IZDAJA eF »GOREMJSKI TTSK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZVIK - ODGOVORNI URED MX GREGOR KOCI JAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TE-IOCI RAČUN PRI NARODNI BWKI V KRANJU 60711-1-135 GLASILO SO LETO \V. KRANJ, SREDA, 22. AVGUSTA 1962 iT. 9« CIALISTlCNE EGA LJUDSTVA ZA rZrtAJA OTTOTrORft'A 1947 KOT TEDNIK • OD L JANUAKJA1956 KOT POLTEDNIK . OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Miha Marinko med som i naris!i v Bohinju 21. avgusta — Danes doje odeležence seminarja aktivistov beograjske, iske, ni.ške in zagrebške ■aiiue (ti so tu na 15-dnovnrm Maja) obiskal sekretar central-m* komiteja ZK Slovenije MIRA MARINKO. — Z njimi se Je asjerej zadržal v prijateljskem nzpsrere. nato pa je pretka 100 znašal stadentom odgovoril na aaat aktualnih vprašanj, ki so m 5a le-ti zastavili. PajpreJ je govoril o osnovnih BMcUaostih nove zvezne ustave, ptica pa je precejšen del svoje-p govora posveti! trenutnemu dmomskemu položaju pri nas. I«en ugotovitve .da je bilo naše fajpodanrtvo *e do prod nedavnega preveč razvito za lastne potre-b» is premalo, da bi se lahko riojačilo v mednarodno delitev 4Wa. Je tov. M ha Marinko opo-■JfJ tudi na Titovo poročilo o CMCaoal: ekonomske-ja sistema na VI. plenumu CK ZKJ. Dejal je. ai 0> gospodarski uspehi podjetij •l naem področju — us-poh: vse •alt akupnosti. Kot primer je na-*aVL da bi bilo napačno, če bi a> v kranjskem okraju pohvalili. M da. ao dosegli toliko in toliko dohodka, saj so jim ta pomazali ustvarjati vsi Pavijani, ki so na tnru kupovali * kašjakem okraju izdelano bla- I Izvoz žaganega lesa z Gorenjske Dosedanja ocena: dokaj ugodno Naše obveze predstavljajo nad 22 odstotkov republiških zadolžitev Gorenjska lesnoindustrijska podjetja so zadolžena v letošnjem I (57,1 odstotka), sledijo UP Trži* letu za Izvoz 16.300 kubičnih metrov žaganega lesa. Ta Številka in LIP »Jelka« Radovljica (16 od-predstavlj* 22,25 odstotka vseh zadolžitev v naši republiki. To ob- stoLkov), Lip Ccšnjica (45,8 odvezo so podjetja že sprejela in imajo že sklenjene pogodbe ^ saj j stoika), KZ Dovje (45 odstotka)" je realizacija izvoza žaganega lesa v preteklih mesecih dokaj dobro potrkala Na majskem sestanku lesnoindustrijskih podjetij in gozdnogospodarskih organizacij je bil sklenjen dogovor o raadelitvi hlodovine. Lesnoindustrijskim podjet-jetjem so tedaj zagotovili takšno količino hlodovine, ki bo zadostovala za pokritje potreb žaganega lesa za izvoz, za domače tržišće in 2» lastno predelavo oziroma proizvodnjo, ki je prav tako delno namenjena za izvoz. Do konca meseca junija smo v republiškem merila Izvozili 29 odstotkov letnega plana Izvoza žaganega lesa, na Gorenjskem pa smo v tem obdobju izvozili oziroma izpolnili že 44,4 odstotka obveze, kar predstavlja 20.579 kubičnih metrov žaganega lesa. Do srede julija pa se je ta številka povzpela že na 47,7 odstotka. Največ je glede na svoje zadolžitve izvozilo Lesnoindustrijsko podjetje Bled V pjdaTjevanju je srekretar C K WUk odnovarjal Studentom na *ra«anja o odnosih do zaslužnih karev, o Šolanju kmečko mladi-% PMdtem ko je za zaključek y«*kr.L da trenutno v naši dr-b»j ne omejujemo razvoja stan-ajBla, kot «1 nekateri razlagajo •j Merunih ukrepih na področju |Rp »'aretao« ampak ga še naprej hjaijaiu — vendar v skladu z našo produkti vnosi i. so ae potem zbrali .ffaajpae mize pred mladin-ter zapeli nekaj mla-tn partizanskih pesmi. 4fcfcMajMfe« pa je visoki gost apeskopaj m studenti, prijetne-ft MAaajn ae je udeležil tudi riasur CK LMS Zdravko Krvi-•* - J. 2. Sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije MIHA MARINKO je včeraj dopoldne v Bohinju obiskal udeleženca seminarja za mladinske aktiviste iz zagrebške In treh srbskih univerz. Po govoru o aktualnih vprašanjih našega ekonomskega razvoja ae je visoki gost zadržal s študenti v prijateljskem veselem krogu. Miha Marinko je moral mladincem dajati tudi svoje avtograme. Prvi orientacijski podatki o žetvi Miniaturna Jugoslavija pri Radovljici Gradnja bo veljala 50 milijonov dinarjev Pred nekaj leti se jc na Turistični zvezi Gorenjske porodila zamisel, da bi po vzoru nriiaierih drugih držav - denimo Holandl- letošnje leto nam ni fiflb naklonjeno Letina je pri pšenici slaba, za kar je več;vzrokov — Največji doslej ugotovljeni hektarski donos je n a par<»ti|kmetijskega posestva Kranj Za uvod načelno pojasnilo! Dokončnih podatkov o letošnji žetvi oziroma o letošnjih hektarskih donosih še ni, ker ponekod sc mlafijo. Prav zato bi bilo mogoče konkretneje razpravljati o, tej zadevi šele prve dni septembra, ko nam bodo dokončno znani »vsi po- h obisku koroških Slovencev v Tržiču S seboj so ponesli mnogo lepih vtisov Prijateljske vezi z našimi rojaki na Koroškem se vedno bolj utrjujejo sabat« popoldne so Tr-ftal apet gostoljubno sprejeli atr trate z onkraj meje. Tokrat • Ja aanvee obiskali zastopniki prosvetnega dru'tva ta Sel pri Borovljah, s Pripravljajo ukon o sejmih it prMeJaih mestih sedaj te-Mto» praoče jejo načrt zakona ki naj bi po uveljavitvi ftjajraf prirejanje sejemskih pri afMr, Potrebo po takem zoko-* *» asrrffe dosedanje izkušnje, a m pa—aual organizatorji se riMe* prireditev apostevall sa-****** kkaJistične interese, pri Mp ft ta tal J ah manj pozabljali »aaaiaatl efekt, M M W1 t abt* t apietno družbenimi ko-'OSJ. kiti v» ns primer primeri, *»%»•* aredrtva neraHonalno akPJMa. Na osnovi načrta, žaba«, fcf a* sedaj pripravlja, pa ftaV dtpo* sejemske prireditve ppa) naris, hkrati pa bo dolo-*» >Of sjfeav značaj Pričakuje S, O) h* eateejeni zakon točno MM. kateri sejmi imajo Jugo-aaajaj arttema mednarodni MM bj tatfaj. Zakon bo ver-I MP> faajpfajf tudi poroJe. Id »Apjapt izpolnjevati sejemske le M bilo t odi eno da ae vprašanje Prireditev regulira. v ■am*kJe pogojev in da tpbj ftaasaei nepotrebno raz-cospodarskih or- katerimi so Tržičani navezali prijateljske stike v letošnjem februarju. V okviru omenjenega društva deluje tudi orkester, ki so mu zastopniki občinskega odbora SZDL Tržič meseca maja. fco so jih obiskali, podarili kontrabas. Prvotno je bilo predvideno, da bi omenjeni koroški rojaki prišli na obisk v Tržič že meseca marca, vendar jc bilo to zaradi snega nemogoče. Kljub temu pa so te prijateljske vezi med njimi in predstavniki tržiske komune nenehno krepile. Tako jih je pred nedavnim obiskal zastopnik Slovenskega prosvetnega društva Herman Velik in ob tej priložnosti se Je z zastopniki družbenopolitičnega življenja v Tržiču podrobneje domenil o sobotnem obisku. Na mejnem bloku so v soboto popoldne sprejeli 17 koroških rojakov v imenu občinskega odbora SZDL Marjan Markič. nadalje predsednik občinskega ljudskega odbora Milan Ogris in predsednik ObSS Viktor Kralj. Marjan Markič je predstavnikom Slovenskega prosvetnega društva zaželel dobrodošlico in ob tem izrazil željo po Se tesnejših stikih. Gostje so si nato ogledali gradnjo ljubeljskega predora. O predoru samem kakor tudi o gradnji so se koroški rojaki zelo pohvalno izrazili in dejali, da gradnja na našem odseku hitro napreduje. Zlasti eo bili presenečeni in navdušeni obenem nad zelo mehaniziranim delom, ker so pričakovali, da gradimo predor na naši 6trani bolj a primitivnimi sredstvi. Ko- roški Slovenci eo ocenjevali pomembnost Izgradnje ljubeljskega predora tudi glede na nadaljnjo krepitev prijateljskih vezi. (Nadaljevanje na 4. strani) trebni pokazatelji. Kljub temu pa že lahko ugotovimo, da eo bili letošnji hektarski donosi filabi in da nam letošnje leto glede pridelka žit ni bilo naklonjeno. Iz slednjega zato lahko povzemamo, da je bila letošnja letina glede tega slabša kot lanska. Doslej so ugotovili najvišji donos na parceli Kmetijskega gospodarstva Kranj, in sicer 35 centov na hektar pri pšenični sorti leonarda. V povprečju pa je dala 33 centov sorta triumf, ki je podobna avstrijski sorti hellkorn. Pri intenzivnih sortah strokovnjaki predvidevajo, da se bo gibal pridelek okrog 25 centov, medtem ko bodo domaće porte pod 20ren-tov. Vzrokov, da je bila letošnja letina glede pridelka pšenice .slaba, je več. Med njimi naj omenimo pozebo. Zima brez snega je flabo vplivala na žitne posevke. Prav tako je svoje opravila t'idi spomladanska zmrzal, razen tega (Nadaljevanje na 2. strani) Je, Svioe, Avstrije itd. - postavili nekje na Gorenjskem Jugoslavijo v miniaturi. O tej zamisli smo nekako pred dvema letoma tudi že poročali. Pozneje pa so govorice o tem mikavnem turističnem objektu utihnile. S tem pa ni rečeno, da so namero opustili. Med tem no se namreč intenzivno lotili Izdelave načrtov in — kar je še posebno zamudno — dogovarjanje z mnogimi partnerji Iz dru-rih republik, ki bodo sodelovali pri rradnji. Je 7.ahlcvalo precej čaia. Na Turistični zvezi so povedali, da bodo z deli začeli v septembru, najkasneje pn v oktobru letos. Tudi lokacija je že izbrana. Miniaturno Jugoslavijo bodo postavili naspToti letališča Alpskega letalskega centra pri Lescah - torej med Volčevim hribom in cesto Kranj Jesenice. Celotni objekt bo dolg 247 in širok 200 metrov. Pri projektu bodo soudeležene vse ljudske republike. Sleherna od teh se bo predstavila z 10 najboljšimi objekti, le Makedonija in Kotuai bosta prispevala po 5 objektov. Ti objekti v merilu 1:25 bodo natančen posnetek raznih kulturno-zgodovinsklh spomenikov, gospodarskih objektov, cest, železnic, Jezer, morja itd. -Poseben poudarek pa bo na objektih, ki so bili zgrajeni v Jugoslaviji v letih po osvoboditvi. O tej miniaturni Jugoslaviji lahko zapišemo še marsikaj zanimivega. Predvsem to, da bo -živela-. S pomočjo tekočih tra- (Nadfllievanle na 2 stran!) Jesenice, 21. avgusta — Včeraj je obiskala jeseniško 2elezarno delegacija sovjetskih sindikatov metalurgov, rudarjev in kemikov. GottJe Iz Sovjetske zveze »o il najprej ogledali železarski muzej, potem predelovalne obrate In ostale obrate Jeseniške 2elezarne. Člani delegacije, ki so dva dni bivali v hotelu »Poita« na Jesenicah, so bili pred tem na izletu na Bledu, na Vrilcu in Planini pod Golico. S pred-stavnlkl kolektiva Železarne Jesenice to se pogovarjali o proizvodnji, o delovnih odnosih, zanlmull po to te tudi za rekonstrukcijo Železarne KZ Srednja vas (40 odstotkov) in LIP Preddvor (15,4 odstotka). Podatki torej kažejo, da je potekala realizacija izvoza žaganega lesa v preteklih mesecih dokaj zadovoljivo, zlasti še zato, ker so bile obveze sprejete sele v maju. Zastoj je bil le pri LIP Preddvor] in to predvsem zaradi pospešenega /.a^anja borove hlodovine, ki ne gre v izvoz. Sedaj pa bo tudi pri tem podjetju izpolnjevanje normalno. Tudi pri izvozu žaganega lesa se pojavljajo določeni problemi; zastoj je bil v preteklem času zlasti na italijanskem trgu. Verjetno pa sc bodo o teh problemih in onih, iki te sc pojavili v zadnjem času, temeljiteje pomenili predstavniki lesnoindustrijskih podjetij in •/:■■■(upniki pristojnih republiških, okrajnih In občinskih organov prihodnji teden v retrtek na posebnem posvetu, ki bo v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled. - P. Aklunlno vprašanje Zakajj komunalni prispevek? Marsikoga, ki si je nameraval zgraditi hišo na območju mesta, Je neprijetno presenetila zahteva, da mora še pred gradnjo plačati komunalni prispevek. — Ker znaša ta komunalni prispevek 10 odstotkov od vrednosti predvidene zgradbe in se torej giblje v mejah od 200 do 400 tisoč dinarjev in več za zasebne graditelje stanovanjskih hiš. Je rarumljivn. da jih je nekaj prav zaradi tenra odstopilo od svoje namere. Največkrat zelo skromna začetna sredstva bi ta prispevek pač do tolike mere osušil, da z njimi gradnje ne bi bilo mogoče začeti. Ker smisel in namen plačevanja tega prispevka i'i dovolj znan, smo poprosili načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora K ran i AVGUSTA K ALANA, da N nam to prav na kratko obrazložil. Iz razgovora z njim po« wm:imi» n^iednje pojasnilo: 7.c pred tremi leti Je izšla zvezna uredba, ki določa plačevanje komunalnega prispevka za gradnje na nacionaliziranem zemljišču. Občinski ljudski odbor Kranj je v skladu s to uredbo sprejel odlok o plačevanju komunalnega prispevka lansko leto. Tako so v preteklem letu že plačale ta prispevek nekatere »rospodnrvke organizacije, zasebni graditelji pa so ga začeli plačevati letos, ker je bila pred tem nekaj časa v veljavi zapora' za zasebne gradnje. Tak prispevek morajo plačevati tudi graditelji na območju Ljubljane. Jesenic in drugod. V Ljubljani na primer dobijo prosivci gradbeno dovoljenje šele, ko poravnajo to obveznost, v Kranju pa plačujejo polovico ob prevzemu dovoljenja, polovico pa ob izteku leta, v katerem so dvirnill gradbeno dovoljenje. Vsa tako zbrana sredstva gTe-do v celoti v sklad za izgradnjo komunalnih naprav na območju mesta. Tako naj bi doseglt, da bi ludi lastniki zgradb (tako zasebniki kot tudi gospod^ske organizacije) prispevale svoj delež h gradnji in urejevanju primarnih komunalnih naprav, to Je vodovoda, električne napeljave, kanalizacije, cest, zelenih površin Itd. Tako bodo na primer Iz kranjskega sklada črpal! del sredstev za gradnjo stražl-škc kanalizacije. Ta bo veljala »kol« 70 milijonov dinarjev In bodo torej s komunalnimi prispevki tamkajšnjih preMvaveev •""»'I manjši SOI S TJ 1.1, IZGNAN Uradni italijanski zastopnik Je povedal, da so bivšega francoskega ministra in ultraškega kolovodjo Soustella izgnali v Avstrijo. Na Dunaju .so zanikali, da bi Sou-».tell prihc/al v Avstrijo. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Uudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in J Alžirska volilna lista Alžirski daljnovod je še vedno pod napetostjo izmeničnih tokov. Priprave septembrskih volitev in razglasitev volilnih list. ki so jih sprejeli po skoraj enotedenskih posvetovanjih vojaki in politični odbor, so bile ve:\s1h v tesni zvezi s težkimi nihsn.H in nc navsezadnje t. resnimi nasprotji. Potovanje treh vplivnih članov političnega odbora Rabah Bitata. Ben Alaha in na kontu še Bet Rele v Konstantin, kjer jc bila lrbnta /a razmejitev pristojnosti vojske in politične oblasti, je videti kot najbolj peklensko vroče, nonu/.orujc bojazen, da se vojska ponekod zelo upira prepustiti oblast. Dolgotrajni potek razprav okoli sestave kandidatnih list, kjer je bil vpliv vojske znatnejši, kot so prej mislili, kaže, da so vzporedno ■ tem načeli tudi odnos in pristni nosti vojske v novih razmerah. Naposled jc nemara ča-> >.c do/o rcl. da bo treba tudi alžirski vojaki ptičasi začeli rezati krila, ker je njena moč ponekod že prerasla pooblastila in začetne cilje. Položaj v Konstantinu pa se jc raz-bistril prej. kot so z letali prispeli najvplivnejši člani političnega odbora odgovorni za organizacijo politične stranke in vojske. N.i koncu obiska v mestu Konstantinu Jc zaključek: enostaven: potrebno .k i/t<>eiti oblast I/ pristojnosti vojske, čemur se seveda posamezni vplivni vojaški voditelji še upirajo. Septembrske alžirske volitve so zdaj vsaj glede postavitve enotne liste pripravljene. Objavili so že 15 Ust. za vsako administrath no rom ni bilo soglasja. To dejstvo področje Alžirije po eno. Spor pove, da notranja alžirska proti- okoli postavljanja vodilnih kan- slovja še niso usklajena in bodo didatov Je bil včasih živčen in septembrske volitve nemara po- napet. ker med predstavniki vo- magale. da Alžirija dobi oblast z jaških valij in političnim odbo- bolj enotnim obrazom. Za zdaj jc znano, da bodo AI-žirci na volitvah glasovali za liste. Volivci bodo v celoti glasovali za kandidate na listi ali pa bodo glasovali proti. Razglasitev volilnih list v Alžiriji ni navdušila prebivavstva tako, kot smo pričakovali. To pa ne zato. ker bi ljudje imeli kaj proti kandidatnim listam. Na listah so Alžirci, ki so vse svoje amslkc Član političnega odbora Bcn Bela in Mohamud Kider in fizične sposobnosti m. ,_|f* borbi za neodvisnost t* an*^Mf~ nost. Navdušenje je bjeekakvl^ jc kmalu po rurit^ ■igT'.lr-ročilo podpredsednika aeelaVV' žirskr vlade in člana r^haTi if* odbora Mohameda Badij^! ^f/ izjavil, da pri sestavljank \i' didatne liste nI sodeloval v S-vo sporočilo pravi: -Potem wTr* objavili listo kandidatov , ve v nacionalno skupščin«* w. r lel obvestiti javno tnnenj/ a! f sem sodeloval pri sestavu*, * liste.- "aH To sporočilo meče rta stanje v alžirski hkši. |v se sprašujejo, kdo je a*d«j *^ dar v tej hiši ta kak^^/ *Zj> družina med seboj **xj^ff mirjenje med »brati« ^ obeta dolgega medrnrrT^L-* in skozi izolirajo udarjajo iskre na^V^T^-a* Alžirija je po sednue niške krize v ^ in politični krizi. tok^7£*C Po zaslugi Alžireev sa—i^*^-Uiv alžirski po«ti^iT* moralj brusiti z ^ brusi. Tako se v ««j iT!!**Tar želi kopičijo nerešen, "^^fl med evropskimi pri»n?^ muHlimansldmi Arabe* > strani in veUka bolj notranje razlike med \T *> drugi strani. Veliu-e Z!*!!**« prilika, da se etekeiijee vij odpravi in da *r—^-lk najdejo kiju* do uril tirskih zadev tak«. ^VT**^ Mile in ne akadova)* ljudstvu, ki D ne »•n^'*^ dvobojev. **** »aJHV* __ Zd»a.Tke TSa^sl Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki • U"d1e in do^oHH • Liudie in dogodki • LUidie in doorodki Medved gospodari na Jelovici Letošnje lelo nam iti bilo naklonjeno (Nadaljevanje s 1. strani) pa je bilo dognojevanjo žit z dušičnimi gnojili pomanjkljivo. -Omeniti jo treba tudi škodo, ki jo je prizadejala žitna rja zlasti 1 istim sortam, ki so zanjo občutljive. Posledica žitne rje je drobno oziroma lahko zrnje. Ponekod so intenzivne sorte sejali tudi preredko. Letos je slabo obrodil tudi ječmen, zlasti .starejše sorte. Pridelek ječmena se bo najbrž gibal okrog 14 do 15 centov. Prav tako sc nc moremo pohvaliti s pridelkom rži. ki jo sicer sejemo v manjših količinah. V povprečju bodo donosi v privatnem sektorju manjši kakor pa na socialističnem; razen izjem seveda. Na slabše donose vpliva pomanjkljivo in nezadostno gnojenje oziroma slabša agrotehnika kakor tudi gojenje nekaterih slabših žitnih sort. — P. Miniaturna Jugoslavija pri Radovljici (Nadaljevanje s l.sir.) kov in mehanizma bodo po cestah vozili avtomobili, po železnicah vlaki, obratovali bodo žerjavi, pristajala in vzletala bodo letala in tako dalje. V večernih urah bo objekt tudi razsvetljen. Celotna gradnja bo iz materiala, ki mu vremenske neprilike ne bodo Škodovale. Skratka — obeta so velika in zanimiva ».igrača«, ki bo predstavil u celotno Jugoslavijo z vsemi glavnimi značilnostmi. Zato prav gotovo ne bo manjkalo obiskovavcev, pa tudi učni zavodi bodo dobili zgovoren študijski objekt. Izgradnja celotnega projekta bo po predračun i h veljala okrog 50 milijonov, letno vzdrževanje pa no bo presegalo 12 milijonov dinarjev. Projekt bodo uresničili s samofinansiranjem — «e pravi: vsi partnerji [I posameznih republik, ki bodo sodelovali prj gradnji, bodo prispevali določen delež. Lahko rečemo, da financiranje objekta ne bo povzročalo težav. V prvi gradbeni fazi bodo uredili kanalizacijo, elektriko, vodovod, sprehajalne poti okrog ploskev, kjer bodo stali objekti, razen lega pa bodo posadili tudi kulture. Takoj nato bodo začeli urejati Slovenijo, ki bo - če ne bo nepredvidenih ovir - postavljena do pomladi. Nato bodo začeli urejati ostale ljudske republike. - S. S. Letos je povzročii za več kot milijon dinarjev škode - 25.000 dinarjev nagrade za odstrel V noči od 18. na 13. avgust je medved — na.s stan znanet: — raztrgal na planini Vogel nad Bohinjem dve kravi. Njunima lastnikoma Jožetu ttu&niku m Jožetu Cerkovniku je s tem in , \.d> j.il za 110.000 dinarjev -.vo.it . Za medvedom je izginila vsaka sled. Ta medvedova gostija pa ni osamljen primer. Samo letos je kožuhar poklal ve« kot 20 glav goveje živine in s tem povzročil kmetovavcem za več kot milijon dinarjev škode. Razen tega pripovedujejo, da ima zverina pr*cej nenavaden jedilni list. Potem ko žival pobije, pospravi le ušesa, rep, vime in drobovino. Mesa se nikdar ne dotakne. Prvi letošnji pokol jc medved prirpdil na Kališruku nad Oraž-gošami. Prav ko je trgal kravo, ga je zasačil pastir. Zver. vznemirjena pri gostiji, se je postavila na zadnji nogi. fant pa je zbežal po pomoč v Dražgose. Ko se Ljubno za krajevni praznik Prebivavci Ljubnega. Otoč, Po-savca in Praproč bodo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. avgusta, de-vetič praznovali svoj krajevni praznik. V soboto, z večer se bodo zbrali k spominski svečanosti pri spomeniku padlih za svobodo, ki ga je lani za krajevni praznik in 20-letnico vstaje odkril republiški poslanec in tajnik Ljudske skupščine LRS dr. Miha Potočnik Va-Sčani se bodo tudi letos spomnili svojih 3? padlih partizanov, talcev in interni ran cev, katerih ime- na so vklesana v kamen sredi vasi. Spominski slovesnosti bo sledila pri gasivskem domu nočna vaja domačih gasivcev. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo na igrišču pred domom TVD v Ljubnem nogometna tekma med TVD Partizan Ljubno in -Iskro* Otoče. Popoldne ob 15. uri bo kino v Ljubnem predvajal jugoslovanski film »Veselica«. Sledila bo prosta zabaya s plesom pred domom TVD v Ljubnem, na kateri bo igral N-Ljubenski trio«. — F. C. je kmalu /a tem vrnil s poklicnim lovcem, o medvedu ni bilo ne duha ne sluha. Vsekakor pa je dražgoski pastir menda eden izmed redkih ljudi, ki so se srečali z nevarnim kotuharjem. Cenijo, da tehta žival od 250 do 300 kg in da je - kadar se vzpne - visoka okrog 2 metra. Skratka — pravi velikan iz družine medvedov. Naslednjo gostijo si je medved omislil na Selški planini, kjer jc pobil 4 goveda. Potem se je premaknil na Dajnarsko Jelovico med Ratitovcem in Soriško planino. Medved tudi tam ni bil posebno rahločuten, saj je njegovo divjanje med čredami hudo vznemirilo govedo. Takrat je živina 6redi noči bežala v dolino. Seveda tudi to pot nI šlo brez skodc. Medved je preganjal vola. ki si je na begu v temi polomil noge. Tudi drugi živini ni prizanašal, ljudje prijavljali nove škode. Ta- Skoraj ni minil teden, da ne bi ko je kožuhar obiskal planino nad Poreznom in poklal več glav živine, nato pa se je premaknil na planjavo Savnik, kjer jc gostijo ponovil. Ljudje, zlasti kmetovavci, ki pasejo živino na planinah Jelovice, se vprašujejo, doklej bo medved povzročal tolikšno škodo. Vprašujejo se tudi, kaj počno lovske družine. Kožuhar je 6tar in hudo prevejgn, 7ato se tudi naglo premika a planine na planino. Razen tega mu nudijo prostrana gozdna pobočja in zaraščene globeli Jelovice varno skrivališče. Nekateri lovci celo trdijo, da gospodarita po Jelovici kar dva medveda. Težko Je namreč verjeti, da bi se en medved tako naglo premikal iz kraja v kraj. Vsekakor pa lovci niso kos prekanjeni živali. Vsi dosedanji pogoni in zasledovanja so ostali brez uspeha. Vse pripovedi o jelovškem medvedu zvenijo zanimivo in razburljivo, manj navdušena pa je Lovska zveza v Kranju. Znašla ce je v hudi stiski, saj nima dovolj denarja za kritje škode, ki jo povzroča medved lastnikom goveje živine. V mnogih primerih pa tudi lastniki živine nimajo pravice zahtevati povrnitev akode, saj ae živina najpogosteje pase brez nadzorstva, pa tudi pono< i ostaja nezavarovana na pašnikih. V vseh takih primerih Lovska zveza Kranj prijav o storjeni škodi ne bo mogla upoštevati. Ker imajo najpogosteje lastniki živino zavarovano, ne bi bilo napak, če bi tudi zavarovalnica Kranj raapisala na medvedovo kožo nagrado. To je končno tudi v njenem interesu. — S. S. Še o kranjski publiki Nimamo namena polemizirati s tovarišem Dragico Mrkaičem o dogodkih na prijateljski nogometni tekmi NK Rijeka : NK Triglav, ki jc bila odigrana V petek. 10. avgusta, na stadionu Mladosti v Stražisčti. Vsak namreč po 61A S BRAV CEV svoje doživlja dogodke, na igrišču in jih po svoje tudi ocenjuje. Da pa bravci -Glasa« ne bi bili enostransko informirani o dogodkih, kot jih je pod rubriko »-Glas bravcev« prejšnjo sredo opisal tovariš Mrkaič, vendarlo menimo, da je resnici na ljubo treba povedati še naslednje: Tekma je bila vseskozi fair in niti ne tako nekvalitetna kot sodi tovariš Mrkaič. Vodstvi obeh klubov sta 6C ze vnaprej sporazumeli, da bosta v kali zatrli vsak poskus nešportnega vedenja na igrišču. Lahko trdimo, da do kakršnihkoli incidentov vse do zadnjih minut igre ni prišlo. Ko je štiri minute pred koncem tekme igra-vec -Rijeke« Lukarić prekoračil v igri mejo dovoljenega in jc igravec -Triglava« Perko-vič, nad katerim je bil storjen prekršek v trenutni ihti hotel reagirati, sta se trenerja obeh ekip, ki sta ves čas skupaj zasledovala potek igre in jo tovari ško komentirala, takoj sporazumela, da oba igravea potegneta iz igre. To pa ver- .jetno ne zaradi slabih med kluboma, rtrarv« nasprotno. p0 tekm ***** vodstvi obeh kluboV "** * meli. da bo NK -Rj^T^ter "odnje leto 1. ev^Jf^ *& predvidoma ©tv^rtln ^ * športni stadion v k>~! nori novno nastopil v 1* lorej ni res. da m p t ero bi moštvo re«^* k** ligaša spet gnatovj?!* J***" mestu. Ob tem w «». da jc po tekmi dW* prezentant Radakrjvi?^ izrazil igravcu «TttaLj*»aV varisu Perkoviču «£5** + zaradi Lukaričev^ t ^ ^ ' Poglavje zase pa u**»*la# nju športno obcin^tLV strinjamo, da bi bUotL^1 * kaj storiti. Toda UhraS4* * nogometnega kluba i °db* primeru brez rnoči ?V * te* da zaradi slabe* igrišču \*ako tejwf!^* skoraj polovica JedjL** stonj. pove vso. To\v£r?v * prav gotovo Ve ^u* mogoče preprečiti. »»»J*«* * nc p<***no «2*° •* «✓ upravnemu odrjoru v*. ****** govornost za doe«aw* igrišča in to povSJt* W ko neodgovoren n»#»J* ✓ nam. da smo »a ^ ✓ nega občinstva odiovis° In vsak. ki mu jTreT^1 prava, športna. noa^Jl^ ** kaJ ^^ej2* m---- — ' "Kvl »-"l^ tudi stori kaj v „ Pa da se pere po reku: -Držite Uru»^ Upravi odbor Nx Kranj TH*»* Še vnaprej konfekcijska trgovi^ GLAS v vsako hišo V zadnjem času je mogoče pre-ceJ pogosto slišati govorice, da trgovina s konfekcijo podjetja -Modna oblačila-, ki ima zelo lepe prostore v novi stavbi kina -Center-, ni rentabilna in da jo namerava podjetje zato opustiti. Tu pa naj bi potem uredili kavarno, ki jc bila že v prvotnih idejnih načrtih za to stavbo tudi predvidena. Ker je to vprašanje zanimivo tako za ti6te, ki radi segajo po konfekcijskih oblačilih, kot tudi za vse, ki imajo čas za posedanje po lokalih in bi jim primeren prostor prišel prav pa* sebno ob obiskih kino predstav, smo se o tem podrobneje pozanimali. Kot nam Je povedal poslovodja omenjene trgovine, govorice o opustitvi trgovine niso prihajale od vodstva trgovine ali podJetjR. Trgovina namreč ni nerentabilna, saj je doslej vseskozi redno dosegala zastavljtni plan prometa. Izjema Je le ta mesec, ko jc na promet vplivala prodaja na gorenjskem sejmu. Podjetje -Modna oblačila-, ki ima sedaj 7 prodajaln konfekcije (od tega dve v Kranju), je v omenjeni lokal vložilo 27 milijonov dinarjev In je tudi - najlepši prodajni prostor v njenem 6klopu. Razen tega pa moramo upoštevati, da ima trgovina za 6abo šele slabo leto obstoja in je še vedno mogoče ra- 'au s Poveca^^ bodo potrošniki |» ;^**ats^ i banke v>5 ^t«5*? v • J« «n*a tSSO - Prodajni aTj*^ °mofočajo farJ^V ijakih oMej&j/TT* n navadili na njeno večanje promet« °d preselitve b bo in uvedbe v novem Sicer p. je treba primerni prodajni Prostori omogočajo *L^**«V konfekcij pa podjetje dobro tiortajj1^ PRIPRAVE NA PRAZNOVAVn 60-LETNICE 1 Turistično drwet>«. Y w j gori prav cotovo »^ I>ru>Uo jc v svojih Jeiiv *>v^ nja premostilo ie aaana^fcaZ^r žavo. Stevuni nj^ iT***^* J godzičkom. ureditev & sUčnih poti in skrb ta^LJV počutje gostov - va« a» Turianonega društva r j* *y Največ tesar ima trakta L^L/ no s tem, ker ni b* dovolj prenočninakia ki ikS* zmogljivosti. KraaJ*ka*sed* ationi dela^ei aa % lak abak 3^ pravljajo na pr niče delovanja STICNFGA DKl>l>a - k. Izvoz iT.Rih podjetij v prvih sedmih mesecih letos I UHU Le dve podjetji nad planom Sedem gospodarskih podjetij v škofjeloški občini, ki svoje izdelke prodajajo tudi na tuja tržišča, jc v prvih sedmih mesecih letošnjega leta doseglo svoj plan izvoza le s 75 odstotki — Izvozne načrte sta presegla le Marmor in NIKO ..... V škofjeloški občini jc sedem podjetij, ki izvažajo svoje Iz- | plasmajem montažnih hišic, ker presegel delke. Ta so letos planirala za več kot 519 milijonov deviznih dinar-Jev izvoza, vendar so dosedanji izračuni pokazali, da plan ni bil realno postavljen In zato bo izvozni načrt dosežen le nekako z 90 odstotki Podatki kažejo, da bo vrednost izvoženih izdelkov dosegla okrog 470 milijonov deviznih dinarjev, kar bo za loško občino it vedno lep poslovni uspeh, saj so lani ta izvozna podjetja v tujini prodala le za 300 milijonov deviznih dinarjev. Sc pravi, da bo — Ct bo ilo vse po sreči — letošnji izvoz za 60 odstotkov večji od lanskega. Temu pa je vzrok tudi to, da sta se lanskim petim letos pridružili še dve izvoni podjetji (LTH in Gorenjska predilnica); ij so v sedmih mesecih že za 29 odstotkov presegli lansko vred-brvoza v tem obdobju. nizke. — Razen težav, ki jih ima MLIP s prekratkimi delovnimi roki. zavira podjetje tudi vprašanje lužil in lakov, saj kupci navadno zahtevajo take, ki jih pri nas ni moč dobiti, na uvoz pa Je treba dol ko čakati. Gorenjska predilnica bo — po trditvah njihove komercialne službe — letošnji izvozni načrt presegla. Za informacijo naj navedemo, da ga je v sedmih mesecih izpolnila le s 74 odstotki. — Podjetje ima sklenjene izvozne pogodbe za nadaljnjih 45 milijonov deviznih dinarjev; med drugim bodo izvozili 60 ton kodravke in 100 ton bombažne preje. Ce bo to res, ho podjetje preseglo plan za 1*5 odstotkov, kar bo zelo lep uspeh. Jelovica je v sedmih mesecih tik pod postavljenim planom (98.5 odstotka). Podjetje izvaža predvsem furnir na zahod in vzhod ter montažne hišice v države a < vrsto valuto. Edine težave ima s Med posameznimi podjetji je le seštr pod lansko sedemmesečno Izvoza. Marmor jo je za 79.5 odstotka, MLIP za 23.7, NIKO za 20.8. pa za 8.4 odstotka. Le-Izvoza sta v prvih 7 presegla le Marmor iz Betavelj (s 40.6 odstotka) in NIKO Iz Železnikov (s 3,3 odstotka). Loške tovarne hladilnikov so-se skupaj z Gorenjsko predilnico letos prvi* uvrstile med izvozna podjetja v občini. V začetku leta po prodaja na tuje ni šla od tok, saj eo šele v juliju izvozili prvo po*11jko livarskih odlitkov v ZDA. Njihov nadaljnji izvozni arpeh je odvisen od te pošiljke, d* bi — če bo kvaliteta odlitkov zadovoljiva — do konca leta iz-pobuli planske naloge vsaj s 50 oa-toCJd. Razen tega so nekaj hla-aSne opreme že izvozili, ven-dtr sami menijo, da s to tehniko ki proizvodnim procesom s hla-aunhni napravami ne bodo .uspel i prodreti na tuje tržišče, pa če bi Jfk dajali po lastni ceni. Upajo, aa bodo cene tovrstnim izdelkom senizali, ko bodo pričeli »ti a podjetjem MARIS. *ILIF Cesnjica Je svoja plan-aks predvide\anja v prvih sed-.. - m,- f.r ;n ; /-K.lnUo s ' 'I k t rije v Lescah in sanaciji Blejskega Jezera. Oba zbora sta sklenila, da bodo uvedli v podjetju Vino Bled prisilno upravo. ANKETA ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Na okrajnem odboru Združenja šoferjev in avtomohanikov v Kranju smo zvedeli, da so razposlali ankete vsem voznikom motornih vozil na Gorenjskem, ki so jo sestavili skupno s prometnim odsekom ONZ. Anketa Jo seveda anonimna in je obvezna za vse poklicne šoferje, njen namen pa Je, da ae na podlagi odgovorov izboljšajo delovni pogoji, hkrati pa tudi, da se izboljša tehnično stanje vozil. Anketo bodo zaključili v prihodnjem mesecu in pričakujejo dobre predloge. — St. S. Z VČERAJŠNJE SEJE ObLO Skofja Loka, 21. avgusta ■» Na današnji skupni seji občinskega ljudskega odbora so odborniki najprej razpravljali o poroči'u komisije za sestavo statuta občine, ki ga je podal njen predsednik, nato pa še o poročilu komisije za pregled gospodarjenja v podjetjih. — Podrobno o seji bomo poročali v prihodnji številki Glasa. — J. RAZPRAVA O DAVKIH Minuli torek je bil v Godešiču, v nedeljo pa v Stari Loki, zbor občanov, na katerem «o razpravljali o davčni politiki. Oba zbora so sklicali na pobudo krajevnih skupnosti, medtem ko so na njima tolmačili spremembe predstavniki davčne uprave občinskega ljudskega odbora in funkcionarji občinskega odbora SZDL. — Občani so na zborih sprejeli sklep, naj strokovnjaki do konca leta klasificirajo zemljo zasebnih kmetov, šele potem pa naj davčne spremembe dajo v razpravo. — Zbore občanov s podobno vsebino bo občinski odbor SZDL or- . ganiziral tudi v ostalih krajih škofjeloške občine. — 2. Na kratkem valu f> Na matičnem uradu v Radovljici smo zvedeli, da je 14 državljanov zaprosilo za izdajo SO P — stalne obmejne pro-pustnice, 19 pa za podaljšanje, medtem ko jih jo 6 prosilo za Izdajo potnih listov. — Vse to prošnje seveda rešujejo n* pristojnem okrajnem forumu, f) Na občinski gasivski zvezi, ki ima svoj sedež na Bledu, smo zvedeli, da je te dni odšlo na letovanje 30 pionir-jev-gasivcev. Odpeljali eo eo. 18. in bodo počitnice preživeli v Pacugu (Istra). K stroškom prispeva del sredstev tudi DPM. 0 Minulo nedeljo Je Združenje borcev Podbrezje razvilo svoj društveni prapor. Rlavnost na telovadisču »Partizana« na Trati Je bila združena z veselico. ga Zvedeli smo, da so ALC v Lescah pripravlja na tradicionalni VIII. GORENJSKI EELET, ki bo od 26. avgusta do 2. septembra. Na nJem bo prikazana dejavnost klubov v sezoni, sicer pa bo to množična manifestacija letalske dejavnosti na Gorenjskem. 0 Mnogi obiskov a vci si z zanimanjem ogledujejo na razstavi idejnih projektov, kakšno bo v prihodnje središče Bleda (osnutki so razstavljeni v zgornjih prostorih festivalne dvorane). Med obisko-vavci so domačini in tujci kakor tudi nekateri strokovnjaki, ki ocenjujejo delo žirije. Nedvomno bi bilo za razstavo večje zanimanje, če bi bilo po razstavi organizirano strokov-no vodstvo. S) Razen večjih prireditev, kot so: festival popevk, jaza festival, mednarodno ribišflto tekmovanje, plesni turnir i nednarodno udeležbo in vrsta pomembnih prireditev — Je bi« lo na Rledu od maja pa do danes nad 20 folklornih nasto-jov. Lc-te so izvajali pretežno domači — bohinjski in jeseni-tki folkloristi. Rilo pa je tudi precej družabnih prireditev4 manj pa promenadnih koncertov. Večina prireditev Je bila v Kazini, priredilo pa Jih Je TD Bled. PRIPRAVE ZA PLENARNO SEJO ObSS Na zadnji seji občinskega sin« dikalnega sveta Radovljica so v glavnem razpravljali o pripravah za redni letni občni /bor ObSS,ki bo 16. prihodnjega meseca na Bledu. Sklenili so, da bodo se pred plenarnim zasedanjem Imeli na sedežu ObSS ločene posvete z delegati in sindikalnimi delavci posamc/.nih podružnic trgovskih in gostinskih delavcev, obrtnikov in prosvetnih delavcev. Na teh posvetih bodo pripravili potrebno gradivo za bližnje plenarno zasedanje. Razpravljali pa so tudi, fla bi predlagali skupščini, naj izvoli v novi plenum 40 do 50 članov, v. predsedstvo pa 11 članov. — C. R. LETOS BLEJSKI FESTIVAL Od 5. do 6. septembra bo na Bledu tradicionalni VI. šahovski festival, hkrati pa tudi ženski turnir z nekaterimi udeleženkami letošnjega državnega prvenstva. Prireditev bo v novi festivalni dvorani. Za njeno izvedbo jc zadolžena okrajna šahovska zveza Kranj. Najboljši šahisti si bodo na festivalu pridobili denarne nagrade v ^upni vrednosti 330 tiso* dinarjev, medtem ko bodo med najboljše šahistke razdelili 70 tisočakov. Finančno pomoč in dvorano Je prirediteljem oskrbelo blejsko Turistično društvo. S. UuvdeJ«; j **nrer»: UNa t*» S seboj so ponesli mnogo lepih vtisov (Nadaljevanje a 1. strani) V Podiju bel j u no zastopnikom Slovenskega prosvetnega društva i?. Sel pripravili ziikusko. Tam ko koroško rojake pričakali *e predstavniki Planinskega društva JPr-iič, sekretar občinskega odbora SZDL in tržiskl prvoborce Vladimir Peraič-Planin. Herman Velik je namreč ob svojem obisku v Tržiču izjavil, da bi se koroški Slovenci radi srečali oziroma raz-govarjali tudi z našimi borci. Po krajšem postanku v Podljubelju so koroški rojaki in gostitelji odšli na Kofcc. Na Kofcah so tudi prespali, v nedeljo popoldne pa eo se vrnili v Podljubelj in od tod nadaljevali pot proti meji, do koder so jih prav tako pospremili gostitelji. V Tržiču so torej pretekli leden zabeležili ponoven obisk naših rojakov izza meje. Nedvomno so ti in podobni obiski zelo koristni Ite samo v ožjem, temveč tudi v širšem smislu. V ožjem smislu prinašajo ti obiski prijateljstvo la apoznavanjc med ljudmi slovenske krvi, ki pa Jih loči meja. V širšem smislu pa ti obiski lahko aa mo pozitivno vplivajo na nadaljnjo krepitev prijateljskih odnosov med Avstrijo in našo državo. Zato bi bilo prav gotovo zaželeno, da b| bili taki obiski .še pogostejši. Z zadnjim obiskom so bili koroški rojaki zelo zadovoljni. S seboj so ponesli kopico lepih vtisov, ki so Jih dobili med sicer kratkim bivanjem pri nas. — P. PRIPRAVE ZA GRADNJO ŽIČNICE NA ZELENICO Izgradnja žičnice na Zelenico bi bila nedvomno v veliko korist tržiškemu turizmu. Na Zelenici so namreč ugodni smučarski tereni, ki no bi privabljali ramo domačinov in okoličane, temveč tudi ljudi iz drugih krajev države. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je Zelenica zanimiva tudi za tuje državljane. V Tržiču imajo sedaj ;-a zeloniško žičnico že pripravljene nekatere naprave, zato bi bilo potrebno razmišljati o nadaljnji gradnji. S tem namenom so si prejšnji teden ogledali teren in proučili položaj predsednik občine, načelnik oddelka za gospodarstvo m predstavnik Planinskega društva, ki bo žičnico gradilo. Predvideno je. da bi najprej dogradili prvo fazo. to je žičnico od gostišča do planinskega doma. Ta odsek bi bil dolg nad tisoč metrov. Druga faza pa naj bi zajela gradnjo od planinskega doma do vrh h znane smučarske proge. - P. NAJVEČ KOOPERACIJSKIH POGODB Ze pred tednom dni .so v trti-ski občini zaključili sestanke z gozdnimi posestniki. Sestanke je organizirala Socialistična zveza. Sestankov, ki jih jc bilo deset in Id so sc nanašali na nove metode gospodarjenja /. gozdovi, so sc udeleževali povsod razen članov občinskega odbora SZDL tudi predstavnik občinskega ljudskega odbora in en ali več predstavnikov gozdnega gospodarstva. Pri sklepanju pogodb med gozdnim gospodarstvom in gozdnimi posestniki se največ prizadetih odloči za kooperacijsko pogodbo. Sklepanje pogodb še teče. - P. r VEČJA ZEMELJSKA DELA ŽE PRECEJ KONČANA Poročali smo že, da gradi oziroma rekonstruira podjetje Slovenija ceste cesto iz Podljubelja na Ljubelj. Ta dela je letos nekaj časa precej oviralo 6labo vreme in deževje, kar ni preprečevalo samo nadaljevanja del, temveč jc povzročalo tudi erozijo. Vendar je sedaj kljub vsem zaprekam tra6a do Jurjevega mostu bolj ali manj že zorana oziroma »planirana, saj se Je promet ob občinskem prazniku (ko je bilo pri spomeniku internirancev na Ljubelju slovesno zborovanje) od Jurjevega mostu do spomenika že odvijal po novi cesti. Na tem odseku SO večja zemeljska dela pretežno že konČanH; na razoran o cestišče bo potrebno dodati le še gramoz. Kjer cesta nima prevelikega vzpona, bodo dali na cestišče asfaltno prevleko, drugod pa ga bodo seveda tlakovali. - P. Samokritična ocena dosedanjega dela Pred polletnimi konferencami osnovnih organizacij Zveze komunistov Prejšnji petek je bil v Tržiču posvet sekretarlev osnovnih organizacij Zveze komunistov, (.lavna tema tokratnega posveta so bile priprave na občinsko kon- TRZ1SK1 VESTNIK ferenco Zveze komunistov in polletne konference osnovnih organizacij. Občinska konferenca, kjer bodo izvolili tudi nov komite, bo 18. septembra. Pred občinsko konferenco bodo imele vse osnovne organizacije svoje polletne konference, na ka-• tirrih bodo sodelovali tudi člani 'občinskega komiteja. Pretežni del polletnih konferenc osnovnih or- ganizacij Zveze komunistov bo v času od 27. avgusta do prvega .septembra, nekatere pa bodo pred tem ali kasneje. Eden izmed najpomembnejših ciljev letošnjih polletnih konferenc je samokritična ocenitev dosedanjega dela. Naš raZvoj je namreč v zadnjem času navrgel osnovnim organizacijam kopico izredno pomembnih in obsežnih družbeno-političnih nalog. Naj omenimo samo delitev dohodka; to Je naloga, ki je dala slehernemu komunistu številne zadolžitve. Da ne bi naštevali še ostalih delovnih področij, se zadovoljimo z ugotovitvijo, da jc bilo spričo razgibanega družbeno-po-litičnega življenja tudi delo osnovnih organizacij zelo pestro. Koliko so uspele osnovne organizacije te naloge rešiti, kje so bile morebitne pomanjkljivosti, kaj jc treba pokreniti za njihovo od- \ezgode v znatnem opadanju Del rekonstrukcije tržiške tovarne lepenke. Voda |c doslej tekla po dotrajanem lesenem koritu, v kratkem pa bo po novem betonskem kanalu. I Vsestransko prizadevanje, da bf izmansali število nezgod, ki so bi-; le doslej mnogokrat precejšnja i ovira za proizvodnost, ima v tr-'žiški BPT letos nadvse pozitivne rezultate. V prvem polletju letos Je bilo 2 odstotka nezgod na ata-let zaposlenih, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani skoraj 4 odstotke. V enaki primerjavi je število nezgod pri delu opadlo od 57 na 31. število nesreč na poti na delo p« od 10 na 9. Zaradi tolikšnega zmanjšanja nezgod, le razumljiva tudi precej manjša' odsotnost I deia. Medtem ko Je bilo zaradi tega lani v BPT izgubljenih 730 delovnih dni. Jih je bilo letos le 343. Izgube na račun manjšega števila nezgod so torej občutne in nadvse razveseljive tako za kolektiv BPT kot za eelotno gospodarstvo v trziški občini. Seveda pa rezultati ob pol- Zaradi neustreznega podnebja so nasad ribeza ukinili stranitev in kaj je treba r ^* hodnje izboljšati — na vse to «*< bi dale odgovor prav bhžnje kor ference osnovnih organizacij Samokritična ocena dosedanjega drla pa je nedvomno najboljše -f roštvo. da bodo morebitne t*" manjkljivosti ob vsestranafci p> pori in sodelovanju vseh komo*' stov odpravljene in da bo m& dosedanjih uspehov v prihoda'' še večja. Zato naj bi ee komuna bližnje polletne konferetace bro pripravili in tako zagou>»: uspeh. Na konferencah oenZ^ organizacij bodo izvolili tudi &r legate za občinsko kotnkmeaee. t DVA KILOMETRA ASFALTIRANE CESTE Pred dnevi so dokončno mJJ? rali cesto Tržič-Bistrice njgT ni 2 kilometrov. Moderni**JZ* ate je Inveat.ral okram. Zd# sklad, polovico stroškov ^ f plačala tudi tržieka občina so najprej utrdili s porfiri,**, t* to pa polotili se dve piast^^' ta Tako je cesta t« •©dotan©**" letju ne smejo kvarno vplivati na kolektiv, temveč morajo biti le spodbuda, kako bi slovilo nezgod v prihodnje lahko še zmanjšali. Možnosti prav gotovo le niso izkoriščene, čeprav je bilo od lani do sedaj že mnogo narejenega glede zmanjšanja števila izgubijo- I asfaltno obdelavo rtaseu*?' nt;** nih delovnih dni na račun nezgod nje leto nameravajo asfaJnif«'1 pri delu ali na poti na delo. - F. |cesto na Ravno in Križe jena in bo zato lahko dohr« 0 žila povečanemu promeuTv * ttl^L^^^o p. + Cesta pelje tudi v Planico Za krajevno skupnost Jamni k najbolj oddaljeno ve« > ^afj lahko zapišemo, da sodi med ti- občini z avtomobilom. Pw5*^ ste krajevne oblasti, ki posveča- |kako petimi leti so preba^^ j/r jo posebno skrb komunalni uve- ibili tudi elektriko, x njo*^^ ditvi, predvsem krajevnim ce- svetljavo, radijske'aomil? * Uspehi, ki jih imajo z ribezom i je zemlja močno izsušena. Prav na kamniški strani, so bili menda spodbuda, du so je gojitve tc- KRANJSKI G L A S ga sadeža lotila tudi KZ Cerklje. To je bilo leta 1957. Nasad je v nekaj letih obsegal okrog no hektarov zemljišča: od tega Je imela zadrugu 7 hektarov, ostalo pa zasebniki. Od tc kulture so si precej obetati, saj je zemlja okrog OtrkalJ neprimerno boljša od tiste dkrof Kamnika Razen tega s<> ribozovo grmičje izdatno škropili in storili vse. da bi čimbolje uspevalo. Prav zato pa je bilo razočaranje toliko večje, zakaj pridelek ribeza jc bil prvo in vsa naslednja leta manjši, kot so se nadejali. Kljub vsem prizadevanjem niso mor,li resiti vprašanja, zakaj ribez ne uspeva. V zadrugi menijo, da je temu krivo ne-ustrezno podnebju a pogosto meglo, ki zavira rast ribeza. Kmetijska zadruga je nasade zaradi nerentabilnosti ukinila, le nekateri zasebniki co obdržali nekaj zasajenih površin. Ob tej priložnosti so v zadrugi povedali, da je letošnja žetev končana. Pridelali so okrog 22 metrskih stotov na hektar, visoko-rodne sorte žit pa so zabeležile nekoliko boljši pridelek - okrog 25 metrskih stotov. gotovo pa bo krmo dovolj, da ne bo vplivala na stalež živine. Kmetijska zadruga je prevzela tudi gradnjo ceste Grad-Sentur-ška gora. Investitor Je UO gozdnega sklada. Testa je dolga 5 kilometrov in bo veljala 40 milijonov dinarjev. Gradnja ceste je bila zelo težavna, saj poteka trasa v celoti preko skalnatega terena. Zh razstreljevanjo so porabili R ton razstreliva. Zanimal nas jc tudi finančni uspeh KZ Cerklje. V letu 1981 so HOTELI SO POLNO ZASEDENI Oba jeseniška hotela »Pošta« In »Korotan« sta te dni polno zasedena. Največ je prehodnih gostov, ki se zadržijo le čez noč. Razveseljivo je tudi. da jo letos skoraj popolnoma zaseden tudi hotel Dom-< na Planini pod Golico. Cena dnevne oskrbe je sorazmerno zelo nizka (900 do 1100 dinarjev na dan), zato se v tem letovišču razen tujih gostov največ zadržujejo domači. V hotelu »Pošta- in hotelu -Korotan« je dnevna oskrba od 1500 do 1800 dinarjev. Gostinsko podjetje hotel »Pošta« je že za prihodnje leto sklenilo pogodbo z angleško turistično agencijo »Frames Tours«, ki bo zabeležili bruto promet 300 milijonov dinarjev, v prvem polletju letos pa je znašal 164 milijonov (plan za leto 1962 jc 280 milijonov dinarjev). Zdaj potekajo priprave na jesensko 6etev z vsemi agrotehničnimi ukrepi. — S. stam. V njeno območje sodijo vasi Pševo, Jamnik. Cepule, .lošt, Planica in Lavtarški vrh. Milo«;, ki potujejo v tc kraje, vedo. kako dobro so v zadnjih letih uredili cesto iz StraiiŠča preko Jamnika do Cepulj. — Od tam.dalje pa je vodil le kolovoz. Zato je lani prišlo do pobude, da bi uredili cesto tudi od Cepulj do Planice. Pred kra'J'Om so cesto izročili namenu. Tako sta tudi vas Planica in ]m\ tarski vrh dobila cestno zvezo z ostalim svetom. Prebivavci teh krajev vedo povedati, da ao ljudje le poredko in neradi zahajali v njihov kraj. Sedaj jc mogoče doseči tudi to Letovali so na Stenjaku NOV GOSTINSKI OBRAT V Gozd-Martuljku so že dlje časa pogrešali sodoben gostinski lokal. Doslej so imeli !e enega, pa še ta Je bil dokaj neprimeren aa tako lep turistični kraj. Z novim gostinskim lokalom »ŠPIK«, ki ga je v nedeljo otvorilo v Martuljku okrevališče .-Franca Rozmana-, je ta kra'j precej pridobil. Tam so bodo lahko dobile najrazličnejše alkoholne in brezalkoholne pijače ter vsa topla in mrzla jedila po naročilu. — M. pripeljala k nam na obisk več Neprimerno boljši bo pridelek '«Ia,P»n angleških turistov; ti se krompirja. Semenski krompir • bodo ob prihodu k nam za nekaj zgodnje sorte bo dal 150 do 200 časa ustavili tudi na "Jesenicah in metrskih stotov na hektar, pozne , prebivali v hotelu »Pošta« ali pa sorte pa celo od 200 do 250 metrskih stotov. Vse torej kaze, da bo pridelek boljši kot lani. Torej tudi preskrba s krompirjem ne bo povzročala nevšečnosti. Prodajna cena zadruge utegne biti 18 do 20 dinarjev za kilogram krompirja pozne sorte. Nekoliko slabše je s krmo. Prva košnjn ni bila najboljša, več- pa si obetajo od druge košnje. Vsekakor pa bi zelo koristil dež, saj na Planini pod Golico. Obnovili so tudi. pogodbo a švedsko turi-stično agencijo, ki bo tudi prihodnje leto poslala od 1. maja do 15. septembra - tako kot letos -več skupin na letovanje v Portorož in Ankaran. Ti turisti ee bodo ob prihodu in odhodu vsakokrat ustavili za en dan tudi na Jesenicah in bodo gostje hotela -Pošta«. - M. 2. Najboljši kolesarji pred startom Kranjsko goro in njeno okolico si številni športniki, med njimi je največ vrhunskih, i/.bercjo prav radi za počitek ali pa /a priprave na to ali ono pomembnejše prvenstvo. Pretekli ponedeljek ao prišli v Kranjsko goro, da bi uredili še zadnje svoje moči naši najboljši kolesarji, ki bodo nastopili na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Brescii v Italiji. Na akup- BOLTKZAR. - Prvi dan so naši najboljši kolesarji počivali, včeraj dopoldne pa ao ae podali na prvi trening. Val se počutijo dobro in bodo v Kranjski gori ostali verjetno do sobofe. V kratkem razgovoru r. »rumeno majico« dirke »Po Jugoslaviji« SkerlJem smo tudi zvedeli, da Jugoslovani lahko računajo na uspeh na sve- Društvo prijateljev mladine na Jesenicah je v juliju organ i /Malo ta otroke z Jesenic. Radovljice in Škofje Loke zdravstveno kolonijo na otoku Stenjaku. V tej izmeni Je bilo 186 otrok, s katerim! jc tnlo 13 vzgojiteljev, rdravstveno osebje in pedagoški vodja. Tovarišica Erna Vauhnik. ki je bila tudi z otroki na Stenjaku kot pedagoški vodja, nam jc v razgovoru povedala naslednje: »Značilno za to izmeno jc bilo. da so sc otroci in vzgojitelji med JESEMSlI KOVINAR seboj že poznali in to osebno ali prdko pisem. Vzdušje v koloniji je bilo res domače, vsi so radi delali v krožkih, predvsem pa nastopali na prireditvah, ki smo Jih sami organizirali. Življenje v koloniji smo popestrili tako. da smo ziutraj organizirali jutranjo telovadbo, ki so jo vodili vzgojitelji, ZA SEDAJ LE KARAVANSKI TIR Jeseniška železniška postaja Je iz dneva v dan pretesna zaradi vedno večjega mednarodnega in lokalnega prometa. Zato ao »o is pred časom odločili, da jo bodo razširili. V okviru tega ao /gradili podvoz, ki bo povezoval teren »iavo« z ostalim delom mest«. Ko bo promet stekel po podvozu, bodo porušili sedanji nadvoz, teren zravnali in postavili Se nekaj tirov. V okviru razširitve železniške postaje so pri kurilnici ie postavili tri n&ve ure. letos pa računajo, da Jim bo uapelo prestaviti karavanški tir na novo traso. Na Jeseniški železniški postaji Je 9 tirov tudi elektrificiranih. - M. 7. PRVIČ POLITIČNA ŠOLA Doslej smo imeli primere, ko ao najrazličnejše politične orga nizacije prirejale politične šole le v občinskem merilu. Občinski komite Zveze komunistov na Jesenicah pa se Je odločil, da bo organiziral v tej študijski sezoni politično šolo v lokalnem merilu, in sicer v Kranjski gori. Solo bodo »V/ d;in r.«/nc iirre z /oso, nenla-vitvce smo naučili plavati itd. — Fa-en tega so otroci delali še v 4ahnv»ke,*n. likovnem, pevskem, modelarskem, folklornem In literarnem krožku. Zelo uspešen Je bil tudi novina'fti krožek, kjer Je sodelovalo 14 otrok. Sestavljali so razne dopise in jih pošiljali v (ilas. Delo. Zrlezarja. Mladino in Cicibana.« - F. Ban radijske mv^t*1!* g« *™° gW* bnavci hribovskih krnw\š** z razvojem in napredknJT Jjf» nekoliko počasi. Na ta*«7 - aT pišemo, da imajo nr»»L **l P vsak takšen uspeh oa£v^*> ga dela in da je nj^^*^ plačan z zavestjo, da bo/ ^^a** komunalni objekt k*r služil njim samim in ^f^vS* pokolenjem. - R pn*k>*r PRODAJALNA MES* — POMEMBNA PRIDOBITEV deljo v Orehlru v ckcviru^I/" nega praznika odprli noL^ Jalno mesa škofje^s*>„ iJ? -Mesnin«-. Tako „. ..?* ;v<1,r eem uresničila dol»owIjS* p(x.cbno s,-, ker ve*T!El V Save od Kranja do MedS ✓ prodajalne mesa; zato iT zadev anje Orehek-Drulovke tak,, prodajalno, tolfko bafa sumljivo. Pravijo, da t* °rLe* tev lokala pokažete tlS V mevanje loško pod jet Uai^S* kranjska klavnica. mesa h% uredili v nd.L-9^*/' štorih mlekarne. T0Tl?*XXi*> sli v prostore trgovine ^L2V slopjem prodajalne m^J^rf uredili tudi okolico ** tovne m kolesarskem prvenstvu, nem treningu, ki ga vodi trener j saj so to dokazali že na dirki »Po _ Z AN OSKAR so SKERLJ, 8EBE- Jugoslaviji«, kjer je bila huda | obiskovali ko^minist ^ i ^^"^ MK, l K MAK. VALENClC in 'mednarodna konkurenca. - Z. jnićti ix vse Zgornjeaavske doline. Nova cesta, ki Jo gradijo na Javornliki rovt, aa bo krtkaas > z glavno vodovodno cevjo, ki pelje od zajetja v Javoratakaaa proti Jesenicam. Da bi cesto izpeljali pravilno. Je t rab* tujf y nekoliko premakniti in Jih močneje pritrditi k zemlji, kar Jy tem mestu zemlja zelo krhka. Dela ao ie v teku. kir ruuu t tudi posnetek •UTOA. H, W9gmU 188? ŠPORT • ŠPORT . ŠPOnT •ŠPORT Končano je državno šahovsko prvenstvo za ženske Lovorika za Milunko Lazarević 21. avgusta - Zadnje kolo šahovskega državnega pr-ženske so jo v glav-končalo brez posebnih presenečenj. Mesta pri vrhu in dnu so bila oddana, tako da jo potikala borbe samo ie, katera od sdi.lt li i tli se bo bolje uvrstila tik pod vrbom. Omenimo naj še to, da js do zadnjega kola neporažena Milunka Lazarević v dvoboja. x inž. Vero N'edeljkovićevo v zadnjem kolu klonila in ji pustila celo točko. Mira Piberl je do-še eno točko z zmago nad N'edeljkovićevo. Ostala src- PRIPRAVE IVA NOGOMETNO PRVENSTVO Rkofja Loka i Tržič 1:1 V nedeljo je pomlajeno nogo-aacano moštvo iz Škofje Loke v ffljattijfrr8 nogometni tekmi pre-eugalo Tržič z rezultatom 4:1. — Obe moštvi sta igrali počasi in ar lan in* i-^ Tekma, ki so jo odigrali, sodi v priprave na tekmovanje v gorenjski nogometni ligi. fcreJci Za Tržič: Grujić v 10. migati, za Skofjo Loko pa Polajner f 58. min., Stojanović v 72., Ran t J. v 74. in E. Rant v 88. minuti. • J. Z. čanja bo ee končala po pričakovanju. Naslov državne prvakinje v šahu za ženske Je za leto 1962 osvojila s pol točke prednosti Mllu^a lazarević. tik za njo je inž. Vera Nodeljkovic. medtem ko Je nmi-boljša slovenska predstavnica Mira Piberl osvojila odlično četrto mesto. Med presenečenje letošnjega šahovskega prvenstva, za ženike lahko štejemo šesto meeto doslej malo znane šahistkc Klto-ničeve iz Vinkoveev. Odlično se je izkazala na tem prvenstvu tudi .lesenicanka Lojzka Pongrac ki je k številnim zmagam nad ru Rezultati zadnjega XV. fcola ao naslednji: lazarević : Nedeljko- vić 0:1. Jovanović : Milićić 1:0 Kures : Stadler remi. Jocič : LJi-Ijak remi. Canii : Mileusnič 1:0. Pberl ; Zana Nedelj kovic 1:0. Na-gy : Lakrovič 1:0 in Pongrac : Kitonič 0:1. Popoldne je bil tudi »slovesen zaključek državnega prvenstva v hotelu -Posta- na Jesenicah. -Uradni vratni red ie naslednji: Lazarević 11,5, inž. Nedeljković 11. Stadler 10. Piberl ».5. Jovasovi r. Kitonič 9. Ljlljak. Joeić 1.5. Canji. Miličič g. Kures 7.4. p0n rrae ". Nag.v «.5. Zaaa Nedeljko tiniranimi šahistkami pripisala še vic 6.5. Milensnič 2.5 in lakčevič naslov mojstrske kandidatinje. I brez točke. - M. Zivkovič Slovenska nogometna liga Po prvem kolu vodila Triglav in teljo Železničar : Triglav 1:3 (1:2) V Mariboru je bila v nedeLjo odigrana prva tekma letošnjega republiškega nogometnega prvenstva, v kateri je nastopil kranjski Triglav, sicer pa je bilo to nedeljo še šest dvobojev te lige v šestih različnih slovenskih me- mali oglasi • mali oglasi deflcu prodam Prodam otroško posteljico Naslov v oglasnem od-3371 malo rabljeno samsko Navalov v oglasnem od- 3372 moped za 42.000 din. Jkastov v oglasnem oddelku 3373 Radio -Nikola Tesla« z garancijo, prodano. Naslov v oglasnem Oddelku 3374 Motorne ko4o. znamk«- Zundao, prodam Srrahinj 55 3375 Prodam enofazni električni števec. Sukic. Kidričeva 6, Kranj 337 rt ftgfj Maksi ja. 175 < cm. prodam. Naslov v oglasnem oddelku pod •Original- 3377 H9U Primo. 175ccm, prodam -det no tudi na ček. Poizve se Skof-jdoeki 7. pr* mizarju, Kranj 3378 Mlado kravo, 7 mesecev brejo, pradam. Frsrrv Perko. Senično 23. Križe 3379 Kra^e s tretjim teletom prodam. Teklo 18 3380 ▼etiki kranjski plesni orkester preda pozavno in trobento. Po-trve se 'pri Aleksandru Grašiču, UBea Tatjane Odrovc 4, Kranj 3381 kupim K spi m enoetanovanjsko hišo ali zaavemjam dvostanovanjsko za enostanovanjsko proti doplačilu v blizini Kranja. Oddati ponudbe pod -Zamenjava« 3342 Navado 3- in poltonsko harmoniko kosim. Pangeršica 6, Golnik 3382 BM\V motor, novejši tip. kupim. Sp. Brni k i 62 3383 Sta'novanjska skupnost Zlato polje sprejme za svoj finančni servis mlajšo delovno moč s srednjo ekonomsko šolo. Nastop službe možen takoj 3325 Sprejmem vajenca za priučltev ali izučitev. Soboslikar Alojz Frantar. Trojarjeva 16, Kranj 3384 Otroške sandale, pozabljene na sejmu v paviljonu Rašice, dobite pri »Kokri tekstil- (Adamič) 3385 •šiviljsko vajenko sprejmem. Stanovanje in hrana zagotovljena. Zadostuje 7 razredov osnovne šole. Mihaela Valant, Golnik 45 338H f'rno jopico na zadrgo sem izgubila v Stražisču. Naslov v oglasnem oddelku 3387 Od Stražisča do Orehka sem izgubila mrežo s petimi komadi obleke. Prosim vrniti na Zasavsko c. 6. Orehek 3388 V nedeljo izgubljeno vozniško in prometno dovoljenje na ime Drago Rozman, prosim vrniti na naslov v oglasnem oddelku 3389 stih. Kranjčani sn to pot zasluženo premagali novince v Hgj K %\ in tako po prvem kolu vodijo na prvenstveni lestvici skupaj a Celjem, ki je premagalo Ilirijo z enakim rezultatom. Sledijo: Rudar (Trbovlje). Slovan, Odre-j-Krim, Gorica. Kladi var. Svoboda (prej Grafičar. LJubljana), TJela-maris (Izola) itd. Triglavani so tokrat nastopili v naslednji postavi: Brezar lil -Brezar II. Rekar (prišel iz B mo ttva) - Martinovič, Perkovič, Norčlč - GoAte. Verblč (pri tel iz mladinskega moštva Maribora). Bajželj. Jerman. Binkovski. Vodilni gol Je za Kranjčane dosegel Verbič. rezultat je povišal Bajželj. spet znižal Rečn.k (Z) z enajstmetrovko, medtem ko je končnega dal Bajželj. Triglavani so v nedeljo pokazali, da se letos nameravajo boriti za višje mesto, kot pa so ga priigrali lani. V to amo lahko pre-pričani tem boli. ker so prav vsi v enajstorici pokazali zrelo igro, ki Je prav gotovo tudi plod <-t»-vilnlh izkušenj trenerja Staneta Brezarja. Odlično so zlasti igrah mladi napadavci Bajželj. državni reprezentant Binkovski in Verbič. - Prihodnjo nedeljo bodo trigi*. vani na domačem igrišču igrali s Sobočani, ki ao v nedeljo izgubili doma s Slovanom. — Z. Vaterpolisti in plavavci Triglava, ki so minuli teden gostovali italijanski Modenl, «o se v r.obo vrnili v Kranj. Na svoji turne so zabeležili lepo zmago nad tamkajšnjimi plavavci (v plavalnem sporedu), medtem ko so vaterpolsko arečanje i/gubili a 3:7. Kljub temu pa tega l/ida nc gre podcenjevati, saj *<> kot gostje tokrat v moštvu Modene nastopili tudi trije italijanski reprezentance (Bardl, Petracd In Loci). ki so na olimpiadi v Rimu osvojili zlato kolajno. Razen tega so domeni dosegli i gole iz četvercev, j na z Izravcem več. - Na sliki Je vratar Triglava Franc Rebolj ' p* * J. Z. — Foto: F. Perdan Plavavci Triglava v Italiji V soboto so se vrnili z gostovanja v Modenl v Italiji plavavci In vaterpolisti kranjskega Triglava. Razen vaterpolo tekme so jnv'1 »udi prijateljski dvoboj z domačo plavalno moško ekipo. -Kranjčani so bili za razred boljši in so dvoboj prepričljivo odločili v svojo korist z rezultatom 87:4(5. Najboljši rezultat Je dosegel Vlado Brinovec, ki Je na 400 m prosto postavil letošnji najboljši čas v Sloveniji' i; KZULTATI - 100 m prosto: Kocmur (T) 59.7. Nanni (M) 1:02,1, S. Košnik (T) 1:03.9: 400 m prosto: V. * Brinovec (T) 4:47,1. P. Brinovec (T) 4:54.7. S. Kotnik (T) 5:02.0: 100 m hrbtno: M. Kosnik (T) 1:13,7. Tissi (M) 1:18,0, J.Rebolj (T) l minuta 17.4; 100 m metuljček: V. Brinovec (Tj 1:0°.«. Zormenti (M) 1:12,3, P. Brinovec (T) 1:14,8; 288 metrov prsno: Brandner (T) 2:59,3, Pogačnik (T) 3:02,4, Cane (M) 3 minute 04,3; 4 z 100 m mešano: Triglav (M. Kotnik, Pogačnik, V. Brinovec. P. Brinovec) 4:54,4, Moden« 5:00,4. Ob prerani izgubi naše ljubljene mame, stare mame FR. RAKOVEC Iz Spodnje Besnice izrekamo Iskreno zahvalo vsem, ki &o jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Posebno sc zahvaljujemo za vso skrb dr. Hriberniku, ki ji jo je nudil vsa dolga leta njene bolezni. Iskrena zahvala tudi sosedom, ki so ji stali ve* cas njene bolezni tako nesebično ob strani. Žalujoči otroci Svoje poletne počitnice vsakdo preživi na svoj način. Tile nemški turisti ao na Jesenice prišli z vlakom, avojo pot po Jugoslaviji pa bodo nadaljevali a kajaki po Savi. Pravijo, da ae le na tak način lahko kaj vidi, aaj lepote kar bežijo mimo njih, če potujejo z avtomobili — Foto F. Perdan NESREČE NESREČA V SEVERNI STENI SKRLATICE V nedeljo, 19. avgusta, okrog 16. utc sta se v severni 6teni Skrla-tice ponesrečila alpinista Franc Košir in Janez Vrhovnik - oba iz LJubljane. Pri padcu si je Košir poškodoval rebra in koleno. Vrhovnik pa hrbtenico. 12-člansk* ekipe gonskih reševavcev z Jesenic je spravila pone*.rečenca v dolino, nato pa so ju prepeljali v bolnišnico. NI PRAVILNO NAKAZAL SMERI V ponedeljek. 20. avgusta, nekaj pred «. Uro zjutraj je prišlo do prometne nesreče na cesti III reda v Radovljici. - Ko je mope-dlat Ivan Dolžan z Brega pri Žirovnici spreminjal smer, te ni pravilno nakazal. Zato se je za njim vozeči avtomobil, ki ga je upravljaj Ivan Kelih iz. Lesc, zaletel vanj. Na mopedu jc škode za 10 tisoč-, na avtomobilu pa za 50 tisoč dinarjev. - Nesreča ie minila brez hujših telesnih poškodb. Z MOTORJEM V HLODOVINO V ponedeljek, 20. avgusta, se je primerila prometna nesreča, na cesti III. reda v Upnici. - Ko se Je Jože Kironja peljal z motorjem, je.pri hiši it. 25 v Lipniei zapeljal e ceste in se zaletel v skla-danico hlodovine, ki jc bila zložena ob cesti. Pri padcu se Je le lažje poškodoval. Organi prometne varnosti so ugotovili, da je bil vinjen. KONJ POVZROČIL NESREČO V ponedeljek, 20. avgusta, ob 10.30 je prišlo do prometno nesreče na Polici na cesti T. reda Kranj—Naklo. Ko jc mopedist Janez Pavlin prehiteval vprežni voz, ki ga je vodil Anton T.at-nlk, se je konj splakU. Brcnil je ščitnik mopeda m zadel b kopitom moped ista v ramo. — Zaradi udarca in poškodb, ki Jih js dobil pri padcu, je moral Pavlin Iskati zdravniško pomoč. ZARADI PREVELIKU HITROSTI V ponedeljek, 20. avgusta* ob 23.20 ae je Marjan Jamnik iz Ljubljane peljal z osebnim avtomobilom po Grajski cesti na Bledu. Zaradi preveliko hitrosti ga je na ovinku vrglo a cestišča, kjer se je vozilo dvakrat prevrnilo. Medtem ko «e je nesreča končala brez telesnih poškod, pa je škode na avtomobilu za 100 tisoč dinarjev. ZAVORE ODPOVEDALE NA STRMINI V soboto, 18. avgusta, ae je v zgodnjih popoldanskih urah primerila hujša prometna nesreča v serpentinah med Erjavčevo kočo in Kranjsko goro. — Ko je tovornjak — upravljal ga je šofer An-drej Košir, zaposlen pri Cestnem podjetju v Kranju - « e edinimi delavci zapeljal v 21. serpentino, ao mu nenadoma popustile zavore. Vozilo ce je zaletelo v škarpo ob cesti ln se prevrnilo. Pri tam ee je en delavec hudo, dva p« laže poškodovala. Prepeljali eo Jih v jeseniški bolnišnico. Ugotovi h ao d« Je pri zadnjem kolesu počila zavorna cev. Grigori j BAKLI NOV Seženj zemlje 20 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor. W ga ko izdala v knjigi. Sprva bodimo, potem stečemo, se razpršimo vsaksebi in zdir-jjme. Pri močvirju zabredemo v ogenj. Granate pljuskajo in se raztetavajo med močvirnimi grički in povsod škropi smrdljivo blato. Zaseči drobri cvrčijo v vodi. Po vsaki eksploziji se oprem n« dlani isr pogledatm iz vode. ce «ta Zlnjukov m Kohanjuk Se živa. Jeza j# apiabnela in začenja me mučiti dvom, če morda le ne bi bilo kalje, ko bi počakali večera. Kozincev ne more teči. izmenoma ga vlečeta za roke. Prt prvem fcjaku ukazem. naj ga pustita v luknji: »Do mraka. Zatem lahko sledite žid« Poslednjih trideset metrov predstavlja prazno, golo in z vseh ejeti odprto /krtino. Posamič se bliskovito poženemo čeznjo: Zinjti-k©*, jez in Kohanjuk. Tečem z glavo med rameni in držim za jermen brzostrelke. Sredi koruze planem v naš jarek in pristanem aa nekom. •Pazi, taeite:- Tisti pod menoj se jezno prevrača. Potem ae izmota. Obraz je tik zraven mojega. Neprijeten obraz, debela lica, ozke. neprijazne aći, finia—H okajeni zobje. Oblečen je v nemški jopič varovalne barve — kajpada, eden iz baterije, 'Podnajemniki eo nezaželeni!« Brez aape sem pa mu sprva ne morem odgovoriti Zgoraj se artkrzejo noge pa zadnjica. Na dno jarka pri frči Kohanjuk s kolo-jejrjaat rofeal postaja tesno. Možakar, ki sva ga pregnala v kot, a obvezuje roko. Krogla mu je preetrelila prste. Prvega je odnesla, aVagl visi le Ae na kozi in kitastih ostankih, dva pa je samo oplazilo. -Povprašal bi raje. v čigavem jarku si »e nastanij. fantiček. In kdo ga je ponoči izkopal,- pravi Zinjukov in poklekne. Potem začne izkopavati zasuti telefon. Preizkusi zvonec in pokliče nasprotni breg. Zveza je vzpostavljena. Zdaj je zadovoljen. -Gospodarji so se vrnili?« posmehljivo pravi baterijski opazo-tavec m nas ogleduje. -Hudo daleč ste najbrž tekli?- -Daleč,' človek, daleč,- dobrodušno preti Zinjukov. Zdaj ko je streljanje mimo, postaja spet zivahnejAi. »In tale prst, najbrž ti ne pristaja več, kajne? Naj ga odščipnem« Z'njukov s poklicnim zanimanjem ogleduje moz«, ki si poskusa obvezati odtrgani pnst. Mrazi me. Setve pošteno pripeka, vendar se ne morem ogreti. Najbrž zato. ker sem do kože premočen. In svetloba me bode v oči. »Ne. človek, nikar se ne muči,- odloči Zinjukov, »najbolje bo, če ga od režem Hočeš? Razumem se v te stvari.- Onemu je žal prsta. Ves čas ga ogleduje. -Saj vendar pravijo, da se kosti zrastejo. Če jih takoj naravnajo. . . toda za to ni bilo časa. Za Ali «mo v minsko polja med frontama. Oprašil nas je s strojnicami .. . sprva, V zmešnjavi, sploh nisem opazil, da sem ranjen, šele kasneje sem videl svinjarijk>... Pri nas se je zgodilo tole: nekomu je odtrgalo prst. Vendar ga Jo takoj uravne). Malenkost. Kost Je spet zrasla. Poglavitno je, da Jo takoj naravnaš.- .Takoj! Pri nas se Je zgodilo še kaj boljšega: nekomu Je odtrgalo glavo. In ta človek - beda* ni bil - Je pobral glavo In jo posadit na pravo mesto. Stekel je na obvezovaliJce in ves čas držal glavo z rokama. Tam so Jo lepo zašili, kot se spodobi — m spet je prirasla. In tako Jo nosi *• danes. Le nekaj Je napak: zoba mu ne smejo Izpuliti. Pravijo, da bi mu z zobom lahko odtrgali tudi glavo.« »Najbrž govoriš o sebi?« »Si uganil?« Skupaj ogledujeta prst. Zinjukov ga otipava. »No, pusti vendar!« Ranjenec premišljuje. Potem se nenadoma odloči.' »Prav, vendar na en mah. Vzemi moj not, Hudo j« oster.« Zinjukov, z nasmeškom na obrazu - io uči me - vzame nož, obrjše Težilo ob hlačah in ae zlagoma pripravlja na operacijo. Ranjenec «e ne obrne ln nastavi roko. Cttc! Prsta nI ved in Zinjukov ža obvezuje zapestje. Kohanjuka ae loti slabost. Poklekne v kot tn ae a čelom ter dlanmi opra ob steno jarka. Potem začne bruhati. Ranjenec prezirljivo nejobi ustnice. Kasneje zelenoprsteni Kohanjuk a solzami v očeh odstrani r. lopato ogabne sledove svoje slabosti. Zinjukov ln ranjenec sadita drug poleg drugega kot sorodnika, kadita in ee ogledujeta. Dim aa \.;e nad njunima glavama m izginja v koruzi. Lap čas bo moral In Kohanjuk ae bo moral marsičesa privaditi, dokler ne bo pdstal vojak. Tako me mrazi. da mi šklepetajo zobje. Nohti so pornodrail In oči me bolijo, da jih r«? morem odpreti. Ce se pretegnem, zajparn ■ mišicah sladkobno bolečino. Do vratu bi se moral pokriti ln puhati v dlani. Toda plašč, ki sem ga poprej posodil Generalovu, leži spodaj v jarku, sredi mokrega blata, najmanj dva dni bo trajalo, dokler se ne posuši. Skrčen sedim in se navzlic metarotl poskušam ogreti. Leči ne morem, v jarku je preveč deževnice. •-Ste že imeli kdaj malarijo, tovariš poročnik?« poanprssa Zinjukov. Tudi brc/ vprašanja vem, da se mo loteva malarija. Doslej mi je prizanabala. Toda tod jo slednjič vsakdo stakne. Sedimo v nltejii I. Nemci pa na vrhovih. Zgoraj veje veter in tako ni malic. Kar zlahka, kdo ve zakaj, pomislim, da Nemci nimajo malarije. »Da, da,- pomenljivo zavzdihne Zinjukov. »Kdor ie nI bil tukaj, pride za nami, kdor pa je bil, tega rte bo nikdar pozabiL« Potem začne z lopato metati blato iz jarka, dokler se na prikaže suho dno. Ležem, zatianem oči in se poskušam ogreti. So sapa mi drhti. Dlani stiskam med nogami. Prsti eo ledeni, kot bi bili odmrli.' Oči me žgejo. Ko bi se lahko pokril... Prebudim se v zadualjivem zraku ko da so nagrmadili name kopico blazin. Odgrnem nekakšen plaič. Nad nižavo, nad mokro travo visi rožnata megla. Sonce ee spušča za vzpetine in megla se dviga. Tudi med koruzo ae j« zalezla in tako ni videti dlje kot dvajset metrov. « - hr-ftu. n. i ~W .-r # \a/ A -jp^ m W ' Frir-dtls Stanka *MtM Jack LONDON iiPIStOl UimaC Itišc: Jane, <«IU D| > 154. O zasledovavrih ni bilo .sledu. Zivll rta imela malo. I4>vr| jn nisu več preganjali, toda sledil jima je glad. Zato sta letale in počivala; in ker sta počivala sta jedla manj. »V nižinah je poletje.« je dejala Labiskvvee,« »in kmalu bo tudi tukaj.« Potovala sta le t jutra j in pozno popoldne. 155. Od bleščečega snega je KriS skoro oslepel, da ga Je morala labiskvvee voditi. Borila sla se in opotekala najprej preko prebujajoče se pokrajine, kjer ni bilo se nobenega življen'a. razen njunem. Sanjalo se Jima Je o Jedi. pa vselej Jo je Izpred ust ugrabila zlobna roka. 156. Prišel Je dan. ko J* izginila poslednja drobtlna kras*. soki VThovi gora so izginjali, odpirala se je široka pot prAlj ft%mP-Toda zaloga njunih moči je pola. Prijel je čas. ko sta x večer in zjutraj nista mogla vstati. Kriš se jc trudoma dv.gnii, » et .* takoj spet zgrudil. VESELI DAN ALI ob ponedeljkih in petkih na kranjskem trgu Dobro napredujemo — Branjevci niso zp^ nelojalno konkurenco — Za en dinar gre — Kdaj se bomo preselili v novo tržnico — »Veleblagovnica« ni zastonj E ^f^lTl Kdaj jc v Kranju tržnydan spoznaš po tem, da tedaj hodi še več ljudi po sredi ulice kot sicer in da morajo zato vozniki motornih vozil še bolj spratno voziti »ulični slalom«. Ponedeljek in petek, ki ju nepisani stari kranjski za-koni označujejo kot tržna dnev?, se odražata tudi v polnih trgovinah, gostilnah, slaščičarnah in frizerskih salonih. Celo dopoldne se stekajo ljudje na Pungart in odtekajo nazaj v ulice in na ceste, no katerih so prišli. V rokah nosijo mreže in cekarje. Tisti, ki so prišli na trg prodajat, so veseli, če nosijo domov prazne, drugi pa bi se morali v - vliti mre/, in e^karjev — napolnjenih s sadjem in zelenjavo rp »na i ugodnejših dnevnih cenah«. Na žalost je »nciHi.codncjših dnevnih cen« vedno manj, zato odhajajo gospodinje s trga slabe volje. KAR ŽELITE, TO DOBITE Kranjski trg je v tem času dobro založen, in to z breskvami, hruškami, zdravilnimi rožami, semenjem, krompirjem, plisiranimi krili, rožami, celimi in potolčenimi jajci, obeSal- ce (tu so všteti tudi tisti ali tiste, ki hodijo na trg predvsem klepetat), dobimo zares pristen tržni vrvež. Taki trgi so mi bili že od nekdaj všeč. Samo nekaj je, kar silno Škoduje njegovi privlačnosti. Na tem trgu skoraj ničesar ne dobiš ceneje kot v trgovini. Se niki, skuto, lončeno posodo, ro- več, največ prodajavcev oceni klami, solato, piščanci, surov-m maslom z ornamentom in brez njega, lesenimi igračami in se z marsičem. Ce veemu temu dodamo še ponudnike in povpraševav- svoje blago precej nad ceno v redni trgovski mreži. Ce niste previdni, se vam lahko zgodi, da kupite slive po 150 dinarjev kilogram, namesto v trgovini po 100 upamo, da bomo z njo dobili tudi bolj organizirano tržno prodajo in da ne bo več vse tako zelo prepečeno slučajnosti, kot je sedaj. KROMPIR PRED HIŠNIM PRAGOM Včasih se zgodi, .da zapelje kmet s polnim vozom krompirja — namesto na trg — kar med stanovanj, bloke. Gospodinje mu rade spraznijo voz, saj je ve- Pri zgovornem in podjetnem možakarju z Ljubljanskega barja lahko kupite zdravila, ki pomagajo proti revml, težkim nogam, živčnim boleznim, boleznim srca, prebavil, skratka proti vsem nadlogam človeškega zdravja. Hkrati si lahko ogledate tudi razstavo vseh do sedaj izišlih knjig o domačih zdravilih, iz katerih mož od časa do časa prebere odlomek In tako strokovno podkrepi svoje ponudbe. »Nc pomaga nič, ne koristi nič«, je menila neka ženska, a vendar kupila zavojček lubja bele; vrbe / barja. Vse kaže, da Je ta pozna-vavec domačih zdravii huda konkurenca tiinrim kranjskim branjev-kam, ki že od nekdaj prinašajo na trg vreClce s semeni, dišavami in zelišči dinarjev al! pa plačate 20 dinarjev več, kot bi bilo potrebno, za breskve oz. še kaj hujšega. Ce so v trgovini jajca po 28 ali 29 dinarjev, bodo na trgu prav gotovo po 30. Zadnjič jajca niso šla preveč dobro v promet. Vprašala sem neko ženico, ki je stala za polnim cekarjem tega i6kanpga kokošjega proizvoda, če bi bila pripravljena sp««stiti ceno za en dinar (na take popuste gredo gospodinje kaKor muhe na med). -O. to pa že ne.- je hitro odgovorila, »jih pa že rajši domov ne-sem .. .« — -in v moža zmečete,-je hitro pristavil nekdo. In veste, da je prikimala. Pravijo, da je ta primer zelo značilen, ker nam lepo dokaže, da"ta ženica ni prišla na trg zato, ker bi nujno potrebovala denar, ampak zato, ker rada pride. Tudi to je eden izmed vzro- ' obenem, ko težko pričakujemo kov, da na tem našem trgu ni no- {dojrrBditev kranjske tržnice, pa bene prave konkurence in da se pravzaprav na njem skorajda ne splača kupovati. Razen seveda, če ne kupujete na trgu zato. ker radi hodite tja ... in ker lahko izbirate. Prav zanimivo je. da možnost nakupa na trgu sploh ne vpliva na zmanjšanje prometa s sadjem in zelenjavo v trgovinah. Ob ponedeljkih in petkih je promet tam celo večji, ker se zgrne v Kranj toliko okoličanov. NEPREDVIDENI RAZGOVOR Moram priznati, da sem se zares razveselila srečanja s tržničarjem, čepraov ni skrival, da za razgovor z mano nima posebne volje. »Mogoče lahko poveste, koliko ljudi prodaja na tem trgu.« »Prišli bi pred dvema urama, pa bi jih lahko prešteli.« »Ali ne morete tega dognati po številu listkov, ki jih odtrgate za tržnino?« »Kaj še. Listki so za majhne vsote, zato jih skoraj vsem odtrgam po več. Od 10 pa vse do 500 dinarjev tržnine plačujejo.« -Koliko pa potem naberete denarja?« »To ga pa ni človeka, ki bi mu o tem kar takole pravil.« »Tudi prav. Pa oprostite, ker sem vas nadlegovala. Ali se ne pogovarjate radl?« -Kadar imam veliko dela ne.« Možakar jemlje svojo službo resno — m prav je tako. IN ČAKALI SMO JO ... "STamreč kranjsko tržnico. — ]\ Otvoritev je bila napovedana že za vrsto državnih in občinskih praznikov v minulih letih. Pa ni bilo nič. Raznih napovedi o datumu dograditve tržnice nihče več ne jemlje resno (nekako tako kot: sedaj jo nihče več ne čaka), Čeprav s tem še ni rečeno, da se predvidene sodobne tržnice ne bomo iskreno razveselili. Res je, da v zadnjih mesecih nekoliko bolje kaže. Zgradili so že sedem lepih stebrov in ENO streho ter "odstranili precej starih lop in ruševin. Mo»;oče bo pa le do letošnje zime gotova. Stari in simpatični Pungart Je namreč pr.vlačen le, kadar sije sonce. ,e ie treba včasih kar pošteno prerivati. S** , i„lr \t prijeten in zanimiv, čeprav sse j kupom obvezen l),t ' no je namreč, da naj bi itneJ* njej svoje stalne stojnice n«*^ re kmetijske organizacije. tržnica uTejena (ker je -a-e*** pred\Tsem le še asfaltiranje ga prostora, smemo Prič »ko*** da bo to res kmalu), bo ujt**^* prodaja na Pungartu ta «a kvenim zidom. Prostor nov« ce 6icer ni preveč velik;, e*£\ bo ob navadnih dnevih Ob tržnih dnevih pa ga bo-*'J potrebi povezali e prcmortrfB ^ cerkvi.i o in tržnico. Vi ba liko ugodneje kupovati kar pred domom kot pa na trgu ali v trgovini in imeti potem še sitnosti s prevozom večjih količin na dom. Tako smo kdaj pa kdaj lahko kupili tudi češnje ali kakšno drugo sadje. Take prodaje sicer predpis ne dovoljujejo, toda kdo naj bi to preganjal, če pa še nihče ni poskrbel za to, da bi potrošnikom ustrezno vsem predpisom nudil takšne ugodnosti. Razumljivo, da so tu mišljena trgovska podjetja. Morda smemo kaj takega pričakovati od nove tržnice. Predvlde- služil kot parkirni # Minulo nedeljo me je zaneslo na Jezersko. Znabiti sploh ne bi sel, če ne bi bilo »OVČARSKEGA BALA*. V prihodnje bom pa zelo previden. Na Jezersko bon sel samo takrat, kadar ne bo »OVČARSKEGA BALA*. Ob Planšarskem jezeru sem se ustavil kvečjemu za petnajst minut, pa je bilo dovolj, da sem se vsega naveličal. Se zdaj se nc morem otresti občutka, da je bilo vse skupaj pripravljeno zelo površno. — Ozvočenje mi morda ne bi šlo tako na živce, če ne bi v mikrofon venomer tulilo kar več hudi hkrati. Plesišče je bilo premalo dvignjeno, tako da t, noči. Na Bledu pa st ffot leio izkušnje — krčevita nkJiPi'> r. ko * s« ie**«*«. fm «*" nočnega počitka, ulic pa Začno sti vse polno lis zlasti za avtobus** Sesati, za cesto, ki pelie mimo aue. si mislimo, da letovilfarji jjje r sebno navdušeni, *e fcrtJVir* oh likih prahu in »es*«*-,^ , metle. Slaba poživitev z* & turizem! Nekateri »* pv-ni** sodi to čiščenje ulic med »K* prireditve*. Nat bo taJra a£ ' gačt — ;»z tj pometJtl mU* f »oči! fm % V soboto me e asa«* fjč. Pred neko trgox dolgo vrsto ljudi, ji sam brž postavil v »»ra,. fs ** prav gotovo proda'