u rhaj mč trn
dotnni«.. \ 8 MAE ODA"
0>NAftAVNOST NA DOM
__J	P^lk^t
ČITAJT1. ^^^VAB ZANIMA
-1 v
fO ^^
GLAS NARODA
- List slovenskih dtlavcer v Ameriki. -
_ Reentered m Second Class Matter September 25th 1MB nt the Foal Office at New York. N. V., under Act of Congress of March 3rd, 187S.
No. 152 — Štt " <2. VOT.TTMK T/TT — T.F/HJTK tTFT	~
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 4, 1944 — PETEK, 4. AVGUSTA, 1944
Tel: CHe&ea 3-1242
RUSI UDARILI ČEZ VISLO
Rdeča armada je včeraj vdarila čez Vi»lo, zadnjo večjo narayno obrambno črto pred Nemčijo in je zavzela poljsko mesto Staszow. 15 milj onstran reke in 100 milj od nemške Šlezije. — Staszow je bil zavzet, ko je prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Koneva postavila močno oporišče na razdaljo 19 milj in 15 in pol milje globoko.
Nemški radio poroča, da so Rusi tudi prekoračili Vislo '1*1 i-
v.u	Warke JO milj jugovzhodno ud Varšave, toda Moskva tega zatrdila m potrdila.
PdU»g Xtaszowa to Ru&i tudi zavzeli Koprzywnico in Pola-mec in i>o od K rakova oddaljeni samo >e (jO milj.
Polnočno m^ko poročido pra
vi,	da je Vislo najprej prekosila inf&nterija j>o pontonskidi mo&toviliin s splavi, nato pa m> ji sledili tanki. Oust ran reke in med močnimi utrdbami so Rusi v vročih bojih pobili 3000 Nemcev, 500 pa so jih vjeli. O-svolbodili so nad .70 ofttf judenih j krajev.
Moskovsko polnilo ue o««-1 svojl. vodmmAx^ y<Vraj ^ nja fronte okoli \ arsave, kjer;..r(j Amerikanci llaipr(J_
Amerikanci dobro mlatijo Nemce
V mogočnem pogon ju so ameriške oklopne čete zavzele glavno mesto Breton polotoka in važno križišče železnic in cest Rennes ter drve dalje proti zapadu.
Druga armada pa naglo hiti po obrežni h cestah proti veflike-inu pristanišču Brc-st. Ob cestah je polno razbitih nemških tankov in trnkov.
Armada, ki je zavzela lten-nes, drvi dalje proti pristanišču St. Nazaire, ki je na zapadli i t>tf>ali polotoka in kjer so i-meli Nemci glavno postojanko za
je prva'beloruska armada Konstantina K. Rokosovsskega zapletena v vroče Iboje z Neniei vzhodno od mesta.
Armada generala Cernijaho-vskega, 'ki skozi Litvo prodira proti Vzhodni Prusiji. je. kot naznanjajo poročila iz Moskvo, oddaljena od "svete*' nemške zemlje samo še tri milje. Sedaj so v teku hudi boji pri Virbuli-su in Vizianiaiu. Ruska art fieri ja razbija nemške utrdbe v Vzllodni Prusiji in Čemrijaho-v»Vi se pripravlja, da vdori čez mejo.
Ru-ko poročido naznanja, da so Rusi zapadno od Kaimasa o-svoibodili nad 200 obljudenih
krajev7.
V Letaki mogočna rdeča armada vedno bolj potiska Nem-
proti Riškemu zalivu in je zavzela več krajev oft> zalivu.
Jugozapadno od Jaroslava in Ramo 19 milj od čehoslo vaške meje je armada maršala Kone-va osvofbodila 200 obljudenih krajev. V dboku nad in pod Ja-rosi a v—Krekov ždleznico je Koneva armada zavzela Niwi-siko, 34 milj severovzhodno od Tarnova, ki je zadnja večja nemi3ka utrdba pred Krako-vom. ki je od Tarnova oddaljen 44 milj. Zavzet je bil tudi Sa-nok, ki leži ob železnici, bi teče čez Karpate na Čehoslovaško.
Na vzhodni letski fronti druga baltiška armada generala Andreja Jeremenka oil »kol ju je K ruts p ills, ki je veliko železniško 'križišče 70 milj jugovzhodno od Riige.
Rusko polnočno poročilo na-znanj«, da pošiljajo Nemoi v boj mnogo aeroplanov, da bi vstavili rusko prodiranje. Tekom včerajšnjega dne je bilo izstreljenih 47 nemških, aero-
dovali 40 mi'lj.
Dvajset milj vzhodno od Av-ran^hes so Ajmerikanci napredovali 20 mil j in dospeli v Mor-tain ob cesti v Pariz. Ta armada je izvedla veliko obkoliU-v £estih nemških divizij, ki so še ostale v Normamdiji. V tej armadi sta dve Oklo&ijfi diviziji in štiri infanterij<ske divizije, ki že vse il>c/c skozi štiri in polj ! miljo Široko odprtino <in pušča-i jo za sefboj tanke in drugo težko orožje.
Na angleškem koiw-u fronte pri Vire postaja sovražni odpor vedno močnejši, toda zavezniški bombmki neprenehoma bom-.bardirajo nemške postojanke.
General Dwight P. Eisenhower je že desetič obiskan zavezniško bojiiišče in je imel dalj ši razgovor z generalom Bradic vem, nakar se je "potil na-smclia" vrnil v Angtlijo.
ZRAČNO BOMBARDIRANJE NEMČIJE
DAJTE SVOJE NAJBOLJŠE! KUPITE EN 41 EXTRA" BOND TA MESEC!
Mogočno zavezniško zračno brodovje kakih Ti.jOO bombni kov in napadalnih aeropianov je včeraj 1>om!l>ardiraJo nemška letališča za spuščanje robotnih aeroplanov v Franciji in železniška križišča v Nemčiji. Napad na robot na letališča je bil izveden ofl> belem dnevu.
Ameriške leteče trdnjave so popoldne dvakrat letele če« Ko-kavski preliv in so bomlwirdirale prometne črte in vojaške na-
prave v Nemčiji, na povrat ku pa so bombardirale robotua le-tališča v Franciji.
Tiz Ttallije pa je okoli 7.">0 težkih bonrfbnikov d 11 500 napadalnih aeroplanov l>ombn rdiralo iovarne za aeroplane v Fried-riehshiivemi ter ceste in železni*^ v <evenii Italiji.
Ameriški bafnbnikj so tudi napadli v«'lik«* ž«»!«-zn.iške postaje v SaaiJbinwekenu, Miieblhaii-seiin in StrasJbour'rn.
Partizani zavzeli črnogorsko mesto
partirzani, ki
Ju-goslovau-ki razvijajo uspešne operacije na eeli svoji fronti, so zajvzeli Plav v južni Cmigori in potis-kajo sovražnika v notranjost A libanije.
Radijsko poročilo, ki prihaja i<z gla'vnega stana maršala Tita, pravi, da sta bila zavzeta Kla-danj in Olovov vzlio<lni Bosni, kjer je l»il raabit del nemške Pri ne Rvgenove divizije. Poročilo pravi, da je bito v Hercegovini ubitih 500 Nemcev.
Boj za Florenco
Angleška osma armada sicer počasi, toda gotovo, prodira po gorski črti južno od Florence, katero so Nemci srdno utrdili in jo trdovratno branijo. Njih armada za obrambo Florence šteje kakih 75,000 vojakov.
Angleži so napredovali ali manj na celi fronti.
vec
Na zapadni strani
drže in se bodo skušali čim dalje braniti, predno se bodo u-'fronte, maknili v gotsko črto severno
Gas ni tako važen
Daniel Boone Wilson, star 84 let in veteran iz španske vojne ne more razumeti, zakaj se Jrju-dje toliko pritožnjejo zaradi pomanjkanja gasa. Wilson je s svojega doma v gorah Mountain Ridge prišel 20 milj dalee v Winchester, Va., po nekih o-pravkih pes in se je zopet peš napotil domov.
planov, mnogo pa jih je bilo rastfbitih na tleh.
Ruski trubi z veliko naglico vozijo nagWe motorne čolne, torpede tin mine po koridorju, ki ga je preibila prva il>altska armada generala Ivana C. Ba-g rami a n a do Baltika zapadno od Rkre. da prepreči vsak beg po morju 20 do 30 nemških divizijam, ki so -zajete v Letski in Kronski.
NAŠE IZGUBE NA BOJNIH POLJANAH
Vojni tajnik Stiinson je na čaisnikarski konferenci naznanil, da so znašale amerjske izgube na v^eh loj išči h od f>. pa do 13. julija, 11,100.
Stimson je priznal, da so te :lzguibe dvakrat večje, kot pa i'zgdlx* v kakem prejšnjem tednu in sieer zaradi silno hmdiih bojev v Franei j i in Italiji.
Kot je rekel vojni tajnik, znašajo vse dosedanje izigulje be 277,978 in sicer 62,766 ubitih, 118,9V> ranjenih in 50,559 pogrešanih.
Na Chiamu in Tinianu je bilo 7^34 izgub.
Stimson je priznal, da zaradi vedno hujših bojev znašajo do zdaj izgube že precej čez 300,000.
1 NEMCI UTRJUJEJO PARIZ
Nemška zločinstva
Ukrajinski odbor za preiskavo zločinov poroča, da nemški zdravniki med bolniki namenoma širijo bolezni in da ibolniki umirajo vsled nezadostne hrane. Odbor, v katerem je več zdravnikov, j>ravi. da je v bolnišnici v Slavuti, 160 milj zapadno od Kijeva, umrlo 150,000 bolnikov in je bilo živih samo 525, ko so Rusi mesto zavzdli.
ROBOTNI NAPAD NA LONDON
Celo not"* so prihajali nemški robot ni aeroplani nad London in nad kraje južne Anglije, so med drugimi zadeli sed<»m bolnišnic in ubili in ranili mnogo ljudi.
Associated Press pravi, da 30 roNoti napadaili celih 12 ur.
V	tmn slučaju so se Nemci poslirŽevaOi rol»otnih aeroplanov, ki lete brez vsakega šania
■ in jih ni slišati, dokler se bomba ne razpoči.
V	neki boluišni<*i, na kateri je 'hi i o povzročene škode -za 600
Beignuci, ki prihajajo v zavezniško črto v Normandijii, pripovedujejo, da se Nemci pri-'tisoč dolarjev, sta bila dva ži-pravljajo na hrambo Pariza,! va bolnika pokopana pod raz-ker po-tajajo porazi na fronti valinami in ni upanja, da bi jih vedno večji	še bilo mogoče rešiti. V neki
drugi bolnišnici je bi'lo uJfcitih
blizu Ti renskega morja, se pe-jod mesta. Nemci so povsod v ta armada generala Clarka bo-i obramibi, zavezniki pa imajo
ri z Nemci v PLsi.
Nemški radio pravi, da je bila Pisa izpraznjena, toda zavezniška poročila tega še niso potrdila.
Na vzhodni strani fronte ob Jadranu so Poljaki zadeli na močan odpor onstran reke Mi-se, severno od Anoone.
Naijhujši boji pa so se včeraj bili južno in jugozapadno od
povsod inicijativo.
Na levem kriflu fronte pred Florenco je indijska divizija zavzela Castiglioni po zelo vročem boju. Novozelandci na o-sredntji fronti so napredovali od reke Pese skozi San Michele in La Romola v Sail Andreat 7 milj južno od Florence. Proti vzhodu so Angleži prodirali po cesti št. 69 ter so oddaljeni
Florence, kjer se Nemci trdnoiod Incise še tri milje.
TURČIJA SE PRIPRAVLJA ZA VOJNO
Turčija hiti z obrambnimi pripravami, da se zavaruje proti Nemčiji, k! se bo mogoče nad njo ma&čevala, ker je ž njo prekinila diplomatske in gospodarske zveze, s tem. da jo bo napadla.
so
Vhode v podzemsko železni-olnlali z močnimi zidovi
iz
deset l>olnikov, ko je bomba u-cementa, da se bodo branili,! flar»la v s0l}>0»	so bili sta"
ako bodo zavezniki razbili vna-j1"' nanje utnlbe Pariza.
FRANCOSKI PODTALNI BORCI—MAQUI
Generali Ki-enho\ver je -spo-j
ročtl, da fnmcoski partizani jjo celi Franciji napadajo nemške gar niz i je in še posdbno v južni Franciji, tako da se morajo Nemoi posluževati poleg manjšega orožja tudi artilerije in aeroplanov.
Ruski nrloti priljubljeni v Alaski
Prebivalci Fairbanksa na A-la-ki že dve leti skoro vsak dan • ndijo ruske pilote, ki pribaj jo v Fairbanks, da odpeljejo v
Rusijo ameriške aeroplane.
Rusi imajo zelo radi zaibavo, | kupujejo mnogo svilenih noga-| vic (dokler jih je kaj bilo), zlatnino in igrače in dajejo lepo napitnino. Tiudi ru^ke pilotke I rade kupuje in Obiskujejo lepoti čne salone (beauty parlors).
Francoski partizani napadajo celo garnizije, ki štejejo po
1000 vojakov, naglo vda ri jo, j Španski minister umrl nato pa se zopet hitro umaknejo v gozdove. Francozi neprenehoma razbijajo cesU« in železnice, kar največ
na papadni fronti.
Nemška unidua časnikarska agent ura 1^>NB naznanja, da je pi išlo iz Madrida poročilo, da ovira Ncni-.-e j je umrl vnanji minister general i Franciiseo Gomez de Jordana.
Poročila iz Arikare pravijo, fla so turške oblasti aretirale 100 •nemških ogleduških agentov in da po ulicah turške pre-stolice vozijo protizračne topove.
Ko je turški parlament potrdil prekinjenje diplomatskih zvez z Nemčijo, je bil takoj i-menovan odbor, ki bo s'krbel za preselitev prebivalstva iz večjih mest, za slučaj, da bi bila napadena iz zraka ali kako drugače.
Kakoriiitro je bilo naznanjeno, da je Turčija prelomila diplomatske zveze z Nemčijo, je nemški vnan ji urad posvaril, da prelom vodi v vojno z Nemčijo.
Turški parliament, je tudi takoj priznal svojo solidarnost do zaveznikov s tem, da je podelil amnestijo ameriškim, angleškim in ruskim ujetnikom, ki >o se na katerikoli način pregrešili proti varnosti Turčije tekom dobe njene nevtralnosti.
Jurij Pavlov in Leonid Kor-nilov, ki sta bila zaprta zaradi napada na nemškega poslanika Franiza von Papena, bosta danes izpuščena.
Baron von Papen je z aero-planom odpotoval iz Turčije in Beiflin je naznanil, da bo turški posJani'ški namestnik moral od iti.
Ameriški poslanik Lawrence ^teinhardt je v sredo odpotoval v "Washington, da poroča
Jugoslovani pri obedu v taborišču.
predsedniku Booseveltu o položaju.
Turška policija je pol ovil a 3000 Nemcev v Ankari in bodo odpeljani na določen kraj, od koder bodo mogli odpotovati v Nemčijo.
GENERAL McNAIR UBIT V NORMANDIJI
Ko se je ameriška armada v Normandiji pripravljala n a svojo ofenzivo, ki se je pričela '2o. julija, .so ameriški bombniki silovito bom/bardirali nemške postojanke in s tem pripravljali pot ameriškim tankom in infan-toriji. General Lesley J. ^c-Nair je bil blizu fronte in bomba iz ameriškega bombnika je padla blizu njega in ga ubila.
To vest je objavil vojni urad po aaiporočilu generala Eisenhower ja, ki je sporočil, da je bdi general McNair u/bit tekom silovitega zračnega bombardiranja, predno se je pričela ofenziva.
Poleg generala McNaira je bilo ubitih tudi nekaj naših vojakov.
Novi ameriški tanki
YTojni department naznanja, da so ameriški tanki opremljeni s posebno pripravo, ki relze | žive meje in podira drevesa. J
Tanki imajo tri in pol tona težko ki in jo, ki reže grme in celo po 18 palcev dilbela drevesa. Ti tanki delajo pota za in-fanterijo, da more napasti sovražne postojanke.
Obisk
0(b povratku iz obiska svojega -sina Franka, ki se je hudo ponesrečil v avtomobilski ne-/3godi v Georgiji pred nekaj dnevi kakor smo že poročali sta nas olbi<skala Mr. in Mre. August Koncha r, ki posedujeta svojo vefliko in lepo urejeno farmo v Maryland, N. Y., kamor sta se povrnila v spremstvu svojega najmlajšega sina. Jo-eepha. — Hvala Yam za obisk.
Na Bliki vidimo jugoslovanske vojne begunce v taborišču E1 Shatt v Egiptu, ko prihajajo s posodami po jedila, kakor pri vojakih
ŠKODA, KI SO JO POVZROČILI ROBOTI
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici včeraj naznanil, da so nemški robotni aeroplani tekom še&tiih tednov ubili 4735 ljudi, ranili 14,000 in porušili ali poškodovali 817,000 hiš v Londonu in južni Angliji. Popolnoma porušenih je bilo 17,000 his.
Churchill pa je dal svarilo, da naj ibo narod pripravljen na še bolj nevarno orožje.
Iz Londona «e je dosedaj izselilo okoliii miljon ljudi.
Do 31. julija so Nemci proti A mg] i jI poslafli 5340 robotnih! aeroplanov.
BOMBA V VATIKANU
Vatikan je bil ves preplašen, ko se je v ftittžini razletela bomba, vsled česar so se vatikanska poslopja stresla in slišati je biio žvenketanje šip.
Vec sto vojakov je v baziliki sv. Petra čutilo, fca&o se je velika zgradba stresla.
Bomba, ki je včeraj eksplodirala, je padla že pred vec meseci blizu samostana Santa Monica, pa se ni razletela. Nek menih je bombo našel in je hotel odstraniti viigaftio pripravo. Bomba pa se je razletela in meniha raztrgala na koeey d
FRIDAY, AUGUST 4,1944
VRANOVLJKN L. UN
4
"G^m NARODA1
— - - ^ - -	^ mPB
51st Year
ft
fl
BUMvi
urro	mrr ba spBOUva dbsavb w cavadoj
«7.— ; £4 POL LBTA |SJ»; KA ^WJTBT LJTTA fX—.
"ttu Hante"
tm pcurikof.
H. H I
ZDRUŽENIM NARODOM SE PRIPOROČA, DA VARJEJO LJUDSKE PRAVICE
Novi poveljnik v Italiji
Vse izgleda, kot da bodo nenrški naoiji pustidi italjansko narodno vlado na eedi+u in too do svoje armade luiia/kniii v severno Italijo, V o «e (bo zračita njihova gotaska utrjena orta.
N«*n£k& TraiiHoeemnku časnikarska a&eat ura poroča, da je bil maršal Rodolfo Graaiani, abramftmi minister v kitkami iaakbtveni vladi imenbva^n za vrhovnega poveljnik * 'nove armade" nemških m itaflja-iitfkih divifeij in da bo ta armada prevzela i t al jamsko fronto.
Ko bodo zavezjtiwke armade, <ki se sedaj bore južno od FloreiU-'e, prebile gotiko črto, bodo prišle v dolino Pada in bodo prvič v Italiji dospele na široke planjave, kjer bodo prišle do veljave vse sHe v vojaštvu in orožju in v strojih.
Proti vdlika^iski zavewwski premoči tako v moštvu kot vojnem materjahi se Nemci na abseznilli planjavah severne Italije ne bodo vnog4i (braniti, Itajti rezerve so jim pošle ui vse vojaštvo, ki ga imajo še ne razpoHa^o. (bodo krvavo potreibova li na vzhodni in na z&padni fronti.
Ker Nemci niso v stanu zalagati tako dolge fronte, kakor-šno bodo za-veani!ki postavili v severni Italliji, se ibodo umaknili v jugovzhodno Francijo, čez Brennerjev prelaz v notranjost nemške trdnjave in čez Kras in Slovenijo v Avstrijo.
Tak umik pa bi skrajno »labo vplivwl na armado in na domačo fronto, zato je treba doftnti ikafcega "kozla", na ka4e-re|pa bodo mogfli zvaliti vso krivdo za sramotni poraz.
In izbrali so si maršala Grazianija.
Nemci so imeli i v Italiji dve silno močni utrjeni črti, okoli Cassina in južno od Rima. Branili so se sicor hrafbro in trdovratno, toda utrdbe so ne zrušile pod silnim zračnim ibora/bar-diranjem in strahovitim artilerijskim ognjem. Vedo, da tudi gotska črta silnega zavezniškega navala ne bo mogla zdržati.
Dosedaj so imelti Nemci največjo oporo od visokega gorovja in gotsfca črta je aadnja, ki se razteza po gorovju. Onstran črte se pričenja raven svet, doikler ne preide v široko dolino Pada.
Pad (Po) izvira v KoUians/kiii AJLpali na francosko-itar Ijaai^ki meji. Prvih 20 milj teče po oafci dolini med visokimi gorovji, potem pa priteče v sirofco dolino ter se na svoji 400 milj dolgi poti izliva v rokavih v Jadran.
Kot rečeno, v široki dolini in po obsežnih planjavah se Nemci ne ibodo mogli "braniti, ker jhn primanjkuje rezerv. Zato pa so si izbrali maršala Grazianija, da bo prevze* odgovornost za obrambo severne Italije in Slednjič tudi odgovornost za končni poraz. \	*	•
STAVKA V PHILADELPHIA
V Phi'ladeliphiji je na stavki 5000 transportnih delavcev ali voznikov na poulični, pod ul Leni in nadudični železnici Ln na
husih.
Zastavicami so, ker je uprava, poulične železnice nastavila osem črnih voznikov, ki sedaj čakaj*) na svojih, domovih, kafco bo zadeva rešena. Crnici so že vprizo-riii vetike demonstracije, tekom katerih so raabili po hišah več šip in tudi razbili nekag trgovin. Osem črnoev sedaj raka, da bo vlada uveljavila "no discrimination" določbo.
Vsled stavke je vstavljeno skoro vse delo po tovarnah in Philadelphia je drugo največje industrijsko mesto v Združenih državah.
Vladne dblasti sicer skušajo stavkarjem dopovedati, da s svorjo stavko ovirajo delo v vojni industriji in škodijo vojnemu naporu, toda vstrajajo pri svoji zahtevi, da črnci ne sinejo biti zaposleni pri transportnih črtah v Phiiadeilphiji.
Jajmes F. Bvrnes je predsedniku Rooseveltu predložil vse podrobnosti o stavki in predsednik je sinoči nlkazal vojaštvu, da prevzame Philadelphia Tranoportation €o. 'Za poveljnika vojaštva; je 'bil imenovan "general Philip. Hayes.
Nekaj ur zatem, ko je vojaštvo prevzelo ves prevozni ak" stem, so stavkarji zaključili, da se vklonijo voja-akemm pozivu, da. ae vrnejo na S petih ko na detli stavka jfl končana.	-J® ^ 'JW
^WIIillWHUHHIWIMHllHIIWIUllUmiHl
NOVA IZDAJA t Humnondor
3 y i TQ YJTI, r
ATLAS ..
V njem -najdeta semljervlde v««ga rreta, kri ao tako potrebni, da m»tat« & 1*4 i ta današnjim poročiloai.
£ oral jevidi m t barrmk.
CUm& 00 centov
N*ro#it* pri: "O L A« U NAMQUtll, 214 Mmi Wh VtrmU N®w Toit U. M. T.

i l1
V	svojem pred kratkim natiskanem pregledu je dr. James T. Schotwell, predsednik Komisije za Proučevanje Organizacije Mira, v imenu te komisije priporočil/ naj (Združeni Narodi takoj držijo konferenco o ljudskih pravicah, ter razma-trajo proiblem o osnovnih svobodah v povojnem svetu.
Komisija, ki je bila osnovana 1939 leta, je bila ena od prvih privatnih organizacij v deželi, ki se je bavila z študijem mednarodnih prdblemov, s katerimi se bo svet moral boriti po vojni, je sestavljena od odličnih ljudi, profesorjev, socialnih delavcev, pcftvtičnrih eksper tov in drugih važnih delavcev v javnem življenju.
Predložena konferenca naj bi sestavila mednarodni zakon pravic in ustanovila Stalno Komisijo Združenih Narodov, dboroženo s pravico delanja preizkav in dajanja nasvetov, ter z nalogo da dalje razvija in brani »standard ljudskih »pravic.
Čeprav prepoznavajoč, da prisihio održevanje ljudskih pravic mora ostati v osnovi narodno vprašanje, -se v pregledu vseeno po vda rja potreba uvrstitve • najvažnejših civilnih pravic v narodne ustave, ter važnost prisilnega vzdrževanja ljudskih pravic, kjer je to potreba. Posamezniki ali grupe, po tem ko so vse naredili v svoji moči da pomagajo narodu, ■bi lahko z pazljivo predpisanimi mejami naprosili za pomoč predloženo Komisijo za Ljudske Pravice.
Toda, ta pregled nas tudi »vari "da nobeden mednarodni zakon ljudskih pravic ne more biti enoten za cel svet, za vse narode in njihove sisteme vluadfaviite. Svlet' narodbv, lei bi bil ves upravljan po enem ziačrfcn bi "bit nemogoč in tudi nepoželjen. Toda, mi se lahko trudimo, da pripeljemo cel svet do nekih minimalnih standardov, kot so ustanovljeni v dobro organiziranih demcflcrat skih deželah, ravno talko kot se je Mednarodni Odbor Dela trudil popraviti in povišati delavske prilike."
Pravi se tudi, da vodje Združenih Narodov v svojih izjavah govorijo, da se masi načrti za mir raaategajo na načrte ® a preprečenje ponovnega n a pada, ter tudi v&rovanje ljudskega dostojanstva in svobode. In, da Sim preje začenjamo primerjati vtzpogiede na ljudske pravice, v (luči teh deklaracij, t ion Iboljsi so nasi izgledi, da pridemo do medsebojnega razumevanja.
V	pregledu je rečeno, da — " Inici jaiive za konferenco lahko pridejo od Zdnožanih držav. Ta konferenca naj bi bila sestavi jena od predstavnikov držav vise h narodov, vipoštevajoč predstavnike privatnih organi-' Zaoij, ki imajo aa cilj''ščitenje ljndskih pravic, ter predstavnikov mednarodnih organizacij, državnih in prttvafcnih, s »ličnimi cilji. Splošno, biTo bi treba, da bi deleinilki prejeli «a d«Ao s širokimi vpogfedi, z trdo prepričanostjo, da so osnovne vrednosti demokratske civilizacije morajo biti konsolidirand, ter z odločnostjo, da se i priporoči praktičen način «a ieMevanje teh in takih ertaodjrrdov. Ker, se imamo eden od drugeiga mnogo TianČiti o vrednostnih in delovanjih sistemov vlad*' *
Poudarja se tudi, cka iboij * novi zakoni, kot m ustave Čefao-slovaške, Vajmaraker r^ablib in Sovjetske Bunje, vsebujejo zraven naeih starih pravio o svobodi govora, tiska, vero, 6e par novih %o so ekonomske garancije! » pravice dela in delavsko aavarovmlnino.
Ljnd^re^raviee imajo valiva na preprečevanje vojne, ter so
t#f«	ymtem
miru; varovanje ljudskih pravic je ena integralna fasca pravičnega miru. Svoboda znanja in svoboda vere so simboli, ki predstavljajo ravno nasprotno od onega kar je tiačenje ljudskega uma in zavesti, simbol fa šistov^kih držav. Z varovanjem ljudskih pravic prepreče vanje vojne postane mnogo lažje.
Pregled priporoča, da bi se Komisiji za Ujudske Pravice dodelila moč priporočiti političnemu svetu gftavne mednarodne Organizacije, naj se proglasi za zono nemira kraj v katerem se preveč zgreši proti ljudskim pravicam. Ako bi se ta predlog sprejel z privolitvijo večjih sil, -bi Komisija ustanovila svojo pisarno ter pomagala z nasvetom poškodovanim Ijndkn pred narodnimi sodišči.
(FTLBS. — Common Council.)

Z I V I IZVIRI
Spiaal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem s-lovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street .
New York 11
RAZGLEDNIH
Domača fronta
Zvena vlada je v Washingtonu. D. C. in p« drugih krajih pojavila več uradov, ki dajejo prebivalsaru razne informacije in navodila, kaj je t vojneui čuku treba delati in tudi žrtvovati, in knj je trel»a vedeti, da bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije in navodila objavljamo |»od naslovom ''Domača Fronta.*'
V municijskih tovarnah rabijo 50,000 delavcev
Petdeset tisoč mož in žena je uujno potrebnih za izdelovanje municije, da se nadomestijo zafloge, ki jih je ameriška in zavezniška armada že porabila v too ju proti Nemcem in Ja-poflcemr in pa za izdelovanje novih zalqg, je oznanil Paul V. McNutt, predsednik odlbora za Vojno delavstvo.
Dejal je, da je foil ogenj nad Italijo dn Normandijo ter pacifiškimi ok&i, poleg težkega •bomibardiranja po cedi Evropi, da so šle 'zaloge pod višino, katera je potreibna za varnost, kar se ne bi smelo*zgoditi.
Stoječi avtomobili tratijo benzin
Pisma, ki jih dobiva Urad za dbramibm prevoz kažejo, da povzročajo vozniki avtomobilov in (kamjonov jajvno nezadovoljstvo s tem, da puščajo tekoče motorje na postajaJi.
"ODT" je zahteval, da morajo vozniiki avtoibusov in ka-mjonov ustaviti motorje, kadar vozila niso v prometu, zato, da se štedi benzin/' je dejal J. Moti roe Johnson ODT ravnatelj.
"Zaradi' kritičnega pomanjkanja benzin a, in zaradi povi-6a»ne njx>rabe istega na vseh frontah, je poitrdbno, da vozniki avtobusov 'in 'kauijonov sodelujejo, tako, da se omeje-na doibava civilnega benzina fcar najuspešneje uporabi," je dejai codonel Johnson.
Železnice so vojne ceste — ne potujte
Mestni voditelji so 'se abrali v radio študijih v 122 mestih sirom dežele, ter poslušali vladni poziv, "He potuj f" in pa nasvete, kako naj se nepotrebno potovanjte prepreči, zato da bo vojfu transport uspeššmejei
Lieut, gen. Brehen 8ommer-vell, poveljujoči general v vojni je bil med govorniki,
"Železnice so vojne ceste," je dejal g« ne raft Sommervell. "Vojaka prosi celo Ameriko za sodelovanje v vzdrževamju in ohranjevanju prostora za nujno transportaci jo."
Kampanja Scoutov za odvi-W papir se je sačela
Soocrti se zadeli veliko kampanjo za zbiranje odvisnega papUja siTom dežele, ki se bo nadaljevala za nekaj tednov.
Savage Division od .WPB naznanja, da se bo kampanje vdeieievalo 1,500,000 scoutov.
Posebno odifcovaJno »pričevalo je pripravljeno pri Odboru za vojne prod!»fccijo, ki je popisano od Pooafld Nelsona,
MIMOGREDE
Vsak Nemec na svetu sedaj vsled tega svetuje, da je treba ve, da se je za nje sedaj pribli- našo strategijo tako popraviti,
predsednika od WPB, ki bo iz roeeno vsaitoi skavt^ki četi, ki bi nabrala o»koli 1000 funtov odvisnega papirja na enega skavta, med kampanjo.
Poseben ocHSkovalni znak bo dobifl. v*»ak posamezni skavt in 44volčič", ki ho na/bral med kainpanijo povprečno 1(XK> funtov o<lvišnega papirja. Denar za papir bo šel v četske fonde za nabavo opreme in taiborenja.
8500 bolničark je potrebno za vojsko in mornarico
Oddelek za Vojno delavstvo je začel s sodelovanjem Rdečega Križa kantpanijo za rek rotiranje vsaj 8500 bolničark v amer. armadi in mornarici, je dejal predsednik WMC Paul V. McNutt.
56,000 farmaqistov pomaga pri novačenju bolničark
Dr. Thoraas Parran, Surgeon General, U. S. Piiblic Health Service od federalne zavarovalne "agencije, ki upravlja S3bor kadetk bolničark, je oznanil, da ;je začelo 56,000 farmacij kampanijo za Zbor 'bolničark, <ki bo trajafla en mesec. Ko je dr. Parran oznanil sodelovanje farmacie-vtov, je pourla-lil silno pomatnjkan.je bolničark v tej deželi.
"Na tisoče ibolničank se je pridružilo vojski in mornarici,' ' je dejal, "kar je povzročilo precejšnjo pomanjkanje v bolhi iča rs t vu doma. CivHne bolnice so prenapolnjene s maloštevilnim os objem. Nekatere so moraFe zapreti cele oddelke, ker so graduirane bolničarke v vojno alii pa kam drugam v službo.
žal pričeteik konca. In združeni narodi store najbolje, ako po-^kiibe za to, da pošljejo proti banbarom vse, kar jini je na razpolago za čim hitrejše vni-
čenje naci-fa^istične Nemčije.
*
Znana pisateljica, A ime ()' Hare MeCormick, ki olbjavlja svoje članke v newyorskem listu i4Times?*, povdarja, da — sedag, ko vsi znaki kažejo na to. da je konec Nemčije dokaj hli-zo, —, mora 11 >i t L dolžnost Zjo dinjenili držav, T?usij<- in An glije, da izdajo sJkirpno izjavo naslovljeno prebivalstvu NVni-cije glede načrtov kako IkhIo i-menovane svetovne vi as t i ravnale v bmlcH^nosti z Nemci. To morajo storiti tmli v slučaju ako pogoji nemške kapitulacije so niso bili objavljani.
*
List Mirror" naznanja, da znani *'p<>vee", Prank Sinatra, zasluži več denarja, kakor marsikateri jM»dj<*tnik. Njegovi dohodki v tem letu bodo dokaj v»'-li'ki, kajti zaslužil bodo na |m»«1-la^i pogodb, lepo svoto v zn<•-skii $l,4r>0,;MML Pri tem pa njp-govi letošnji dohodki v znesku $85,000, katero svoto bode dobil za rekorde njegovega petja,
niso vpošteti . . .
*
Xewyorsk i list "Daily News'*, je te dni slučajno objavil mesto političnega uvodnika. članek, v katerem se bavi raznimi merili, ki so v rabi v različnih delih sveta, katerenui pravimo, da je 4'naš,?. V članku pride do zaključka, da se j>o vojni tudi pri nas uvede met l ični sistem. Pri nas namreč že sedaj merijo odprtine pušk in topov po milimetrih in centimetrih, mesto po palcih in od 'lomki slednjih. Tudi vsakomur znani "kvarti", po katerih merijo raBrijo' \ so izredno nesmiselna mera, kajti "kvar-tov" sploh ni mogoče več dobiti . . .
*
Washinertonwka "Post" pravi v svojem tozadevnem uvodniku, da so bili zavezniki na vojno nepripravljeni, ko je Mussolini odšel rakom žvižgat in'
da I h »demo pripravljeni, Nemčija propade.
ko
Bostonski dnevnik *4Globe" pravi v svojem uvodniku z dne -4 t. m., da moramo biti hvaležni, ker je prišlo pri konferenci i^ede mednarodne valute v Bret ton Woods, N. H., do zaključka, ki je povsem ugoden in pripomni, da sedaj lahko pričakujemo, da bode sedaj prišlo tudi do ]toi>oiiie^a soglasja med Zjfdinjenrmi državami, Rusijo in Anglijo glede pobojev premirja, katere bodo zavezniki predložili Nemčiji, ko bode prosila zn mir.
*
Dnevnik "Tribune'' v Des Moines, I;;., povdarja. da je velika <koda, ker jo bi'io na tiso-«'e ljiwli razpara n i h in istoča>-no tudi veselih, ker Hitler ni bil ulhit povodom zadnje razstrel-t»ouhbf v njegovi pisarni. — kajti večina našega prebivalstva mu ž»*li počasnejso smrt
in hujšo usodo.
*
"Oregonian J-ourna'1" v Portland, Ore., se nekako nor-čnije ideji, da bode mogoče poskrbeti za trajen mir na svetu, — kajti znanost razdejanja na-preduje tako hitro, da bode človeštvo moraflo poskrbeti za to, da se potom zakona zavaruje pred svojo lastno znanostjo in izumi.
Ho pozabite krvavečega naroda v domovini I — Pošlji-te Vai dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Koprtviek in njefor orkMtar
Mi* 6—Wodcttn« Polka
(N« b»m m moAUa: TI m J eat. pa. Udara maral«) Wedding Walts
SlswMakJ Walts
Pojo Rupulek Mttr* MBM—Jeep Polka
(Mar potico peCeJo) Marine — polka S7I—Tereslnka — polka Na plantnaab—r&lCek
Lepe Melodije
Dovnmm Unlverrity Tamlrarlea Orkester
M571—Na Msrijance. polk« Kje so moje rodUce MariCka pegU—polke
Za ftesaeeval eentk ln osno p*oM se
JOHN MA&SI0H, Inc.
4ee w. 4M rr.. new vohk
Angles
Molitveniki
ifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50'
"KEY OF HEAVEN" v imi ti ranem usnju $1.— i
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. COJ 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
ir
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
Ker Je zaloga teh kujlSIc selo omejena. Je priporočljivo, da poiljlte naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite t dobrem zavitku gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGABNI SLOVENIC PUBLISHING* COMPANY
tU W<* 1Mb Street	Ne« York U, ti. T.
NAKOPA
»-NEW
FRIDAY, AUGUST 4,1944
DR. F. J. KERN:
PETDNEVNE POČITNICE
(V prejšnjih treh člankih je dr. Kern pisal o SANISovi seji v CShicagu Ln o posetu v .Milwaukee, zdaj nadaljuje s potovanjem po Michiigttiiu 3., 4., in 5. julija. — Citatelji naj oprostijo zakasnitev nadaljevanja.)
IV.
Na predvečer 4. julija je naju nekaj gnalo v Michigan. PresknbeWm «va «i kabino na prevoznem pa miku (ferry •boat) City of Flint, tki je (bil namenjen v Ludinigtoii. Za Pere Ala rqiuette železnico prevaža avtomoibile dn železniške vozove <Vz jezero na zapadno dbal mi-c I liga nekega jezera. Jezei-o je bilo mirno iai gladko; svetite je polna i una ; ljudje na krovu so bili L v najboljšem razpoloženju. Kot nalašč za " izmučenega " elevelia-iRŽskega doktorja. Ko nekako «ft> desetih zvečer vpra&am stewarda, dokdaj ^memo "spati v kabini, mi reče: Do dveh zjutraj! Pričakoval sem, da nas bodo pustiili pri miru vsaj do šestih. 0|b dveh se torej izkrcamo v print anišču Luding-ton. Dve uri bo treba čakati na avtdbupH, ki nas 1» peljal v drugo večje mesto—'Muskegon.
S soprogo, noseča se seboj potne kovčege, greva v vsonoč-no restavracijo. Bila je natlačeno polna še po treh zjutraj z m lad'"no ml 14 do 18 let. Bržkone so dekleta z nekaterimi fanti prmle ite bližnjih »kopališč, katerih je v teh krajih vse polno. Pač čuden svet. Pri teh fle-tih sem moral biti v postelji že
iugtoua. Po več iletih sem imel zopet priAiko na deželi opazovati da nivo in solnčni vzhod. Smrekovi gozdovi rim Obdelana polja so se počajsi prikazovali iz jut ranjenega mraka ter dobiva/l i vedno jasnejšo podotbo. Pok najina je v resnici slikovita. Lepa gladka cesta se vije med gozdovi in peščen ion i poraslimi hribci. Zdaj pa zdaj »se ofb straneh prikaže prijazno jezerce z letoviščnimi hišicami. Skrhmo oibdelana poftja, sado-vniki, belo pobarvane fannar-ske hiiše z rdečimi hlevi in mlini na veter. Jutranji klic petelinov, mukange krav in žvrgo-lenjc ptic po bližnjih drevesih Vredno se mi je zdelo vstati odb d veli zj uit raj.
Peljemo se skozi okraj Oceana. Zmitslim se na nekdanjega prijatelja Johna Plautza na Calumetu. Kot mojster vseli del (a menda nabenili dofber gospodar) je bil pred več kot dvajsetimi leti agent za zemljiške družbe i<n ponujal našim ljudem -svet v tej okolici. Prire-

T8UMTUBI L 1M

OTTATSLJEM jo anano, kako sejeTie podratUo ta imouko tudi tiakovni papir in droge tUkar ak* potrebščin«. Da Bi rojaki zaaigurajo rodno dopoiOjanjs Bata, lahko grodo upravniitvu na roko a tem, da Imajo vedno, če lo mogoče, too pre j plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upr&vništvu nepotrebne stroške?
ga človetkai v ceUcm življetaju z besedo namenoma užalil. Pri njem srno stanovali odlični fantje: Glasnikov urednik Fr. Jauh, trgovec Peter feterk, bančni klerk John Ilenicli, tenorist, cerkveni pevec iii 'kornetist v C. & H. godbi Frank Sirnon-cich. Žena Marv (sesitrična moje soproge) nam je z vso prirojeno polile vnost jo stregla kot najboljša gospodinja.
Taca« je živel še njegov be-iolasi nad sedemdeset let star oče 4'doktor" Jože Plautz, ki je prišel kot živinozdravnik z Maksimilijanom v Meksiko in odtam 2iSežal na Call ume t. O-pravljal je delo cestnega pometala in pozneje kurjača v slovenski cerkvi.
Po mojem odhodu s Ca i tunela leta 1907. je John Pla.utz prevzel uredništvo Glasnika in
ob devetih, zdaj so menda otro- za mamikaga bo^je. da bi se bil ei gosijMxlarji. To pač ni dobro na-selil na michiiganske farme, za bodoči narod. Čigava kri- Spomnil sem mnogihdnugili re-vdaf 7Jdi se mi, da'niiso toliko či v zvezi s tem agiiilnim in za krivi starimi, ki so brez moči zo- služnim a zdaj skoraj popolno-per nove mode in običaje, pač ina pozabljenim možem. Ob pa javna olblast, bodisi drža- mojem prvem obisku Calume-vna ali mestna, tki "bi morala i- ta leta 1906, je bil poleig svoje-meti za mladino odmerjen čas,'ga brata Jožeta eden izmed pr-kdaj naj bo doma (curfew), vih stebrov slovensflce kulture Po-anu-zni «tari£ri so brez mo- v naselbini. Bil je pevec, igro-či; otroci jim 'labko mltrovore ■ vodja, ustanovitelj društev, V-i mladi tako delajo, ali bomo podpiratelj narodnih ustanov, mi izjeme ?	' slovenske farne cerkve, dober
V tem se odpeljemo iz Tiud- družabnik, ki m menda nobene-
dili smo mu eelo v Clevelandu j vodii pres>ledki več let. sestanek v Knansovi dvorani,'Lansko leto Je	paln nad-
kjer nam je v steklenicah kazal siromak, zapuščen od sve-" rodovitno" zemljo iz teh kra- ta- Storil! je za nače ljudi na jev. Ne vem, če je katerega Slo- ^ahmiet-u in bližnji okolici več venca pregovoril. Morda bi bilo kot ^ vfcgo™ narodna
dotžnost ter zafsluži, da se ga
sem mu v Chicagi tjavendan sporočil, da ga pridem čez nekaj dni Obiskat v njegovi domačiji. Potni načrti so bili takrat še v oblakih, a zdaj sem tu. Kristanova soproga im njen brat vodita restavracijo in gostilno ob večji cesti kako miljo zapadno od isredi&ča uiesta. Ub osmifli zjutraj si najamen edino javno taikisijio, ki me pripelje pred Kristanov dom. Pomotoma mi neka starejša žena reče, da je gospod Kristan komaj pred pol ure dospel z vlakom iz Chicage in zdaj spi. Morda ni mogel rezervirati posteflje v puEmanu, .naj Je počiva. Obšel sem že poprej oibo poslopji, gosti Ino in rezidenco, pa ni foilo nobenega glasu od (nikoder. Gostilna nosi naslov — "The Well". (Začudim se vodik en iu začasnemu napisu na vratih: 44The Well Went Dry." Komaj po4 ure pred odhodom 'busa iz Grand Haven proti Grand Rapids se s ostaneva s Kristanom na postaji. Med mojim ogfiedo-vanjem gostilniških prostorov je — v kuhinji kuhal kavo in
IZ BERNA V ŠVICI
Naj;bcttj6i poučeni krogi vdano, "rzraža zadovoljstvo, da Bernu, Švici, — piše Bert Wy- so biie notranje zadeve zaupa-ler potom Overseas New Agen- ne Heinrich Hinmilerju, zato,
cy, — so mnenja, da večina nemških oficirjev še vedno podpira Hitlerja in »njegov režim, četudi samo zato, ker se zavedajo, da so vsi skupaj v isti potapljajoči se barki.
Bees je, da so bili upi kaj visoki, ko je DNB postaja naznanila poaikušeni umor, in da se je zdelo vse v redu, ko je Goe-rinig govoril o »skupini zlobnih, strahopetnih generalov.
Res je tudi, kar je več oseb poročalo, ki so fbile v stiku z visokimi nemškimi generali v Itadiji, da ise tv oficirji boje -za armad no moralo če bi se zvedele novice iz Nemčije. Ti oficirji poveljujejf* oddelikoan znanim kot *1 volfedeutclie Vei-baende'' (Nemci rojeni v inozemstvu), kakor tudi oddelkom, pri katerih so poljski in jugoslovanski novinci, iz katerih so dezerta-oije že talko 'številne, da je morala biti ustanovljena "varnostna «ona" na švicarski meji., za preprečen je ubegov.
Najnovejša poročila iz Milana pa pravijo, da je ostala morala večime čet nedotaknjena. |šicer vlada nekaj negotovosti med oficirji, kar je de>no posledica poročil o aretaciji dveli generalov in dveh poročnikov štalba maršala Kesselringa,
ker je dokazal, da je zmožen organizirati take stvari več kot enkrat."
Krajevno mnenje o tem poročilu je, — z rezervo — da izraža več resnice kot pa samo želje.
66
WILSON
Pri premijeri velike filmske igre MWilson" 1. avgusta je bilo Roxy gledališče naJbito polno. I|gra predstavlja velikega predsednika Woodrowa Wil-sona kot človeka, kot diplomata in kot velikega predsednika, kateremu se ima maiogo malih narodov zahvaHiti za svoj ob-stoj.
Pretnijero so si ogledali diplomati. filmski, gledališki in radio igralci in igralke; ljudje vseh razredov in |>oklicev.
Premij era je dosegla kar največji uspeli in »splošno pohvalo onih, ki so jo videfti. Kdor hoče naKomo videti potek življenja veJike&a predsednika, naj si ogleda filmsko i«ro "Wilson" v Roxy Theatre, 50. cesti in 7. avenue, New York.
Pozdrav od dolgoletnega
naročnika
Pošljem vam naročnino za list Glas Naroda, za celo leto. Naročnik sem že od »leta 1894.
Vas {nazdravim in želim vse najbolje.
Frank Devak.
Canton, Ohio
BOČNE &IVALKE NA KLOBUKIH
Vprašajte pri': MAN DRLB A UM HAT CO. 23 WEST (STREET NEW YORK _____(8—3, 4)
IlillllUSIIIllllUlIllllHllUIIIIIIlllllllIlllllli
včasih spomnimo vsaj tisti, ki fa,kal na™°! "Vodnjak" se je
smo ga poznali v njegovih plo-d oviti h Tetilli.
V.
Muskegon je druga večja lu-ka na zapadnjem delu Miclu-gana. Iiz Milwaukee pljuje moderni parni k "Clipper" vsako soboto in nedeljo zvečer. Prevedemo se na drugi bus, ki je ibiil namenjen v Grand Haven, v znano letovišče ob Grand River. Tam ima zdaj svoj dom Et-bin Kristan. Prejšnjo solboto
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York
City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
IGRE
28
BSagda
(Igra) — Alojzij Remec
I
Domače živali
Spini Dmmlr Felg«l
Kreutier jeva sonata
RptMl L. N. Tolstoj
Andrej Teraove
Spini Iraa Albraht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spini Josip SplUman
Pravljice
Zmvtml H. Maju
12
Frank Baron Trenk
Po raanlli rlrUi naplaal GJoro
Pandurlff
IB
Snneiki invalid
Spini Sil ▼■•ter Koftntnlk
29
Peterčkove poslednje sanjo
(Igra) — Pavel Golln
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spiwl Josip OgriDec
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerhart Ha nptmann
11 milijonov radijev pokvarjenih
Ameriške rodbine imajo v Druga negotovo dejstvo jej svojih stanovanjih kar 46 mili-ctatus Ln pa bivanje Kessel-| jonov radio aipartov, toda vsa-ringa. Noksrteri pravijo, da bo ' *	-• v	r
18
Mladim srcem
DrugI irecek. Zbirka m iloreoiko ■l«4laa Spini Kanr Mcfco
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Iadala drolba r, Mohorja) L BkupoU
81
Revizor
(Igra) — Nikolaj VaatljertC
32	_
Spodobni ljudje
(Igra) — Jj. Liporec
Srne maske
(Igra) ,— U Andrejev
34
Antingone
(Igra) PoalorenU O. Oolar
26
Denar
Dr. Kari Englla — Poelorenll Dr. Albin Ogrt«
IS
Pariški slatar
Poaltrrenil SUvaster K.
14
Pravljice |n pripovedk* ga m^fll^
SvMptl Pllrwtn
Edini vojni bond, za katerega vam bo Žal, je oni. ki ga niste kupili!
ss
Praški Judek
Spilknannova povest — Pre-vel Josip Vole
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr.
F. Petronlt
38
Tončkove sanje na Ifiklay-šev večer
(Igra) — J. Erbainikta W. Boje
Kupite en ''extra*' bond ta tedwi!
Je aaloga tek knjig aelo omejena, Je pri naroain priporoBJIto one 0TS« J0 fMllb as BW to 8» ts W4> mofoep	andaroUltt.
pa posUsiJ, ker so prejšnjo noe razprodali vso pijaeo. Soprogi in meni jp žal, da ninva stisniia roke njegovi prijazni in ski*bri.i ženi, ki mu na stara leta streže in skubi za ujego-ve telesne potrebe in ga s tem ohranja delavnega za slovenski narod.
Sodeč v udobnem busovem naslonjaču na poti proti Grand Rapids in Detrotiu imam sedem ur časa premišljevati o i-aznih oseibah in istvareh. Kristan je prvi na vrsti.
Brat Tone Javh je leta 1901, ko isem bil star 14 let, vodil mizarsko delavnico v Zaspi h bi izu Bleda na Gorenjskem. Kot gimnazijec v Kranju sem ga šel v počitniilcaih obiskat ijn sem pri njem ostali vec tednov Bil je še samec in hudo naprednega tmiSljetnja. Prejjemal je socialistični list "Rdeči prapor" in "DoiLenjske Novice." Takrat sem menda prvič sliiša.1 o socialistih in o njihovem vodju Etbinu Kristanu. Tone in neki 'kmet v Z'a«pih sta bila edina vol ilea v celi Občini, ki sta gflaisovala pri prvih splošnih volitvah »za dunajiski parlament za Kopača. Krtstanoveiga sodelavca. Polbožni sosedje so * 'brezbožn ika'' skoraj Oinčali. Jaz sem na skrivaj Občudoval Toneta, da si je toliko upal, čeprav mi ni Ibilo politika nič mar, in sem trdno verjel v v&e verske resnk*e, katenžh »so me u-čili sta risi in duhovniki. Pozneje sem večkrat naletel na1 Kristanovo ime po časopiaib in leposlovnih listih. Tudi njega sem smatral za posebnega človeka, če si je upal podpirati Kopača, katerega so nasprotniki pred volitvami slikali kot pravega slovenskega Antikrista. Epska pesnitev Vitez Ivan" v IjiJbljanskem "Zvonu" (1907) pa md je vabudila veliko spoštovanje in zanima nje zanj. Zato ni Čuda, da sem se čutil močno počaščen egta, ko sem ga leta 1914. voizil s svojim prvim aJvtomoft>ifrom (Hupmo-bile roadster) po clevand»kih ulicaih. Z veseljem sem čital mnoge njegove pesmi, povesti, $lank,e %re, katere je prioiJoe-vaJl po raouih listih, v Proletar-on, Prosveti, Ameriškem družin skem kodedarju, Oamkarj evem glasniku m drugod. Njegovih javnih govorov pa nisem ni
(Nadaljevanje n^ 4. strani.)
mu ozki stiiki s von RuncLsted-tom in von Bocikom. ki pravijo, da sta oba med uporniki, škodovali. Poleg tega je znano, da sta Rommel in Kes>selring tekmeca že doligo, in Rommel a smatrajo za voditelja nemških maršalov, ki so zvesti Hitlerju. (Poročano je bitlo, da je bil voii Beck vstreljen. iin da je baje marlšal Rommel vlsled poškodb ki j ill je dobil tekomzračneiga napada, podlegel. — Op. ured.) Zato so govorice Ln razlogi zakaj .se Rommel ni vr nil v Italijo različne vse od po ročil, da je (bil aretiran in pa do propričanj, da se je njegova vrnitev zakasnilla zato, da bi sodeloval pri konferenci med Hitlerjem in Mus>solinijem, ki je feila pred kratkim.
Nemška poročevialna agencija, — poroča Wyler, — t4Inter-Lnf" je dejaJa v poročilu o položaju, da " Nemški častniški dbori trdno stojijo za Hitlerjem." Agencija je dodala, da poveljniki na vseh frontah, vzhodni, zahodni, južni, in severni, držijo govore svojim četam o povelju« dneva, obljubljajoč nanovo pokorščino in so prepričani, da je morala boju-čjh se čet na vseh frontah najboljša garancija za končno zmago.
Obenem, tako pravi agencija, je Hitler dofbival na stotine telegramov, ki so mu izražali vdanost njegovih oficirjev. — "Vsak telegram," je bilo do-
ki četrti je pokvarjen ali pa več ne "deluje".
Tudi druge domače električne potrebščine so pokvarjene, poselimo pa: električne "smodil nice" za kruli, hladilna vre-tena, vacuum-čistHniki /.a preproge, električne peči, elektrie ni S'troji za pranje, itd. Radi pomanjkanja delavcev in tozadevnih potrdbščin, morajo te poprave počakati do konca voj na, — kar pomenja mnogo za služfka za delavce na polju električnih proizvodov.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAT.IJE,
8I>OVENeiHB PESMI
Zbirha 9 narodnih pesni Izdala Glasbena Hatia v CleveUueda.
Ceoa — II J« ■II Ailawl*—i« J1JG08MIVAN8KIH NARODNIH PESMI wm
6E8T NARODNIH PESMI u
m »bor ................
SK8T NARODNIH PRSMI n

Trnmr ?entnrfal—SBST MKSANTH IN MOŠKIH ZBOROV ......
farSe Javanee -U MI-ADBi Ut.
Peter Jffrti OSRM ZBOROV (—*■
ftkl ln MeAmni) .............M
-r-r—- -- "-S
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako v Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki so prisiljeno služili v italijanski ali nemški armadi in so bili ujeti ali na italijanski ali na ruski fronti. Vsi bi radi brali slovenske knjige, povesti, romane, 'itd. Vojaški kurat je tu di naiprosil za molitvenjke, ker ujetniki žele tudi te imeti.
Kdor ima tedaj kak že rabljem molitvenilk, aH kako knjigo, ki jo je prebral, pa je ne potrebuje več, naj pošlje na nsslov: Be v Pij Petric, 62 St. Marks Place, New York. Knjige, četudi obrabljene, pa ne smejo biti raztrgane, temveč ceJe.
Mislite na te reveže, ki živ* po vojaških taboriščih in bi radi imeli knjige v slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate in vieč ne rabite I
imajo velik uspeh
8
f •
' i
Prepričajte se!
Moški zbori
OSKAB DRV:
Bnrtica; OJ. moj »neel /• tow. Kan ari, (aatje. dnt * raa poV-
demo •(..•.<•••••<•<••••••• Jt
OSKAB DRV:
.^reioo, ljabca moje; Ko ptlB-ta na tuje gre; So«!; MoJ oAa ma konjička dra; I>oblr aem pisemce; Slovo; Je Tpllmll« haB .R BMIL ADAMIČ:
Modra derojka (bek Aran Jaka...M
Vbo noC pri po tod ...........J9
JnrJera ......................
Hodi Micka domo; Kaj drote-
■a hočem; 5Wr»rJr» ........JI
VA8IL.IJ MIRK ln A. OROBMINO:
Vetrlfi: Pe aradlol ..........JI
|*BRDO JTJVANBO:
ZJatraj......................R
Slovanake -..................
PBJTEB JEREB: Pelin rofta; VASILIJ MIRK: Podoknlce.........ft
KOBKO PRBIX>VBO:
Le enkrat k ................
Slava dela ..................M
HR. VOLARI0: Raimaria; JOB. PAVCIČ: Potrkan plea ..... JI
IZ ŠTABE ZALOGE pa imamo le naslednje peimi, katerim smo znižali eene:
riereMka Ura, (Hilaier) M
OrlerAs Mmb (¥«Seyfvee> ----- M
Steremkl afaordf, SS li l t tm
h ikom (Kari ASmbM) * Trije Metoal »beri (Glasbena Ma-Uea)---------*
f pepelnftnJ pe«, kpwteta as Mla,
ln evkeeter, <flettner).„ 4«
Jea* (E. Ademii) .
Dre f r—I. (Prelete«)
eber la aala___
Nail hiatal, ireffcwe
h O.
nndk, AA TAMBURlGSi
NA GORENJSKEM JS FLETNO, podponri elo- v . venskih narodnih pesmi sr tamburioe, slošil Mar ko Bajnk.......................Ji
KA KLAVIR:
KNJIGARNA , ^lovenic Publishing Co. 2X6 We«t 18th St., N'sw Tork
2348482348484848535353532323
FRIDAY, AUGUST 4,1944
IffAHOTUBV El
PROKLETfl
s: Spisal EMn.B RICHEBOTJRG ;;
Iz francoščine prestavil J. L.
(91)
K tema je prihajalo še to, da jo je njen. varuh vedno silil, naj se omoži, in da se je čutila v njegovi hiši zapuščeno in osamelo. Tako se odloči, da vzame grofa Adolfa Bussieresa.
Adolf je bil lep, eleganten, ljuibezniv, mlad, samo morda malo preresen za svojo starost. Vallentini je ugajal in rekla si ;«?: ••Lahko ga bom ljiibila!"
In ta ljobezen do njenega moža jo je imela, ozdraviti one prve, fcrvaveee rane njenega mladega življenja. Nesreča pa Je hotela, da se grof ni zavd&l nežnih dolžnosti do svoje mlade soproge. Zato je nehote čutil, da mm srce njegove mlade soproge ni povsem in veselo naklonjeno. Ne da (bi poizkušal, pridobiti si to srce, postal je še ljubosumen na nemilost, postal je ozlovoljen, ne zaupen, neznosen!
Ne da bi bil nevarnosti naravnost gtedal v oči, postajai je Se zmerom akritejši ter se udajal najmraČnejšim mislim. Pozabil je bil nasmehljevati se, postal je otožen, molčeč. Vsako besedo, vsak korak soprogin si je razlagal po svojem nezaupanju. Ne da bi hotel, je postal uprav tiran. Talko se je zgodilo, da ae ni svoji soprogi prikupil, pač pa se ji vedno bolj odtujeval.
Enajst mesecev po poroki je grofinja porodila sina.
Grofinjo je ta dogodba povzdignila v deveta nebesa. Mislil bi bil človek, da se odslej stvar obrne na bolje, V istini je bil grof ves drugačen. A to ne proti grofinji, saj se zanjo niti ni menil večl
Čudna, nenavadna, nemogoča očetovska ljubezen ga je 7daj povsem prošinjala; imeh je samo še eno misel: misel na svojega otroka. Vse skrfbi, vse (besede, vsi pogledi so veljali o-troku. Razen njega ni bilo grofu nič več na svetu. Njegov sinček mu je bil bog, a on sam sluga tega mali'ka! Padal je pred zibel tega otroka, rekel bi, na — kolena!
Grofovi prijatelji so si rekli: "Njemu manjka k popolni sreči le to, da sam ne more dojiti svojega otroka."
Valentina je bila takorekoč ločena od svojega sinka. Videla ga ni sfcoro nikoli. Grof mu je bil preskrbe! dojnico. Zdelo se je, kakor bi hotel, da otrok ljubi le njega. Če ga je mati vzeJa v naročje, že je vpil: "Ouvaj se, da mu ne storiš kaj slabega!" Kmalu si ni upala več, poljubiti svojega otroka!
Tako je je obubožala in osamo ta rila liboga mlada gospa vedno bolj in bolj. Njen soprog jo je zanemarjali, njenega o-troka so ji odvzeli. Iščoč pomoči je gledala okoli sebe ter na-
č>la —?
3.
DELO ZA AMERIŠKI RDEČI KRIŽ
Amerik anci slovenske g a, španskega, rumuraskega i n francoskega porekla, in druge narodnostne skupine po celi deželi, skrbijo za pripravo zabave v rasnih vojaških in pomorskih taboriščih. Delujejo skozi svetovalno taJborisene in bolniške odibore, ki so bili ustanovljeni za koordinacijo vseh take vrste društev in oselb, 'ki s zabavo želijo pomagati na&im vojakom in mornarjem v taboriščih in bolnišnicalh.
Ti odbori so pomagali, več kot 4000 vojaškim in pomorskim postojankam na sledeči način: glavna oficirji dostavljajo potrebe svojih ljudi tem odborom, ti jKi takoj obvestijo skupine, katere z njuni delujejo. Prošenj je vseh vrst, od popolne opreme ibolniiške sobe za soočanje do vojaške dnevne sobe; tudi se nanašajo samo na eno stvar, kot je miza za bi-ijard, kilavir, radio, šah,, domine ali kako drugo igro.
Odbori poročajo da so »skupine slovenskih Amerikancev v svojih središčih vedno podrža-vale to fazo delovanja Rdečega Križa. Posebno so se izkazali v mestih kot so Cliieago, Cleveland, Milwaukee, B-etlehem, New York, in povsod drugod, kjerkoli so natetanjeni v večjih skupinah.
Slovenske žene so tudi poklonile mnogo svojega časa delovanju teh odborov. Napravile so zavese in drusre pohišne stvari za sobe. za zabavo bolnišnic in taborišč. Možje pa niso samo darovali denar za vzdrževanje dela odborov, temveč so'nični Svetovalni Odbor.
ZGODOVINSKA SLIKA "WILSON1
tudi pomagali prenavljati po-klonjeno pohištvo, ter druge potrelfc6ciiie za zabavo, ter se udejstvovali na še mnogo drugih načinov, in doprinesli uspehu odborov.
Ko ^e odbor, ki dekije v Tam-pi, Florida, bil naprošen, da nalbavi pohištvo za nekaj dnevnih sob za vojake, je ena skupina španskih žen v Tampi nabavila popolno napravo za tri take solbe. Vklljučiie so celo pokrivala za stolice in zofe. Druge španske skupine na jutro-zahodu, ter na vzhodni Ln zahodni o-bali, so tudi na slieen način sodelovale z Rdečim Križem.
Državljanski Ženski Klub rumunskih Amerikancev i z Trentona, N. J., je popolnoma opravil Čitalnico za vojake pri Lakehurst Pomorski Bjisci za Vezftjanje. Odbori so tudi poročali o delovanju z francoskimi in italijanskimi skupinami po celi deželi.
Skupine, bi se udejstvujejo v teh odborih so cerkvena društva. delavske društva, kmet-ske kooperative, prijatelji glasbe, bratstva zavarovalnice, posamezniki, — z eno besedo,— predstavniki vseh slojev društva. Z enim glavnim odborom v vsakem kraju, ki sprejema in izpoljnjuje prošnje, se odklanja izguba časa dm napora, ter se zasigura prav H na in hitra razdelitev. Vsi, ki želijo darovati predmete kot so gramofonske plošče v tu j ki i jezikih, ali igre. naj pokličejo okrajno središče Rdečega Križa lei
vprašajo za Taboriščni in Bol-1 večjemu duševnemu vdlikann
met] nami!
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Prizor iz najvažnejše film.- ke igre v za* nu(.Jk dosegel svoj največi tri mul*.
I nji h
ni
'•<> letih, ** \Vi!>on"\ - kauri Ro.w 'ITieat r»* na ."i«)t|| Si. in
i jc Dar 111 Ave..
ryl New
F. Za-York
]>02aibljam0 njegove -zasluge z;i umski in socialni napredek med Slovenci.
Bodimo mu hvaležni, naj-
PETDNEVNE POČITNICE
(Nadaljevanje z 3. strani.) kdar preveč rad poslušali. Na ] republiki, ter vzpodbudilo mlaj - i
Lavra se je bila po Valentinini poroki zopet Mižala mladi grofiniji ter ji izkazovala i^kre-no prijateljstvo. Valentina je verjela tej nekaj zakasneli naklonjenosti ter je l>ila l>avre prav vesela in ji hvaležna. Polna zaupanja ter ne sluteč, koliko akga je nehote napravila pastorki svojega varuha, ni seveda mogla misliti, da se Lavra le ž njo igra ter se ji laska le zato, da bi jo mogla pogubiti tem aložneje!
Lavra si je bila zaprisegla, da se hoče maščevati! S smehljanjem na uetnicah je čakala prilike, da bi mogla zadostiti svojemu sovraštvu! Kakšna -bode njena osveta? Hoteia je na vsak način ločiti oba (zakonika, da bi potem tolazitfa nehvalež-nika, ki je ni maral in katerega vendar še ljubi! Lavra ni bila i*birčna v volitvi sredstev, ki bi jo doveli do smotra; onahd bila celo pripravljena, postati grof ova priležnica, le da bi ponižala Vaflctino!
Valentina je tej hinavski ženski zaupala vse s krivnosti ■voje duše! To, da sta se bila zakonsko odtujila, je prišlo La-vri bas prav; podkurjevala je ogenj. Ko je govorila z Valentino, je njej dqjala prav proti možu; a ko se je pomenkovala z grofom, je storita bas nasprotno. Če ji je Valentina 'boječe kaj zaupafla, brž je to ovadila grofu, da ga je le jačila v neumni njogovd ljubosumnosti!
Kmadu je bila izvedela vso skrivnost Valentinano. Va,-icntkia je Ijlibiia nekdaj mladega Luranne-a in ga še zdaj ni porabila! Na podlagi te ovadbe je Lavra hotela dscvesti svojo o sveto!
Izkiikšaia se je seznaniti z gospodično buraune, kar se je tudi posrečilo.
Nekega dne naznami gospodična Luranne novi svoji prijateljici vsa vesela, da jo njen brat prišel, in da ostane mesec dni v Parizu. Lavra je težko zakrivala hudobno svoje veselje nad tem in se je požurila, da je povalbila novodošleca na riomaČv ples v hišo svojih staršev.
Tom najde Valentina njega, ki je bil njena prva ljubezen.
Ne grofinja, ne Lucijan nista sLutila, da se bosta tu videla. Tiavra je opazovala oba z Argovimi očmi. Videla je, kako sta bila v zadregi' in potrta.
Valentina je ugledavši Luči j ana, smrtno prebledela. Nje govenu boječemu pozdravu je odzdravila le na hitrem; potem je hitela k baronici ter prisedla k njej.
Mtadi mož ji je tožen ^edil z očmi ter se je umaknil potem v okensko nišo, da bri nihče ne opazil njegove žalosti
Lavra je vise to videla in bila je zadovoljna.
4'Ljubita se še zmerom," reče sama pri sebi, "zdaj je moj« štab le ta, da ogenj podnetim."
Grofinja je s svoje strani opazovala nekdanjo drago ji prijateljico h; odgojiinioe, Julijo, ki se ji je s solzami v očeh bližala nekoliko boječe. Poljubi ji roko.
(NAdAljewje sledi.)
čin predvajanja, naglaševanje, geste, mimika — we to se mi je zdelo pretiraaio, starokraj-s-ko, zastarelo, ki ne spada pred ameriško javnost. V yjrvi svetovni vojni sva bila v nasprotnih taborih: jaz sem verjel v sodelovanje z Jugoslovanskim odborom v Londnu in Waish-ingtonu, on je nekaj časa ostal internacionaOist, bržkone pod napačnim vtdjsoin, pričakujoč rešiftve od strani mednarodnih tudi nemških, socialističnih organizacij. Prepričan sem pa, da v tem oziru ni zašel tako .daleč kot pokojni Jože Zaveitnik. ki je do vstopa Amerike v voj no držal z avstrijsko in nemško vojsko, ki naj hi preprečila u ničenje socialistično usmerjenega delavskega gibanja v za-padaii Evropi od strani absolutistične oaristične ruske vlade. Organizirala sta Jugoslovansko republičansko zflruženje v protiutež Jugoslovanskemu odboru in Slovenski narodni zvezi. Takrat se mi je zdefsa njuna organizacija skoraj brezpomembna in brez moči pri de Ju za osvobitev Jugoslovanov izpod avstrijskega nemškega jarma in za združenje s Srbi, katerim je bil njihov kralj še vedno simbol državne edinosti in neovisnosti. Za tiste čase je bil program Repubjičanskega združenja nerealističen, sanjariti, nepraktičen z ozirom na tisto-časno potrebno in možno vojaško in podiitično taktiko.
Zroč raz zgodovinskega vidika moramo nekdanji nasprotniki J. R. Z. priznati, da je navzlic vsemu to revolucionarno republikansko gibanje bilo za Jugoslovane koristno. Utrdilo je staro misel o demokratski jugoslovanski ljudski vladi, o
še javne delavce v starem, kraju, da so dalje širili isto misel! še pred to vojno. Kristan je .bil že leta 1901 v svojih socialnih načrtih daleč pred povprečnim Slovencem in Jugoslovanom, bili je pred časom med leti li)14 in 19^0. Takih idealistov svet potrebuje. Boljše je za človeški rod, da nekdo zahteva za ljudske množice in jih začasno življenjsko srečo več kot je v tačasnem stanju sociabiega razvoja (evoluWje) možno in pri-l»oročljivo. Nazaj, navzdol proti reakciji in konservatizmu je zmerom lažje zdrčati kakor se pa po vzpeti navkreber proti svetli jgori narodne in socialne pravice. Zato verujem v dobre posledice partizanskega odpora med Slovenci in v delo Osvobodilne fronte. Morda so si zastavili cilj previsoko in so preveliki idealisti, vendar smemo smatrati za resnico, da ne bo bodoča socialna uredba med Slovenci in upamo med vsemi Bvropci nikdar več taka, kakršno smo preživeli v devetnajstem in v prvi tretjini dvajsetega stoletja. Srednjeveška tlaka je minila; izginiti mora tlaka naših dni. Partizani in Osvobodilna fronta si bodo pri tem stekli mnogo zaslug.
Tako približno premišljujem na poti proti Detroitu. Ko sem iz Ibuisa ozdravljfl'1 Kristan«, stoječemu na pločniku s cigaro v ustiih, v lahki svetli poletni ofb^ki, pokončnega stasu, vedrega obraza, plavih oči pod košatimi obrvami, z močnimi šopi sivih Bas, izžarjajoč mla-deniško bistrost duha navzlic 77 letom starosti, se mi je zdel! vedno večji Človek in boljši Slovenec. Postal nam je bil že pre-domač in previsakdanji, zato
Xov sijajen film — zanimiva >ali»_ igra z g<xlbo
"And the Angels Sing"
POKOTHY LAM« »Ui
BBTTY HI TTDN
FR ED Mil (.vri' K HA Y
In velika {'rcriitjiva na odru. v kateri nastopajo IV-rry iJerry Wald in njegov '>rk»*-;i'*r. Mr. BaJlaaitine, Tlie Oxiovd lioyit.
PARAMOUNT
Broadway in 43rd St., New York
VELIKI JUGOSLOVANSKI IN BALKANSKI PLESNI FESTIVAL
v katerem nastopajo
MIA SLAVENSKA
LEONID MA88IN. IGOR JU5KOVIČ. AUDREY KEAN8, JURA 1.AZOSKY, NORMA VA8LAVINA
7. in 8. avgusta ob 8. zvečer
10,000 DOBRIH SEDEŽHV od 25c do 50c Simfonični kolo (Gotovac)— Balkanski Ples (Marko Tajtchevlcta* Hopak (JlauaBorKsky) — in 20 drugih na*topov.
STADIUM CONCERT8-
Amaterdam Avenue In 13Kh Street, New York
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breexes of Spring
Time of Blossom «Cvetni Cast
*	Po Jezeru Kolo
*	Spa vaj Milka Mo}« Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
Oj, Marička. pegljaj Ba ririra
Mladi kapet*w«
*	Gremo na Štajersko & ta Jeri?
*	Happy Polks Če na tri Jem
V Slovenian Danes Vunda Polka
*	Zidana marels Veseli brate!
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mata
*	Kadar bofi ti vandrat flel
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi z menoj Dol s planine
E^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-foarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni' Slovenic Publishing Co.
21« W. 18th Street New Twk 11. N. I.
ŠALJIVA GLASBENA IGRA
Petty JT lit ton. Fiv<l M.scM u r ray in Onrotliv <i.ja.jii'» spevoigro: "Ami t lit* Aiigols Sinir'1, v Paramount Tlh-afn1. Kroa«hvav in 4.'»nl
Lai 11 our v prizor" ki jo sedaj igrajo Strc»t. X«- u ^ ork
SEDAJ LAHKO DOBITE IASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO «52 ^ ZA ZVE7,KK
"Two Way Passage"
\ tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsega ameriškega narod«, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo inognte po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi ii Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel tas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njtbo vega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
!
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tite srete milijonov . ČW
tanje te knjige je bogato plačano.*"--Tako se Je Izrazil vHild
ameriški dnevnik o tej luijigl.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSilJam Money Order za 9.............. «• lastnoročno
podpisano(1) knjlgo(l) :
MoJe Ime ....................................................
St., nlica all Box fit.............................................
Mesto ln driava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. ISth STREET NEW YORK 11. N. Y.