(Rešitev prejšnje : STRIC.)
Koledar in yreme. Danes: Romuald, opat: Zalimir: Drenka. — Jutri: Ivan Matski Zvezdodrag; Primisl. — Temperatura včeraj: oi 2. uri popoludne +	Celzius. — Vrcrn
včeraj : deloma oblačno.
Društvene vesti in zabave.
PLESNI VENČEK priredi „tamburaški odsek pev. društva „Kolo*' na pustno nedeljo, dne 10. februvarja v dvorani vTrg. izobr. društva" (S. Fran cesco 2, I.) Delovala bo šaljiva pošta šaljivi srečolov in bitka s serpentinami. Vstopnina za gospode 60, za dame 30 st. Nudi se sl. občinstvu obilo zabave in humorja.
Šolski odsek Trg. izobraževalnega
društva naznanja, da se vrši pouk v knjigovodstvu odslej redno vsaki četrtek ol> navadni uri.
V Trstu, diie <. februvarija 1907
»EDINOSTc štev. 38
Strun TI I
Pevsko društvo „Adrija*- v Barkov-
Ijah priredi v nedeljo dne 10. februvarija 1. veselico v veliki dvorani „Narodnega doma" istotam. Na vsporedu je petje, tam-boranje, igra in ples. Ker preda pev. društvo, kakor je bilo že pred časom naznanjeno, društveno knjižnico v javno ljudsko vporabo (za kar .^o že oddana pravila na c.kr. namestništvo) upa. da slavno občinstvo počasti to veselico z obilno vdeležbo.
Odbor Dramatičnega društva ima n >coj ob 9. uri sejo.
Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu pri Trstu priredi v nedeljo dne 10. febru-»4 rij a 1907. društveni ples v dvorani g. Hagarja. Začetek ob 4. uri popoludne. Ples •io trajal do polunoči. Vstopnina za ude 2 jr oni. Svirala bo domača godba.
„Narodna čitalnica" v Rojanu je pridihi 2. svečana t. L v novi dvorani Kon-Diii^ga društva predpustno zabavo. Zabava bila otvorena z burko, trodejanko, „Lumpaci v gabund"*, ki je vspela povsem povoljno in , :adovoljnost vsega občiustva. Priznanja r. !ui *ho tudi svetoivanski tamburaši, kateri
• radi odzvali bratskemu poklicu. Nadejati se je, da bo čitalnica v Rojanu nadalje-v ii svoje delo zr probujanje narodne zavesti se priporoča zato naklonjenosti občinstva.
Vabilo na veliko Maskarado, katero liredi pevsko društvo „Mladina" v dvorani Narodnega doma pri sv. Ivanu v soboto dne februvarja. Žačetek ob 9. uri zvečer.
V	ropnina za moške 1 K, za ženske GO stot.
Darovi. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Alojzija i. Tilin iz Gorice o priliki poroke gospodične T.uiko Bezeljak Kljun v Postojni 17 K.
Ker se ni vdeležil velikega plesa daroval _ .-pod Saksida Jožef 1 krono.
Za „Božičriico"^ v Rocolu so darovali : c .-pa Grom 40 st., <\ g. Andrej Cink 1.60. j. I)r. Rybar 4.60, g. Lah 60 st. g. Počkaj 5fc st. g. Bradač 60 st., g. Pragac 20 st., j Bicker 60 st.. g. Škrk 60 st.
Vesti iz Kranjske,
Župan Hribar odklonil državnozbor-ski mandat. Poroča se nam iz Ljubljane, ' je gosp. župan ljubljanski Ivan Ii r i b a r ijavii v zadnji seji kluba občinskih svetovalcev, ];< pod nobenim pogojem ne vsprejme ponu-. ;ega mu ljubljanskega mandata za državni zbor.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
I- Ljubljane se nam poroča : V torek zvečer imel občinski svet ljubljanski redno javno •j^jo. Z ozirom na volilno reformo za mesto ljubljansko, ki je bila na dnevnem redu te -eje, zbralo se je na galeriji mnogo občinstva, j J vsti iz delavskih krogov. Vendar pa volilna j ?r osnova ni prišla v razpravo, ker je referent J . tej zadevi, obč. svetnik dr. O r a ž e n, ■ jlel ter se je v „Leonišču" moral podvreči ttjlri operaciji. Naprosil pa je župana, naj volilna reforma ne razpravlja v njegovi -d-otnosti. Vsled tega je župan to točko od-i. vil z dnevnega reda, ob enem pa izjavil, j* sa bo za volilno reformo odredila posebna seja, čim bo referentu dr. Oražnu mogoče jdeležiti se seje. Delavci na galeriji so tej kj'ivi nekaj ugovarjali, potem pa zapustili 'lvorano. Izmed ostalih točk omenjamo, da
-	je v svrho ustanove zavoda za povspeše-vanje obrta na Kraniskem za tekoče leto 1; volil prispevek 3000 kron, za zgradbo „Trgovskega doma" v Ljubljani pa 5000 kron. D- želni zvezi za povspeševanje prometa tujcev)
e dovolila subvencija 2000 kron. Stftro j p .opaliSče pri sv. Krištofu se jo lansko ieto; jp otilo, veudar pa je občinski svet vsled j :rza sinoči dovolil, da se smejo v zidanih J
-	nicau pri sv. Krištofu pokopavati mrliči«
-	trinajst let. Ker je ostalo mnogo točk senih, se bo seja danes zvečer nadaljevala. ;
Otrok zgorel. Osemindvajsetletna omo-
■-3 i gobtačica Jožefa B r a t o v ž v Po-' ~ ^i na Notranjskem pustila jo pretočeno! s 'to svojo triletno hčerko samn v kuhinji
V	šla po vi ti«1. Ko sejo muti čez nekaj minut
i. bil je otr k že ves v plamenu. Deklica]
y u;urla še isti dan vsled opeklin.
Burja na Notranjskem. Kakor se nam ' ";*;e 5. t. m. iz Post« j ne poroča, piha ^li /9 čez teden dnij izredno ostra burja, zelo ovira promet. Poštna zveza z Vipavo' !e prav težko vzdržava. Novomesto proti bolnišnici usmiljenih bratov ? Prejeli smo : Kako daleč sega slepljena zavist Novomesčanov nasproti so-d i:n Kandijancem, ker so le ti otvorili -v je sejme za živino, kaže nastopni resnični bgodek Vsakemu je znano, kolike koristi
-	koro bi rekli za vso deželo) je zavod tnožke ::uišnice usmiljenih bratov v Kandiji. Zato-
bi bilo odveč, ako bi hoteli tu navajati * osebej njega humanno in blagodejno de-» anje. Bolniki brez razlike narodnosti, vere t stanu in iz najrazličnejih krajev dobivajo . sili v tem zavodu varno človekoljubno za-?9tišCe. Zato se ta zavod, kakor noben drugi, povsodi in od vsakogar radovoljno podpira. VIo . Slov. Narod", ki gotovo ni navdušen duhovske zavode, ne le da ga pušča na u, marveč ga še celo priporoča, kar se pa »ti pobožnega „Slovenca" (kakor bomo ob yri.:ki še govorih), nikakor ne more trditi. *(:• r se preskrbuje toliko ljudi z živili itd., kai.or ravno v tem zavodu, je naravno, da rji izlasti Novomesto zopet največ tudi i motnega dobička od tega zavoda. To so
Novomeščani doslej tudi uvaževali ter so zavod primerno podpirali. Letos pa, ko je Kandija otvorila svoje sejme za živino, so 6e Novomeščani v svoji zavisti hoteli osvetiti tudi nad tem zavodom, ki se za Boga milega nikdar in nikjer niti ne briga ne za politiko, ne za druge strankarske prepire, in posveča vse svoje življenje in delovanje izključno le svojemu vzvišenemu poklicu. Maščevati se nad takim zavodom le zato, ker se zavod slučajno nahaja v Kandiji, ki sedaj izrablja svoje stare sejmske pravice to je pač zelo zalo. Dočim je doslej okrožni zdravstveni svet dovoljeval vsako leto podporo v znesku 500 kron, je pa iz navedenega vzroka gosp. Rozman, kakor novomeški podžupan v zadnji seji zdr. sveta predlagal, da se ta podpora kratko malo temu zavodu popolnoma odreče!
Sedaj se ta gospod baje sramuje tega svojega predloga, in izključeno ni, da se bo skušal izvijati iz te zagate potom izmišljenih drugih razlogov. Toda : vederemo !
Proti temu predlogu se je vendar našla večina zato, da se omenjenemu zavodu dovoli vsaj polovica dosedanje podpore. Pri tem gre zlasti zasluga g Jože Zurcu, županu občine Šmihel-Stopice, ki se je krepko potegnil za zavod, ki se nahaja v njegovi j občini.
Resnici na liubo in v čast neprizadetimi pa bodi rečeno, da se tudi veliko Novome- j ščanov opravičeno zgraža nad tako nizkotno; osveto. Kaj more bolnišnica usmiljenih bra-1 tov zato, da stoji v Kandiji ? In kaj nji mar.! da se v nje posesti nahajajo Novomeščanom i toliko sovražni novi sejmi Pobožni „Slovenec", ki se za vse drugo briga, kar se ga dostikrat prav nič ne dotika, je bil o tem škandalu obveščen in to celo posredovanjem neke odiične osebe, pak „Slovenec" molči ,
kakor grob--— Vprašujte ga : zakaj ?
_____——
Vesti iz Istre.
Na naslov c. kr. finančne direkcije.
Iz Herpelj nam pišejo : Tu pri nas smo sedaj pod c. k. finančno režijo užitninskega davka. Ne J umejemo pa, kam misli c. kr. tinančno ravnatelj-, otvo, ko pošilja semkaj tiskovine v nemškem in italijanskem jeziku, dopise pa v nemškem jeziku. Ali davek — o, tega mora plačevati tudi Slovenec! Mari naj večno molčimo in trpimo to zapostavljanje V Ne, če; imamo kaj krvi in mozga v sebi in kaj — ; ponosa! Mi poživljamo danes tu tinančno j direkcijo, naj nemudoma dopošlje semkaj tiskovine v slovenskem jeziku! Najmanje, kar moremo zahtevati od vsake državne oblasti, je, da uvažuje narodnostne razmere v vsakem kraju in da po njih uravnava svoje poslovanje v jezikovnem pogledu. Tu pri nas ni ne Ka-labrežev, ne nemških Mihelnov: tu živi v kompaktni masi slovensko ljudstvo. Zato zahtevamo od c. kr. finančne direkcije, da naloži svojim podrejenim organom, da bodo urado-Va!i v slovenskem jeziku in da bodo plačilne bolete pisali v tem jeziku. In to morejo, ker so zmožni našega jezika. Ali ukaz imajo tak, da ne smejo ustrezati želji tukajšnjega ljudstva. Ali temu zistemu mora biti konec. Cfi ■ bodo finančne oblasti nadaljevale po dosedanji poti in ne bodo hotele spoštovali jezik naroda, za katerega poslujejo in čegar želje-pobirajo, se upremo tu najodločneje. Izlasti naši gostilničarji se morajo postaviti po robu. | Pozvati moramo tudi naše občinsko pogla- i varstvo, da tudi stori svojo dolžnost in pri-; pomore jeziku našemu do pravice in pripo- i znanja, ki mu gre. S tem, da smo dobili c. kr.; finančno kontrolo, se pomnoži tudi dohodek občine, a s tem tudi odgovornost njih, ki so na čelu občine. Tudi naši državni poslanci niao mogli odpraviti krivice, ki nas tlači. Na Duuaju jim sicer obljubliajo io i u ono, a obljube ostajajo le obljube — niti slovenskih tiskovin nam nočejo dati. Ne preostaja torej druzega, nego da se sami krepko postavimo na noge. Apelujemo na gostilničarje, naj ne vsprejemajo več tiskovin in dopisov v tujem jeziku ! Zahtevajo naj, da javni funkci- > jnnarji občujejo ž njimi v materinem jeziku ! Oe bodo vsi neizprosno vstrajali pri tej zahtevi, moramo slednjič zmagati. Posamičnik pa ne more nič doseči.
Iz Pule na pišejo : Ples, ki so ga priredili podčastniki tukajšnjega brambovskega polka, je bil v resnici sijajen, tako, da je vsa Pula govorila o njem. Mnogoštevilni udeleženci so naglašali, da kaj tacega niso pričakovali. Vsi pulski listi (hrvatski, italijanski ! in nemški) so bili polni hvale o tem plesu. Še na Sokolovo plesno vajo so prišle gospice s čepicami, ki so jih dobile o priliki kotiljona na rečenem plesu. Celo po ulicah je bilo videti gospic s temi čepicami. In to mora biti v zadoščenje nam Slovencem, da so naši fantje tu tako priljubljeni.
Pevsko društvo „Slovenec" v Borštu
priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani g. Ivana Žerjal veselico s petjem, tambura -njem, igro in plesom. Pri veselici bo sodelo-
valo tudi pevsko društvo „Prešern" iz Bo-ljunca. Začetek ob 4. uri popoludne.
Premeščen je davčni oficijal g. Josip S f i 1 i g o j iz Podgrada v Gorico.
Krški škof dr. Anton Mahnič je minoli ponedeljek slavil desetletnico svojega posvećenja, O tej priliki mu je krški stolni kapi tel izročil v imenu vse duhovščine zlat naprsni križ z verižico.
Vesti iz Gorižke.
Goriški deželni zbor je sklican na 15. februvarija t. 1.
Nagloma je umrl v Gorici zadet od kapi Jurij vit. Bockmann.
Ples peklenščekov priredi društvo „Naprej" v Dornbergu prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. v veliki dvorani gostilne pri „Edinosti".
(Dalje na 4. strani). g—ii-ii—ii— m ii— ii ii-1
„Obrtnij. flruštvo" pri sv. M. Magi spodnji
vknjiž^na ~ađiuga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo 24. februv. t. I. ob 10. uri zjutraj v druStvenih prostorih
(pri sv. Mari i Mstgd. npotinji (Sv. Ani) št. 259
DNEVNI RED: L Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje bilance za 1. 190C.
5.	Razni predlogi in želje.
6.	Volitev novega odbora.
Na obiino udeležbo uljudno vabi
Odbor.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Černtak m §. Juscher
TKST
ulica deiia Caserma štev. 13. II. nadst.
Tovarna pohištva |
Metali Levi Mira
ulica della Sesa it. 46
ZALOGA: i Piazza Rosario št. I l
Katalogi načrti in proračuni | na zahtevo, ""^p® *
Stare umetne zobe
kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE ' via San Nicolo 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo
do sobote 16. februvarja.
Le » prodajalnici Qj0rgj0 JeSg
—== TRST === ulica Barriera vecchia štev. 15
se nahaja	r^^jjrrjj^!^
velika izbera ^ ženskih oblek.
I Krila, jopiči, paletot, mantilje. bluze jSgsJj v^e po nizkih cenah.
Serravallo-vo železnato kina vino l
za bolehne otroke in rekonvalescente
Provzročs, voljo do jedi, utrjuje želodec ■ in ojačuje organizem.
Priporočeno od na]slovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
L SERRAVALLO
1	== TRST s
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi
KoUar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd.
F^j za sedaj priznano kakor najbolje in naj-ffjf^pL grih Cf	H trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare
^iiirlt	JL P,asti na asfaltičnih kartonih, skrilnih
ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proisvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane m najbolje znamke (registorane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, vofičilo za čevlje itd. j
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. _i
__ _——
	■---------------------w -------;—dobiva se v vseh lekarnah.
■	dobiva se v vseh lekarnah.	NajvspeSžieje sredstvo proti	-------
revmatimiu in protima
. TEKOČINA GODINA
prirejena v Trstu Rafaela Qodiaa9 lekarna „flla JtaBonna dclla Salnte" prt
od lekarnarjev : sv. lakobu in Josipa 6o&ina, lekarna tj\\' Igea', ?araelo V
Steklenica stane K 1"40. Iz Trsta ne ne odvožilja manje od ^steklenic proti požt. povzetju aU proti aaUcipatnipoSiljatvL zueska 7 K frankojpoStpine in zavoji
Rt ran TV
>EDIK03Tc št. 38
V Trstu dne «. februvarja. 1 7
Vesti iz Štajerske.
Na dražbi prodan hotel v Mariboru.
Te dni so na dražbi prodali hotel „Mohr"1 r Mariboru. Kupila ga ie tvrdka Reininghaus za 115.000 K. Vsi upniki, ki so bili uknjiženi za to tvrdkOj so s svojimi tirjatvami propadli.
Vesti iz Koroške.
Etbin Kristan — kandidat na Koroškem. Koroška socijalna demokracija je sklenila kandidirati Ftbina Kristana v slovanskem volilnem okraju Borovlje, Pliberk. Železna Kapla na Koroškem. Nemci ga bodo podpirali.	^^^^^^^
Književnost in umetnost
Knjige ..Slovenske Matice" za letos so izšle in so sledeče : 1. Letopis Slov. Matice za 1. 1906. Sestavil in uredil Evgen Lah. 2. Zbornik. Uredil L. Pintar. 3. Slovenske narodne pesmi. 10. snopič. Uredil dr. K. Štrekelj. 4. Hrvatska knjižnica. 1. zvezek. Uredil dr. Fran Ilešič. (To je prvi plod književne z ▼ e z e. ki sta jo sklenili „Matica Hrvatska" in „Matica Slovenska", in pozdravljamo zategadelj to knjigo še s posebnim veseljem. Opisuje ilirsko dobo in prinaša sliki slavnih Ilircev : Ljudevita Gaja in Stanka Vraza). 4. Spomini. Spisal dr. Jos. Vošnjak. H. zvezek. (1868—1873). S pisateljevo sliko. 5. Anton-Knezova knjižnica. (Zbirka zabavnih in poučnih spisov). XIII. zvezek. Vsebina : Martin Kačur. Življenjepis idealista. Spisal Ivan Cankar. 6. Zabavna knjižnica. Zvezek XVIII. Prinaša šest povestii raznih slovenskih pisateljev. 7. Prevodi iz svetovne književnosti. Zvezek III.: L. N. Tolstoj — Moč teme. Prevela iz ruščine Minka Govekarjeva. — O vseh teh knjigah prinesemo še obširneje ocene.
;.Ljubljanski zvon". Izšla je februvar-ska številka z zanimivo vsebino. Prinaša pesmi Otona ZupančiCa, Ks. Meškota, Etbina Kristana epos „Vi'ez Ivan", dalje še raznih liričnih pesmic, zgodovinsko povest „Izza kongresa" dr. Ivana Tavčaria (nadaljevanje), Ivana Cankarja novelo „Zenitba kan-celista Jareba" (nadaljevanje), povest „Strup" Fr. Strnada (nadaljevanje), Bojeslava Boleta „D olenjsko legend o", potopis dr. Jos. Tominška „Iz učenega in neuče-nega Berlina" (nadaljevanje) in konec We8terjevega spisa „Hiša pri Jugoslovanih. posebe pri Slovenci h". Številko zaključujejo rubrike -Književne novosti", „Glasba", „Gledišče", „Med revijami" in »Splošni pregled". Cena ..Lj. Zvona" je za vse leto 9 K 20 st.
(notranjega mesta) velik požar, ki je vj.epelil i tri velike šestnadstropne trgovske hiše ter provzročil 150.000 funt. šterl. škode.
„Čeaka sokolska matice" je ustanovila novo učiteljišče.
Bivši vojni mini3ter FZM Pitreieli je stopil v pokoj. Star je še le 66 let.
Virilna pravica nadvojvodinje -Vprašanje o vršenju virilne pravice soproge bavarskega princa Ludovika, rojene nadvoj-vodinje Terezije, je podžupan železne županije rešil v smislu, da nadvojvodinja ni ogr-cka državljanka. Bivša nadvojvodinja je uložila utok, ki ga je sedaj rešila vlada. Po tej rešitvi izgubijo ogrsko državljanstvo ženski členi vladarske hiše, čim stopijo v zakon z inozemskimi državljani. Bavarska princesinja torej ne sme v železni županiji vršiti svoje virilne pravice.
Loterijske številke izžrebane dne 6. januvarija 1907.
Praga 35 11 71 17 54 L v o v 29 2 44 64 73
Listnica uredništva.
Dopisnikom iz dekanske občine ; V zadnjem času nam zopet prihajajo dopisi od pristašev obeh domačih strank v občini dekanski. Vsi ti dopisi so ojstri in več ali manje osebne naravi. Zvesti svojemu načelu, da smo pripravljeni nastopiti z vso odločnostjo, ako gre za više narodne cilje, da pa ne kaže priobčevati dopisov, ki bi mogli le še bolj razvneti strasti in lokalne prepire na škodo skupni narodni stvari, naznanjamo gg. dopisnikom obeh strank, da takih njihovih dopisov ne moremo priobčiti.
Inteligentna gospica
gospodom. R:.zume tudi ruski in srbski. D pise na naslov ..Bugarka" -Jnseratnemu oddelku Edino-
141
Udovec, 46 let star, z 30000 K
Ženitbena ponudba
premožen i a, želi poročiti gospodično ali udovo brez otrok, pošteno in pridno, katera bi im-da 10 tisoć K p emoženja v gotovini. Le resne ponnabu pod ,.B. 0." poste restante — Prvačiua.	140
= ALBERT BROSCH
rst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1832.
Velita zaloga Kožno m Map za vojats in cmiisie
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo
provzmČeno po moljih in po požaru. ^ VN/WWWVWVVWW
^tadrej f|tideš, misar
wm- in izdelovalec pohištva tm
(ulica Ircaeo della croce 4, in ulica Scossa 8)
Im« vedno v zulogi zakonske in obedovalne soba najfinejše in trdno delane v lastni delalniei.
Posebna izbera. kuhinjske oprare.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Spiejemlje kakor'no-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave.
Mari© Giorda
operater krujih očes — Specijalist
Ambulator — CORSO štev. 23, II. n- h-
odprto od i?.—12. in od 1.—7. pop.
Zdravi hitro kurja s. tudi zastarela po t: 713. I sebni metodi, ki m* . -j. vz-oea uikakib buli-Zagotovlja ozdravljenj ra&čenih nohtov tuJt ia-jih je za ozdravljenje, jednostavno brez lz.ait^
Marljiva desinfekolja. — Cene zmerze Po zahtevi pride »dravit na dom. Vsaka oseba _ dobila navodilo higigijemčnega ravnanja z nog: s
J& BOGOMIL PIKO
bivši urar v Sežan
javija svojim cenjenim odjem:.. . da je odprl svojo novo — --
prodal alnico m:
? TiSTU. ulica ViacBiizo Belini štv. 0
nasproti cerkve sv. Antona novega.
^rafoja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Išče se vodja
aii direktor za nebo veliko trgovino v Trstu. Zahteva se znanje deželnih jezikov m kavcije 20.000 K. Kavcija od dotičaika, ki bi nastopil službo, ostane lahko v vsaki hranilnici, samo da ima dotični hri-mino knjigo, glasečo se na omenjeno avoto. Mesečna plaća 2b0 kron. Obrtati zgoraj omenjene kavcije ostanejo vedno lastniku kavcije. Vtč so tudi odstotki. Nastop služne dne 15. februv. ali 1. marca 1907. Ponudbe : „Velika Trgovina 250 p. Resiante Trst.	149
tfanitalkta ali dru£a (kompanjon) iščem za l\d|JI Id IO Id dobro in sigurno trgovinsk > podjetje. Zahteva se kapital 4000 kron, od katerega bi se imelo 50°,0 dobička. Naslov daje „Inaeratni oddelek Edinosti'.	1930
Razpisana je mesto ^tS
kateri bi morali položiti kavcije kron 3 do 4000 ali 1 pa za omenjeno svoto hranilne kujižice. Plača kron j 200—220 na mesec in obresti od kapitala lastnik* kavcije. Ponudbe do 10. februvarja 1907. Nastop dne 15 februvarja 1907. Ponudbe : .,T r g o v i n a ! 4000" p. Centrale. Trst	_
JOSIP PEGAN - i rst Sft;
Oglje, drva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cene
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. VVarbmek
Trst, Piazza Carlo (^ohloiii 12
(vogel Corso-Via Nuova) Specijaliteta pianinov/, glasovirjev svetovnih tvrdk Stcinwey in ]ons v fiew~Yorku, Schweighofer itd.
€lekt. pisnim, orkestrom, harmoniji
Izbojuje. — 3!i'njnjo. — Daje na obroke. P«»i»rnvlja. — Akord ra po zmernih cenah.
ANTON SKERL
mehanik. zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo G o Ido nije v trg it. - TrM
Zastopnik tovarne koles ia motokoles M
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, '/ ..1 in prodaja gramofonov, zonofonov ia fonogr. t-. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna meha* iJfi* delavnica za popravljanje šivalnih strojev, k V motokoies itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cena? TELEFON Stev. 1734.
Gospodarstvo.
Murvar Kapar (Diaspis pentagona) razširil se je razun po tržaški okolici tudi po občinah Ricmanje, Boljunec, Dolina. Murvin Kapar je bela ščitasta živalica. ki ugonobi polagoma murvo, na katero se usede. Od kaparja napadeno drevo izgleda kakor bi bilo pobeljeno z apnom. Murvin kapar napada tudi nekatera druga drevesa. Zato je kompetentna oblastnija odredila, da se vse mune poseeejo oziroma obsečejo.
Razne vesti.
Hud mraz v Ameriki. Londonski „Dailv Telegraph' poroča iz Ne\v Jorka od 6. t. m. : Te dni je zapadlo mnogo snega, tako da je v okolici New-Jorka prekinjen vsak promet na železnicah. Včeraj zjutraj je bilo pol metra snega. Zdravniške postaje in bolnišnice so polne ranjenih in zmrznjenih ljudi. Iz vseh držav prihajajo poročila o izredno hudem mrazu, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Neka brzojavka iz Dakote poroča, da so našli pri mizi zmrznjeno celo redbino.
Današnja ruska mornarica. —
(jlasom poročil ruskih časnikov, je današnja ruska vojna mornarica zelo maloštevilna. V Tihem Oceanu se nahaja nekoliko malih podvodnih ladij. V Baltiškem morju nahajati se samo dve vojni ladiji, „Cesarevič" in „Slava*. K tej eskadri pripadata tudi dva stara, nevporabljiva križarja in nekoliko ma-lovrednih ladij za mine. V Kronstadtu sta dve stari ladiji „Pavel*1 in „Andrej Prvožva-niju. Sedaj gradijo dva nova križarja drugega razreda: „Bajana" in „Palado", štiri torpedovke, nekoliko ladij za mine in več podvodnih ladij. Razun tega gradijo v inozemstvu veliko križarko „Rurik" in „Admiral Makarov"1 tipa „Bajana". V Črnem morju je osem voznih ladij, šest od teh je zastarelih, in samo dve sta rovi: „Pantelejmon" in „Tri Srjatitelja", gradijo pa še dva istega tipa. V takem stanju se nahaja danes ruska vojna mornflrica.
t Grof Pavel Pejačević-Virovi-tiČki. — Umrl je v nedeljo v Podgoraču na Hrvatskem grof Pavel Pejačević-Virovitički, dedni člen ogrske magnatske zbornice in vi-rilist v hrvatskem saboru. Pokojnik je bil rojen i>. oktobra 1813.
Carjev dar avstrijskemu prestole nasledniku. — Avstro-ogrski prestolonaslednik Fran Ferdinand se je zanimal, kako so Rusi preživljali v rusko-japonski vojni svojo armado. Car je na to poslal prestolonasledniku sto vrst različnih konserv.
Velik požar v Londonu. V nedeljo zvečer je izbruhnil v sredi Jondoiiskega Citv
MlaHpfl P	let star, neoženjen, vojaščine
"■'CltlClI«!/ prost, lepega vedenja ia zunanjosti, zdrave in krepke p ..stave, vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika v gov >ru in pisavi, 7. dobrimi spričevali, v vinoreji, sadjereji in živinoreji dobro izučen, išče službo oskrbnika pri kakem veleposes niku. Naslov : Kristjen G o m i -,5ćek v Podpori pri Gorki St. 12.	14o
Poshusife j
ir? priporočite = izaelhe = >
17ydroDe toparne hrani! [
y Pragi VIII. &nooni&zastonj. J
JOSIP ROŽE
mizarski mojster
Trst, ulica Giulia štev 10. Trct
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela
| Posebno pa se priporoča slovensk a konsumnim, posojilnim in drugim vodom po deželi za nove stavbe.
„Tržaška posojilnica in hranilnica
u
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, t 11. — TRST — Y lastili hiš!.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentni davek od hranibiih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se laliko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 5x/2°/oj na menjice po 6°/0, na zastave po S1/?0/o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vreDnostnik papirjev, listin itd.
ax\\\xnx\> Poštno - hranilnični račun 816 004
Kdor hoče hitro in dobre j prodati hiše, posestva, dvorce, stavbišea, naj izvoh' tc I prijaviti
TREZ5STE2 OFFIC3
yia San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : :
Ivanka Doreghini
TRST - Ul. Madonnina štv.. 8.
velika"zaloga pohištva, mauufaktar, ur, sli K. zrcal i u tapeta rij.
Popolne spalne in obedovalne sn Moške obleko na izbero.
UGODNE CENE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tu;J na tbroke.
1 .
ciT®' fj
" m^ithmk "p '' T(lmi|g i ,)> |if "
mL I l^jpMMK^
13 0 »I S { V A Wm \,	Kr^^o- -h. -.
PHMFL ZAIlOOA VINA
UMBERTO ZUCOO
TRST — ulica Tisiano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna uina
Istrski refoSk po 72 atot. llt«r; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Cpolo iz Omlilja po 80 it liter; razun tega
Izbera fiiilli likerjev v buteljkah. HH
SPECIJALITETA Sefo^ ii Met iii lastBik fiiogrado?! zajamčeno mM 3 K feiieijto.
Pošilja tudi na don. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. j^it" Za gostiln ičarje —	-	po dogovoru
1ro6erija* Josin Ziaon m'. casmMt
• « • •	S	M	• • « a
Filijalka na Prošeku štev. I4C
Izbor drogf barv, 6oplćev, pokose i : arfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode oska za parkete, na mrzlo pripravljenega alrnpa tamarindo, malinovoa itd. itd
F, F enot ura.-
ms T - nI. raste nuove At. o
pnpoicča velik' izbor nr: Omeot,	t
Pchcf hsuse. Lcngine3, Tavanes i" K	|
t a>cr tudi 2latc, srebrne in hovin - .9	j
ure 2& flcspe. ZŠbor nr birma,	j
^creierrs rcprawtisnla ca niikih ce^	'
Frodajalnica rokouic in kraua
$Cttbmatm
TRST — CORSO štev. I 9 — TRST
Ustanovljena 1865.
Kot-g vic e gia^e I. ■vr3te, 2 gumba od g) d. 1 1;. ; Rokovice gla^-j visoke od gld. 2 naprej. Rokoviue Dante, ki as dajo prati.-J gumbi, gl. Rokovice z imita-kože, 3 in već gumbov Rokovice glžje z dvojnim šivom za dame in < • Rokovice gla«;e z dvojnim ftivom za go pode in Rokovice od v lne na izbero Rokovice za kočijaže, bolgar z dvojaim ■uvod-
Velika Izbera travat zadnje mor..
izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. ureh.
/ Prah za gospe tvrdke KIELHAUSER v O/ad i, gr-k» ---Cipnja po 10 n\ć. zavitek; milo Coa s.