553. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 10. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondepih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se h:	pošilja	upravništvu.
j::	Telefon	številka 118.	:::!
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
::r	Uredništvo ln upravnlštvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-«:	pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. :::
k:	Telefon	številka	118.
Bolgarska armada v nevarnosti.
Druga bolgarska vojna.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 23. VI. (6. VII.) 1913.
V	kavarni.
Ravno opoludne me je obiskal neki Slovenec, ki je pravkar dospel iz Ljubljane.
Po kratkem medsebojnem razgovoru, kako se še kaj na Kranjskem godi, odločila sva se, da pogledava skupno nekoliko po mestu.
Ker je bil moj novi znanec še vedno »pred kosilom«, je bilo povsem potrebno naplaviti ga, da bo »po kosilu«.
Odšla sva tedaj v kavarno v kralja Petra ulico. V Belgradu je namreč vse kavarna, kjerkoli se prodaja kava, vino in pivo in — seveda —, da ne pozabim, tudi rakija.
Medtem, ko je moj varovanec obiral neravno predrago srbsko pi-šče, oprostil sem se mu in skočil v I. nadstropje, da naznanim nekemu drugemu belgrajskemu Slovencu, ki tam stanuje, veselo novico, da Imamo novega rojaka v naši sredi.
Prav smilil se mi Je revež, ko je zadovoljno smrčal v postelji. Neusmiljen čloyek, kaj. Medtem, ko koprni vsako slovansko srce po novih Vesteh iz bojišča, ko se bijejo naši bratje doli na mejah in prihaja 'dnevno v Belgrad v celih gručah po Seč sto ranenih junakov, ta človek tu čisto mirno spi, brez vseh skrbi in nič ga ne teži. ko tako leži v hladni sobi.
»Pridem!« dejal je ln prišel je; mož-beseda, čast komur čast.
Se ni dobro segrel stola na katerem je precej nemirno sedel in se med tem seznanil z novim našim Belgrajčanom, vstopi v kavarno, s puško na rami mlad mož-vojak. Na rami so se bliščale tri zvezdice, saperlot, narednik.
»Ta pa je Čisto podoben pod-naredniku Aleksiču, ki je vjel bolgarski štab,« to je izgovoril moj prijatelj bolj potihoma in v slovenskem Jeziku.
A glej ga kleka! Vojak je razumel. salutiral, rekoč:
»Ja sam!«
Nato nam je podal roko in pokazal okrvavljeno puško od bolgarske kryi in se pohvalil, češ, da je sedaj tudi avanziral za narednika.
Hoteli smo ga še dalje izpraševati a tam v kotu ga je klical njegov znanec, k njemu pa so prisedli še drugi gostje in mu častitali na uspehu.
Sicer je pa res pravi junak!
Kmalu je zopet odšel, ker se jutri zopet povrne na bojišče, pripeljal je v Belgrad samo svojo četo za spremstvo bolgarskih vjetnikov in pa svojega konjička, katerega je nekdaj jezdil bolgarski polkovnik.
Komaj je ta junak prestopil prag, vstopi zopet neki vojak v kavarno, toda bolj počasi in manj samozavestno.
Kako bi pa tudi, človek-bolan.
Naročil si je kavo.
»Odkuda si * brate, vojniče?« vpraša ga neki gost.
Odgovoril mu je s topim in hrkajočim glasom, da prihaja iz svoje vasi, kjer je bil doma na »bolo-vanju« (dopust za okrevanje.)
»A šta tl je bilo?«
Nato je začel pripovedovati, da je bil ranjen pri Bitolju z bajonetom v noge a rana se mu je kmalu srečno zacelila in poln zdravja in življenja ves vesel je šel zopet prosto-vojno v Drinopolje na pomoč »brači Bugarima«. Tu je bil v strašnem ognju ranjen v prsa in krogla mu je obtičala v kosti prsnega koša nad srcem. Tri mesece je ležal v bolnišnici in češki zdravnik mu je hotel operativno vzeti kroglo iz rane. Bil je na to skoro pripravljen, a ker mu je zdravnik povedal da mora rezati kost se ni dal več pregovoriti, tem-manje, ker bi po operaciji sploh ne smel z levico eno leto ničesar delati, vsaj ne težkega.
Krogla ga boli ob vlažnih in hladnih dnevih zjutraj, črez dan je pa sploh ne čuti.
Odkašljal se je malo in zopet govoril dalje, da gre sedaj na okrožno poveljstvo, da mu pove, kje je njegov polk dunavske divizije, potem jutri pa odide za svojim polkom na bojišče.
»Sicer ne bom mogel bojevati se tako kot prej; nekaj bom vendar pomagal,« pravi h koncu.
»Saj te niti ne vsprejmejo, ker si še bolan, tebe pošljejo takoj nazaj,« pravi neki »civilist.«
»Ce me pošljejo domov, pa me naj pošljejo, ampak skrivati se jim pa nočem, še manj pa izogibati se bojnega polja.«
Neki gost mu je plačal kavo in drugi zopet kozarec vina, nakar je zadovoljno oddrsal v svojih ponošenih opankah.
Proti postaji.
Počasi smo se odpravili na postajo, da vidimo zopet nove ranjence. Danes, — s popoldanskim vlakom — jih je dospelo 1600. med njimi kakih 300 ranjenih Bolgarov.
Po ulicah smo srečavali cele vrste kočij z ranjenci, težje ranjen-
ce pa so nosili na nosilih v bolnice, ki so že sedaj prenapolnjene. Vse šole so zopet pretvorjene v hram trpljenja in sedaj se je moralo izprazniti tudi vseučilišče, postelj primanjkuje, dasi so pobrali pri trgovcih vse železne postelje. Ubogi ranjenci morajo ležati na tleh na slami. Tudi v notranjosti so vse bolnice prenapolnjene.
Pred savsko šolo, v kateri je nameščena bolnišnica je precej kmečkih ljudi', med katerimi je dobra polovica žensk.
Pred postajo stojita dva avtomobila »Rudečega križa« za prevažanje ranjencev, dalje več kočij in enajst tramvajskih vozov. Ljudi' pa se je kar trlo pred izhodom. Nekatere kmečke ženske že po štiri čakajo pred postajo in spe ponoči v gručah na kamenitem tlaku pred izhodim.
Čim zapiska lokomotiva, dvigajo zaspane glave in se ^ozirajo vprašuje na okolo, češ, ali je zopet pridrdral kak sanitetni vlak, da vidim končno zopet svojega sina, soproga, brata, ljubimca ali vsaj znanca, ki bi mi povedal kaj o mojih dragih, ako še žive, ali pa jih morda že pokriva hladna macedonska ruševina.
Pride vlak, v dveh urah je postaja izpraznjena in zopet razočaranje, najbrže pride s prihodnjim vlakom kdo, ki bi mi bo vedel povedati. In zopet se začenja izpraševanje:
»Iz kojeg si puka? Poznaš li Mitu Mihajloviča, redoya iz 7. puka, drinske divizije, drugog poziva, tre-če čete?«
»Sedmi puk nije učestvovao u borbi, nemoj da vodiš brige, možeš slobodno da ideš kuči.«
Kako vesela in radostna je taka novica in ena čakalka je manj na postaji, lahkega srca se napoti proti domu in ko sreča kakega znanca, takoj mu sporoči zadovoljnega obraza:
»Mita nije učestvovao u borbi, dakle je zdrav« itd.
To so oni vsakodnevni obrazi okrog postaje.
Danes je velika večina težko ranjenih, kočije odvažajo ranjence in se zopet vračajo po druge.
Sedaj so prišli Bolgari na vrsto. Lažje ranjeni se opirajo na srbskega vojaka, ki ga z usmiljenjem in z bratsko nego podpira krutega sovražnika na žalostni poti v bolnišnico.
Neki starejši Bolgar, ki ima celo desno nogo ovito, ni mogel vstopiti v tramvajski voz. Priskočila sta takoj dva kmetiča, ga dvignila prav po samaritansko in mu pomagala v voz.
Nemo se je zahvaljeval Bolgar
in v očeh zasvetilo se je nekaj mokrega. padlo na prašna tla, a sledove na ogorelem licu je obrisal z umazanim rokavom.
K njemu prisede ranjen srbski vojak in ga vpraša sočutno:
»Odkuda si?«
»Iz Makedonije.«
»Jsi-li Bugaraš ili Srbijanac?«
»Srbijanac.«
Odgovarjal je kratko, ker mu je notranje vznemirjenje in bratski vsprejem vzbujalo blažena čustva, ki so mu dušila vsako besedo.
Tam v kotu se je nekdo odzval:
»Nije ni Bugarin kriv naših rana, on mora da puca kako mu je na-rednjeno, kao i mi, bogami.«
»Ma dabome!« mu odgovore
vsi.
»Srečna vam rana junačka, blagi ljudi!« zaklical sem jim in se izgubil med maso ljudstva, da ne kažem svojega vzhičenja nad prizori človekoljublja.
Medtem so že napolnili oba avtomobila s težko ranjenimi Bolgari in ropotaje sta odrdrala oba avtomobila proti trdnjavi.
V	gradu (trdnjavi).
Cele procesije ljudstva vseh slojev vhajale so skozi glavni vhod v trdnjavo in vedno nove in nove množice so prihajale.
Ne vem ne, »kako in ne kdaj, dospeli smo iz postaje pred glavni trdnjavski vhod.
Pod dolgim obokom drugih vrat stala je ob zidu miza, na njej pa dva krožnika polna srebrnega denarja. Vsak obiskovalec je namreč položil vsaj pol dinarja v srebru na krožnik za »Rudeči križ« in dve gospodični sta se ljubeznjivo zahvaljevali za darove.
Po stezah parka so se sprehajali turški častniki, ki so še v vjetni-štvu. Srbija je namreč izpustila do-sedaj vse one turške vjetnike, • ki spadajo na ozemlje, zavzeto od balkanske zveze, vsi ostali pa so še v trdnjavi.
Okrog bolgarskih topov, katere so Srbi Bolgarom zaplenili in jih deset pripeljali v Belgrad, zbralo se je vse polno »strokovnjakov«. Tam je eden učil, kako se strelja, drugi je razkazoval izstreljen šrapnel, tretji zopet poln itd. Končno so se še začeli prerekati, kdo je že bil v vojni in kdo ne, kdo je večji junak in kdo je »kukavica«.
Pristopila sta tudi dva turška častnika in opazovala topove.
Eden izmed njih je rekel v slabi srbščini:
»Jaz molim k Bogu, da bi Srbi Bolgare pošteno naklestili, še bolj kot nas, to je moja iskrena želja.«
»I naša,« odgovarjali so nekateri, a v daljše pogovore se častnik? niso spuščali, ampak polagoma odšli dalje.
V »dolnji grad« je vstop prepovedan, vsled tega smo se morali zadovoljiti stem. da smo opazovali izza obzidja posamezne gruče vjetnikov, ki so se sprehajali ali pa ležali v travi pred vojašnico.
Bolgari se drže bolj skupno, ker še niso tako domači kot Turki, ki so že čisto krotki, da celo »iz ro-ke jedo.«
Tu in tam se pogovarjajo Turki in Bolgari prijateljsko med seboj.
Solnce ie že pošiljalo svoje krvavo rudeče žarke za slovo od današnjega dne in tudi mi smo se napotili zopet proti — kavarni, ki je edino shajališče bogatih in revnih.
Vesti iz bojišča.
Komaj smo se dobro vsedli, pristopi k naši mizi star gospod in naš stari znanec, rekoč:
»Srbi so zavzeli danes dopoldne Kočano in Krivolake v strašnem ognju. Bitka je bila še mnogo hujša od' vseh minulih v vojni s Turki. Sami imajo 150.000 mrtvih in ranjenih, Bolgari pa brezdvomno nad 20.000 mož. Take bitke se še ne poinni.«i
Nehote sem se spomnil na izrek kralja Pira:	»Še ena taka zma-
ga...« Toda ne. to ni mogoče.
»Ali je res to kar pravite,« vprašam jaz resno.
»Da, popolna resnica, izvedel sem to v vojnem ministerstvu in tam ne lažejo. Tudi Orki napredujejo in jutri bo vojna tudi formelno napovedana s tem, da Srbija in Grška odpokličeta svoje poslanike iz Sofije.«
2e je hotel oditi k drugi mizi, a spomnil se je še nekaj.
»Še nekaj. Nemški cesar Viljem poslal je Grški in Srbiji brzojav. V katerem že sedaj odobrava, da ostane vse z novo vojno pridobljen:* ozemlje last zmagovalcev in Nemčija nima v tem oziru nikakih interesov. Sa Srbijom je Bog i pravo. Lahko noč, gospodo!«
V koliko je resnice na tem, ne vem in bližnja prihodnjost nam bo pokazala vse v pravi luči.
Vesti iz bojišč je zelo malo, ker se strogo pazi — iz strategfčnih ozirov — na vsa ta poročila.
Še ni dovolj prelite krvi na Balkanu.
Mars.
Štajersko.
Celjski abiturijenti prirede 12. t. m. svojo običajno vsakoletno veselico v veliki dvorani »Nar. doma« V
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Kaj pa je to, Bajar ljubimk?« je vprašal general fon Hercog Ba-denčana.
»Majhna, zelo skrita voda v gozdu, gospod general... Toda jaz jo poznam dobro.«
Ali je globoka?«
»Da, breg je sila strm in voda jako globoka.«
»Je li daleč od tod?«
»Pol ure utegne biti...«
»Odpravite se tjakaj s svojimi ljudmi.« je ukazal general podčastniku. ki je bil privedel Tevža... »in vzemite vrvi s seboj.«
»Vi jih boste vodili,« je dodal, obračaie se k Badenčanu.
»Ali je med vojaki kak plavač, ki se zna dobro potapljati?«
več mož se je oglasilo.
»Vzemite tudi te!... In kje stanuje oni Lemetre?«
»Tudi v gozdu — v gozdariji.«
»Ali jevto ob vaši poti?«
»Približno, gospod general.«
»Oglasite se pri njem, aretirajte ga in privedite ga semkaj.«
»Slušam, gospod general.«
»In ti ostaneš tu,« je velel general Tevžu, ki je kazal voljo, da bi
jo popihal. »Ako si se zlagal, boš plačal s svojo kožo...«
Vse to jc govoril zelo glasno, sredi Bisjers.kega trga, ki ni velik. Tako se je zgodilo, da je slišala večino njegovih besed ženica, ki je ždela v bližnji hiši. In vrla Lorenka je pomignila brez obotavljanja svojemu dvanajstletnemu sinčku, ki je gledal ves preplašen skozi okno:
»Zmuzni se za hišo... in glej, da prideš v gozd, ne da bi te opazili! Nato pa teci povedat gozdarju, da gredo Prusi ponj... zaradi Tevža, ki je blebetal o Bajarju ljubimk. Ali si zapomnil?«
»Sem, mamica!«
Deček jc stekel okrog hiše, preko vrtov in njiv, in se ni ustavil prej, kakor pod prvimi drevesi Troa-fontenskega gozda. Tam si je od-dehnil in si nabrusil podplate iz-nova.
Planil je v gozdarjevo hišo.
»Gospod gozdar, mama me pošilja in pravi, da gredo Prusi po vas.«
»Oho, zakaj neki?«
»Zaradi Tevža in zaradi baja-rja ...«
Gozdar je namršil košate obrvi:
»Hvala ti malček. Sreča, da vem kje iskati tovariše. Povej materi, da se ne vrnemo tako kmalu, ker jih moramo spraviti še par s tega sveta. Povej Ji to, ker bo vesela.«
Vzel je puško, sprayil v žep mošnjiček s prihranki, vteknil v listnico nekaj papirjev, nabasal si torbo
s smodnikom in kroglami ter izginil med gozdnim drevjem. Vedel je dobro, da ga bodo iskali pod temi nevarnimi hrastovimi kupolami.
Vojaki pod Badenčanovim vodstvom so srečali na svoji poti fantička, ki jih je gledal navihano in tiščal roke v žep svojih zakrpanih hlač; zdelo se je, da se vrača v vas.
»Dober dan, mali! je rekel Ba-denčan.
Otrok ga je pogledal z besnimi očmi in pospešil svoj tek, ne da bi odgovoril.
»Oh!« so se zagrohotali ostali »Ali te ie hudo pogledal!«
!n šii so dalje ter dospeli do gozdarije. Par udarcev s puškinimi kopiti namesto trkanja je razklalo hišna vrata.
Nobenega odgovora!
»Vlomimo vrata!«
Toda vrata niso bila niti zaklenjena.
Planili so noter. Hiša je bila prazna.
»Njegove puške ni za pečjo... Odkuril jo je o pravem času... Nekdo ga je moral opozoriti.«
»Glavo stavim, da je bilo tisto prekleto francosko seme, ki je žvižgalo pravkar mimo nas.«
»Z gozdarjem torej ni nič?«
. »Nič ne bo. Poizkusimo, če bomo Imeli več sreče s podporočnikom.«
Četa je krenila v drugo smer; trudoma se je rinila stoozi grmovje.
Zdajci pa je Badenčan ustavil svoje tovariše.
»Tu je bajar,« je dejal in razgrnil veje dveh mogočnik dreves, ki sta tvorili neprodirno zeleno steno.
«Oh, kakšna črna luknja! Ali je globoko?«
»Tega ne vem, je odgoyoril Badenčan. »A pravijo, da to, kar vržeš vanj, ne pride več na beli dan.«
»Videli bomo,« je dejal eden izmed potapljačev, odpel si pas ter slekel bluzo in hlače. »Poiščite mi kamen ... težek kamen ... in privežite ga trdno na konec vrvi.«
Eden izmed vojakov je prinesel kos granita, ki je ležal nedaleč od ondot; potapljač je zgrabil kamen, rekoč:
»Dva ali trije naj primejo za vrv.. Naj jo spuščata, toda paziti morata, da je ne izpustita... Narobe, držita jo vedno nekoliko napeto; in če potegnem zanjo, izvlecita me naglo na vrh. Ali sta razumela?«
»Da.«
»Pozor!«
Mož se je spustil v vodo in sc pogreznil; vrv med rokami njegovih tovarišev se le odvijala z bliskovito naglico.
Da, bilo je globoko; dobrih deset metrov vrvi se je odvilo tako. Nato se je zdajci ustavila... Preteklo je par sekund nervoznega čakanja. Naposled pa se je stresla vrv, kakor da je nekdo potegnil zanjo.
»Vlecite! je ukazal podčastnik.
»Her Got, kako je težko!...«
»Torei ima nekaj s seboj?«
»Da ... le poglejte ...«
Iz vode se je prikazalo že napihnjeno truplo v tesni nemški uniformi, ki se blato še ni bilo prijelo njenih bliščečih gumbov. Potapljač je držal v rokah mrtvega podporočnika fon Hintena!
Položil ga je v mokro travo ob bregu bajarja.
»Z nožem jo je dobil!« je vzkliknil podčastnik in pokazal na oficirjevo bluzo, v kateri je zevala po-dolgasta, tesna odprtina. »Le poglejte, v sredo prsi... Umorili so ga zavratno!•••«
Odsekali so naglo par vej in napravili nosilnice; nanje so položili svoje žalostno breme in prikorakali z njim kmalu na Bisjerski trg.
XIV.
Dve uri časa!
Roke so se tresle generalu fon Hercogu, ko je poslušal podčastnikovo poročilo. Srdito je grizel svoje sive. košate brke in izpregovoril nazadnje z glasom, ki je drhtel od pre-magovanega srda:
»Privedite mi nemudoma župana! ...«
In ko je stopil predeni stari Lorenec s svojim ravnim, neustrašnim pogledom, je kriknil:
. »Mojega oficirja so zavratno umorili... slišite, umorili! Pet jih je bilo. Odnesli so truplo daleč v kraj, misleči, da ga ne najdemo nikoli...
Celju. Pevske to-čke. godba, ples. Vabljeni so vsi.
Središče. Veselica, ki jo je priredila v nedeljo središka podružnica C. M. družbe, se je izborno obnesla. Da so se pevske in glasbene točke dobro izvajale, nam jamči že dejstvo, da je bil vodja g. Serajnik. Pri tomboli so bili lepi dobitki, mnogo svojih dobitkov so prijatelji družbe dali dražiti za C. M. družbo. Slavnost je trajala pozno v noč.
Rog. Slatina. (Napad.) Dne 7. t. m. ponoči je ponesrečil uradnik kopališča g. Sušnik. Zvečer ie šel po dokončanem delu v nekoliko oddaljeni hotel »Sonne«. Tam so ga napadli postreščki ali pa fanti in mu pri nastalem tepežu zlomili nogo in mu prizadejali še druge poškodbe. Zjutraj so ga našli in ga nemudoma pripeljali v Gradec v bolnišnico. Vzrok napada je — pravijo — krasni spol. Sicer je pa cela stvar precej meglena. Policija bo menda spravila v afero nekaj luči. -
Maribor. (Sokolov vzlet.) Sokolski vzlet k Sv. Ani na Krembergu je zelo povoljno potekel. Odhod iz Maribora (Nar. dom) v nedeljo dne 6. t. rn. je bil naravnost sijajen. Ko so se peljali naši. selniški in ptujski Sokoli ob 11. uri skozi mesto, pač ni bi-
lo	niti enega človeka po vsej Tegetthoffovi cesti, ki bi ne bil pridržal koraka in gledal za tem lepim prizorom. Splošno je bilo slišati vsestransko pohvalo, ki io tudi najzagrizenej-ša zavist naših renegatov ni mogla zatajiti. V St. Lenartu v Slov. goricah se je pridružil že imenovanim še šentlenarški Sokol. Telovadba in z njo zvezana veselica, se je kaj vrlo obnesla. Med drugim smo slišali tudi na naslov šentlenarškega staroste brata dr. Gorišeka iz ust brata Pcin-harta iz Maribora, par krepkih in navdušenih besed. Kot šentlenarški brat starosta, naj bi bili tudi vsi drugi staroste — tudi res staroste. Povratek v Maribor se je precej zakasnil, kar ie bila glavna zasluga dr. Goriškove gostoljubnosti, ki ni z ničemur štedil, mile svoje goste nad vse vrlo pogostiti. Ta vzlet bo ostal pač vsakomur v kar najprijetnejem spominu. Ne smemo pa. pozabiti tudi brata Peinharta. ki ie bi! ves dan naravnost razposajeno dobre volje in skrbel z njemu lastnim humorjem, da je bilo od prvega pa do zadnjega tre-notka vedno vse polno smehu in veselja. živeli
Iz učiteljske službe. Na triraz-rednici v Št. liju v Slov. Goricah, II. plač. razred, ie oddati mesto učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 22. julija 1913.
Iz Studene pri Mariboru. (Orožniki kot nemški agitatorji.) Pri nas se dela v zadnjem času z krčevitim naporom, da se pomaga nekoliko odrevenelemu nemštvu. Ker pa razna bojna društva že ne razpolagajo več z zadostnim številom agitatorjev v dvilu, so sedaj še upregla na komando Volksrata naše orožnike. Tako so morali leti za zadnjo Schulverei-novo veselico prodajati vstopnice, koji zahtevi so se naši gg. v pickel-haubah očividno zelo radi odzvali in vsiljevali te vstopnice na naravnost neznosno zopern način. Slovensko občinstvo, ki je bilo seveda tudi posredno prizadeto, se je očitno zgražalo nad takim ravnanjem. Pa je res to že najskrajnejša nesramnost in zadnji čas. da se tem ljudem enkrat za vselej pokaže, da so v to tukaj, da skrbe za javni red in mir, a ne. da netijo še bolj že itak doskrajnosti razburjeno ljudsko mnenje.
V	Mariboru ie bil obsojen kaplan Bosina od Sv. Lenarta v Sl. Goricah. Kot smo že pred dnevi na kratko po-
MIHAJLO SADOVEANU:
Kes.
»Pobratimi!« — je začel naš prijatelj Luka, zavit v moder oblak dima — »kaj si pravzaprav mislite
o	meni, ko me tako gledate, široko nazaj v stol naslonjenega, roke v pestnicah uprte na mizo in s temnim pogledom v kozarec. Kaj si boste pač mislili na tihem? -• Ti, ta misli gotovo na neumrjočnost duše! Ali ti, ki so pili na moj račun, si bodo mislili: Brr! Ampak Luka Stroesku ga pa ima hudo pod kučmo! He-he-lie-he! Bodite mirni, mirni! Ne kričite vendar venomer: »Ne. ne. ne. stric Luka! Pustite to. poznam Vas! Poznam življenje — zlasti bukare-štansko življenje.
Aha! Najmodrejši izmed vas me sedaj vprašuje, na kaj mislim? Bolj prebrisan bi bil, prijatelj, da bi dejal navadno: Luka Stroesku ne misli na nikogar! — Sedaj kričite zopet! Ne razgrajajte vendar zastonj. Morda res ne mislim na nikogar; morda mislim na več stvari.
Hm! Najboljše, kar moremo storiti v tej novoletni noči, Je. da — pijemo!
Vina gori in pijmo ter vživaj-mo! Ne kričite vendar brez vzroka živio! Mislilo se bo, da ste pijani.
Pijmo, pobratimi, in pozabimo!
ročali. je bil pred c. kr. okrož. sodiščem obsojen kaplan Bosina radi prestopka proti telesni varnosti na 2 meseca ječe. 200 K globe in povračilo sodnih stroškov. Oni naši nezadovoljneži, ki so pri prvi obravnavi, odnosno obsodbi, napadali takratni slovenski senat, so bili takrat lahko povsem zadovoljni. Senat je imel samo znane nemške sodnike. Če k vsemu še dostavljamo, da vsa stvar tudi na našo stran smrdi, smo le verni kronisti.
Rogaška Slatina. (Lov na lisico.) Pred dnevi so se napravili razni posestniki na lov za neko lisico, ki je že dalje časa neusmiljeno trebila domačo perutnino. Do nje ležišča ie vedlo četvero rovov, v kojih enega so spustili psa »Mukija«, nekega tukajšnjega posestnika. Muki je kmalu izvleke! 3 mrtve lisici in eno (mlade) še živo. O stari mislijo, da io je Muki uničil, a je ni mogel izvleči. Pri tem bi bili skoro zgubili tudi psa, ki je enkrat tako obtičal v nekem stranskem rovu. da so ga morali izkopati.
Časnikarsko lopovstvo! Vsak časopis, naj si bo potem dnevnik, ali periodično izhajajoč nemškonacio-nalni pamflet, ki razširja vedama neresnico. ne more zahtevati od poštenega bralca druzega, kot naslov laž-njivca, če se spušča na nivo hujskača, kot to stori v zadnjih časih spodnještajerski revolver. Marburger-Zeitung. Ta listič si je dovolil v izdaji z dne 8. t. m. zaleteti se v naš list samo zato, ker je našel v njem odpor Slovencev proti nameravanemu cvetličnemu dnevu uslužbencev južne železnice, oni odmev, ki ga je po vsej pravici zaslužil. Renegatje krog tega nacionalnega lističa, si pač ne morejo kaj. da bi — kot v vsakem drugem slučaju — ne hujskali proti nam Slovencem, in — smejte se ljudje božji! — nam so pripisovali glavne krivde na faktu, da ie ta cvetlični dan izostal! Komur pa se ni vsled vročinskih dni — po vzoru Marbur-gerce — skisal in zasiril razum, bo tudi vedel, da mi, tako Slovenci, kot ostali Slovani, ne moremo, a tudi ne smemo trpeti, da bi se naše otroke, naše familije, po izrabljanju njih eventualnega bednega .stanja, na tako perverzen način, umetno germaniziralo! In kakšne, kot germaniza-torične tendence bi imelo tako vzgo-jevališče?! Smo milosrčni —žal, da le preveč, kajti v nasprotnem slučaju bi bili storili naši renegatje že davno oni konec, ki bi ga po vsej razsodnosti storiti morali — in kot take nas pozna ves kulturni svet. Zaničevati Pa bi nas moral, če bi zvedel, da se spozabljamo tako daleč, da celo svojo deco, svoj up, prodajamo brezpogojno germanizaciji! Vse časnikarsko lopovstvo pa se zrcali v tem revolverju. ki ga nazivajo za Marbur-ger-Zeitung, v brezprimerno nesramnem napadu na našega narodnega trgovca g. Vilko Wcixla. a to le radi tega, ker ima poguma dovolj, v svojih izložbah razobešati »Dan«. Da. gg. krog Marburgerce. vemo, da Vam je pozornost in kontrola zadnjih mesecev od n-aše strani, silno nepri-ieta! Svetujemo Vam pa, da svojo nacijonalno žolco nekoliko brzdate, če ne Vam poženemo na vrat c. kr. državno pravdništvo! Vam in onim, ki se zbirajo krog Vas. javnosti nasproti — v prvi vrsti pa napram oblastem — pod krinko »patriotizma«! Saj se razumemo?! Siti smo tega Vašega izzivanja, siti tudi vsega pasivnega zadrževanja Vam nasproti! Dosihmal smo bili Vam nasproti kavalirji in se posluževali najskrajnejše tolerance. Odslihdob pa bo sledil
—	boj na nož. Vi, ali pa mi...!
Le recite; pijan sem. Le recite: Moldavec je pijan! Da! Zopet sem se ga enkrat napil, kakor že mnogokrat, kar se poznamo! Kaj hočete več? Vi nočete ničesar? Dobro, potem hočem pa jaz nekaj...! Ali vam je znano, prijatelji moji, kaj je to: zgrešeno življenje? Ali veste?
Ne, vi ne veste — ali boljše rečeno; kaj vam mar, kakšna komedija je to. Zgrešeno življenje je naslov romana, ki še ni bil popisan pa prebit... Cernu nepotrebnih besed? Zgrešeno življenje ie moje življenje! Tak smejajte se no: pri veselem popivanju sem postal čisto otožea!
Prinesite še vina, iti hočem še nekaj pripovedovati — tak sem često, vraga, postajam ves otožen
—	poglej v modre oblake dima in postaneš otožen... da! tam sem jaz ... zgrešeno življenje, bratje ...
Cujte! — ne glejte me tako srepo, svoje povesti ne bom vlekel do jutri zjutraj. Bilo je na Silvestrov večer — danes je ravno deset let — bil sem tedaj lep fant in že pred kratkim zaročen z jako dobrodušno in zalo deklico. Oni Silvestrov večer, pred desetimi leti, sem preživel v hiši svoje neveste.
Zunaj se je nateplo mnogo snega, in ščip je lil svitlobo ko dan raz nebo.
V	oni okolici Moldave, je med dečki in mladimi fanti jako razširje-
Dnevni pregled.
Prave besede. Poljski žurnalist Karpinski je napisal te dni pismo na slovanstvo. Pravi, da večje sramote slovastvo ni moglo doživeti, kakor jo je doživelo s sedanjo balkansko vojno. — Lepšega daru Slovanstvo ni moglo prinesti nemškemu cesarju Viljemu k 25letneniu jubileju njegovega vladanja, kakor ravno s svojim bratomornim klanjem. — To so opravičene besede. Naj bo zmaga ali poraz na tej ali oni strani — sedanja balkanska vojna je poraz za slovansko misel in bodo imeli od nje dobiček le tujci — če ne sedaj — pa v bodočnosti.
Da se razumemo. »Slovenec« in »Zarja« nočeta razumeti našega stališča v srbsko-bolgarskem sporu, podtikata nam nekako bolgarofob-stvo in celo željo, da bi bili Bolgari popolnoma uničeni in izbrisani z zemeljskega površja. Seveda nam vse to očitajo po krivici, ker interesom Jugoslovanstva — in za to se gre — ne bi nič škodilo, ako bi zraven močne Srbije stala močna Bolgarska, samo jugoslovanska bi morala biti ta Bolgarska, t. j. ona ne bi smela ovirati razvoja Srbije in sklepati zveze proti nji s sovražniki Slovanstva. Mi dobro vemo tudi to, da bolgarsko ljudstvo ni zakrivilo te vojne, temveč tujec na bolgarskem prestolu, za katerega osebne ambicije krvavi bolgarsko, z njim pa tudi srbsko ljudstvo. Alj ta tujec na bolgarskem ne bi mogel Izzvati bratomorne vojne, da niso stali na njegovi strani bolgarski državniki in generali, ki pač čutijo bolgarsko, ne pa tudi jugoslovansko in so v svoji nadutosti sanjali o popolnem umčeniu Srbije. Priznavamo radi, da niti ti državniki in generali ne delajo po željah ljudstva in da ljudstva ni soditi po njih, kakor niti slovenskega ljudstva ni soditi po dr. Šušteršiču, dr. Peganu itd., ali ti ljudje vodijo danes Bolgarsko, Bolgarska se je po njih stavila v službo sovražnikov Jugoslovanstva in izzvala bratomorno vojno in naša obsodba take Bolgarske ima svoj vir
v	ogorčenju nad onim mesarskim klanjem v katerem se ugaša toliko tisoč jugoslovanskih življenj. Mi vzpričo tega klanja ne moremo ostati hladni in na to se tudi ne moremo omejiti, da bi vojno kar generalno obsodili, temveč obsojamo krivca, ker onega, ki strelja v silobranu vendar ne moremo obsojati. Kajn je ubil brata Abela in za to se z gnjusom izgovarja njegovo ime; Bolgarska je dvignila orožje na Srbijo in za to jo obsojamo. Naj si v bodoče izbere bolgarsko ljudstvo druge in drugačne voditelje in mi bomo mahom spremenili naše mnenje o Bolgarski. Za danes, žalibog, našega mnenja ne moremo menjati, ker ie greh. ki ga je zakrivil tujec na bolgarskem prestolu z aktivnim sodelovanjem bolgarskih državnikov in generalov — prevelik, o.
Klerikalni demokratizem. Včerajšnji »Slovenec« iavlja:	»Odličen
gost v Ljubljani. Svoj prihod ie naznanil povodom katoliškega shoda v Ljubljani grof Roger Lubienski iz Varšave, ki je naročil že apartemen-te v »Unionu«. — V današnjih časih, ko demokracija povsod ponosno dviga glavo ie sploh smešno tako izti-canje posameznikov, v tem slučaju ie pa to naravnost ostudno, ker ta grof Lubienski ima menda samo to zaslugo, da je — grof. Klerikalci se sicer zelo radi ponašajo s svojim ljudskim mišljenjem, ali kakor hitro slišijo besedo baron. grof. knez. ekscelenca ali kaj podobnega, so že — na trebuhu in ponižni kot psički. Ta-
na hoja s pljugom. To j® bil hrup z bobni, rogovi in kraguljčki, da smo bili v strahu, stene se znajo zrušiti, če so začeli koledniki.
Zabavali smo se kakor v starih časih in praznovali v svetli, topli sobani Silvestrov večer pri vinu, toplih jestvinah in sladkih poticah .., Bilo nas je okrog deset oseb in med temi tudi neka udova, ki je štela svojih trideset spomladi, toda s parom oči, kj so koga pripravile v strah in tesnobo.
Lepa ni bila, in en zob ji je manjkal zadaj v zgornji vrsti zob, toda
— skoro gotovo sem bil tedaj tako
— zdelo se mi je, da bi ji drugače ne moglo stati čisto nič boljše. Zraven pa je imela polno postavo ...
Toda čemu besedičenja? — Udova! Saj veste, kaj je udova!
Če vam pripovedujem, kakšna je bila udova, nočem s tem reči. da bi bila s tem moja nevesta nemikav-na ali celo ostudna. Hej! Raje ne govorimo več o tem, kakšna je bila!
Kje je sedaj že to — in ljubil sem jo, toliko vam lahko rečeno, ljubil sem jo blazno, kakor ste tudi
vi	ljubili z dvajsetimi leti: noč j n dan nič drugega nego vzdihoval in snoval romantične tirade, in če ji stojimo nasproti, ne stisnemo niti dveh besedi skozi zobe. Tako sem jo ljubil platonično, j^ntje. in pijmo — Plimo še enkrat!
le poljski grof na katoliškem shodu bo za klerikalne voditelje več vreden kot tisoči ubogih slovenskih kmetov, ker on je grof in ker je že naročil apartemente v »Unionu«, slovenski kmetje bodo pa prišli v Ljubljano in bodo šli spat tam, kjer jim določijo prostor, ako se bodo prireditelji katoliškega shoda sploh spomnili na to, da bodo tudi slovenski kmetje potrebni počitka. o.
Tistim, ki jim ni všeč, da nočemo prepisovati »Neue Freie Presse« in »Reichpost«. Za nas nista bili židovska preša in krščansko socialna raihspošta še nikdar vzor in v slovanskih oz. jugoslovanskih rečeh popolnoma nekompetentne. Tudi v naj-novejših zadevah ne, ker poročila teh dveh listov so približno istega vira in ta vir — Wagner. bivši avstrijski lajtnant — je bil v državnem zboru javno označen za lažnjivca. In poleg tega je tendenca obeh iistov več kot prozorna: želita si. oziroma krogi, ki stojijo za njima, poraza Srbov. ki bi pomenjal tudi poraz Jugoslovanstva. Ne moremo pomagati onim ljudem torej, ki jim ie duševna hrana »preša« in »raihspošta« in tudi hudi naj nikar ne bodo. da si dovoljujemo imeti svojo lastno, dobro utemeljeno mnenje, ki ga še nobeno dejstvo ni ovrglo. pa£ pa vsako podkrepilo. Torej prosimo, naj se nam oprosti, da si upamo resnico poročati in odkrito govoriti.
Nekateri nam baje zamerijo, da nismo poročali o bitkah in onih srbskih porazih, ki jih ni bilo. Dober tek! in naše pomilovanje, če to tvori predmet njihovih kavalirskih pogovorov.
Več zemljevida in zemljepisnega znanja! Ko se je lansko jesen začela vojna so židovski listi prvi dan napisali: Turki vdrli v Srbijo, oblegajo Ristovac. grmenje topov se sliši v Belgrad. Včeraj so pisali:	Bolgari
vdrli v Knjaževacu v Srbijo, s čemur se potrjujejo vesti, da korakajo proti Vranji. Nemški čifut si predstavlja Ristovac pred Belgradom; Krijaže-vac pred Vranjo; še mar mu ni. da vsa ta mesta stojijo daleč od sebe, na nasprotnih točkah svobodne kraljevine. In ker nočemo takšnih nesmislov prinašati, nam Srbofobi zamerijo.
So nekaterniki. ki trdijo na vsa svoja katoliška usta. da je »Dan« brezpomemben, da nima vpliva in podobna nesmisla. Tem zavistnežem ki imajo v sebi tudi kali idiotizma je mesto vas odgovoril včerajšnji »Slovenec«, ki pravi, da »Dan« podžiga strasti in ščuva in s tem kali mir na Balkanu. Res velik vpliv nam »Slovenec« priznava; mi njemu žalibog ne moremo tacega.
Kdo naj dela klerikalno štafažo na ljubljanskem shodu? »Straža« od zadnjega petka seo brača na svoje verne, v prvi vrsti pa na župane in obč. predstojnike, češ, da v prvi vrsti oni morajo iti v Ljubljano svoj denar zapravljat, za brezpotrebne klerikalne prireditve. Kar na komando naj bi naši župani in obč. predstojniki puščali domača dela za to. da bo klerikalnim našim kolovodjem všeč. Najpreje nas pobirata in uničujeta mraz, potem suša in ponekodi vrh tega še toča. pa bi naj težko pridržane boreže. ki jih bomo pač letos še krvavo rabili, razsipavali v njihove vedno lačne bisage. Po poljih in vinogradih k vsemu temu še do skrajnosti primanjkuje delavnih rok. Rav-novonih dneh pa bo povsodi vse polno dela, tako, da bo morala biti vsaka roka na svojem mestu. Kdo vam bo vračal ogromno škodo, ki nam bo vsled tega nastala? Ali morda naši fajmoštri in kaplani, ki sami niso nik-
Tistega večera sem se ga nekoliko nalezel — in sem bil vajen vinu
—	in sem pogledoval dekle s parom oči... Jaz sem pogledal njo in ona beli namizni prt. Taka je bila v tistem času: jaz sem pogleda! njo in otta namizni prt.
Tu se naenkrat dvigne udova, pobratimi, iti reče: »Kaj menite, gospodje in dame moje, bi vam ne bilo prijetno, če napravimo mal izlet na saneh? Zunaj je prekrasen sneg in divna mesečina ...«
»1 seveda! Zakaj ne?« je zvenelo od vseh strani. »Naredimo izlet na saneh!«
»Imenitno,« reče tudi stari, dekletov oče, »napravite kakor se vam bolje zdi. Mladina naj gre, in stari ostanemo tu in se pozabavamo po svoje.«
Konji so bili za preženi v sam, dobro smo se zavili in odšli na dvo-
Vidite, ne bi vam mogel niti danes povedati, kako je prišlo, da sva se usedla z udovo v ene in iste sani. Zapomnite si, prijatelji moji, v istih saneli z udovo.«
Na jasnem nebu ie stal _ bledi mesec, da smo mogli v jasni razsvetljavi natančno razločiti gozdove na bližnjih gorah.
Mestece je odmevalo od trušča dečakov s pljugom, povsod so se glasili zvončki, pokali biči, donele
'dar siti? Gotovo ne! Da bi pa njim na ljubo šli na daljno in drago pot, tega pa vendar tudi ne moremo od vas zahtevati, še manj. ko se ne gre za nič druzega kot. da se osmešimo s svojo lahkovernostjo pred celim svetom. Vsak razsoden človek. ki ni do skrajnosti lahkomišljen, bo ostal lepo doma in skrbel, da mu delo in ono malo, na kar ima še upati. ne zaostane in da ne bo škoda ki jo imamo letos povsodi v gospodarstvu še večja, kot ie že itak!
Osrednji volilni odbor v Gorici ie izdal sledeči poziv na volilee: Dne 13. t. m. ste pozvani na volišče, da izberete poslance občne kurije za goriški deželni zbor. V Avstriji ni dežele, v kateri bi vladala manjšina prebivalstva nad večino. Samo v naši deželi vladajo Italijani, ki so manjšina, nad Slovenci. Slovenska večina na Goriškem je povsodi na sramoten način zapostavljena, v deželnem zboru nima onega zastopstva, ki ji pritiče. v deželni upravi se šopirijo Italijani, jemljejo sinovom slovenske matere kruha, škodujejo življenjskim interesom slovenskega dela dežele. Kdo ie zakrivil tak ponižujoči položaj Slovencev? Odgovoriti moramo: S.L.S. na Goriškem, katere odgovorni voditelji so dali deželi skrajno krivičen volilni red in ki. zvezani z Italijani, našimi najhujšimi nasprotniki, so onemogočili razvoi slovenskega naroda na Goriškem. V deželnem zboru je zavladala pod okriljem S. L. S. slovenska pohlevnost, boječnost in potrpežljivost, kakor da so Slovenci rojeni za to, da jih drugi tlačijo in jim drugi zapovedujejo. Ti časi so minuli, sedaj stojimo pred novim deželnim zborom, v katerem ne bo več laškega poglavarja. V deželi se čuje le en glas: Tako. kakor je bilo doslej, ne sme več biti v novem deželnem zboru! Novi časi morajo nastopiti tam. novo pošteno delo za goriškega Slovenca. Proč s starim škodljivim sistemom iz deželne hiše. — V nadaljnem govori oklic o dež. gospodarstvu in o statutu za mesto Gorico. V občni skupini so doslej kandidati:	Fran
Miklavčič. Zupan v Kobaridu. Ignac Kovač, župan v Ajdovščini, Dr. Gustav Gregorin. — Za mesto Gorica, je proglasil nar. odbor sledeče kandidate: Ivan Gorjup, pek v Gorici. Ivan Jos. Fabčič, poslovodja in dr, Peter Mcdvedšček. odv. kand.
Slovenskim zdravnikom. Načelnik sanitetnega oddelka srbskega vojnega ministrstva generalni zdravnik dr. Sondermajer je v torek poslal V Ljubljano brzojavko^ v kateri nujno prosi slovenske~ždr a vdiker (H bi 'prihiteli na pomoč v Belgrad. V brzojavki pravi, da je v Belgradu 13.880 ranjencev, ki nujno potrebujejo zdravniške pomoči. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Razna javna poslopja, kakor gledališče in razni uradi, so spremenjena v bolnišnice.
— Zdravnikov primanjkuje povsodi.
— Pozivamo in prosimo slovenske zdravnike, naj se tej prošnji iz Bel-grada odzovejo v čim največjem številu. Potreba je velika: zdravnikov malo. ranjencev vsak dan več!
Jadranska banka in hrvatska verisijska banka v Dubrovniku sta se združili z vsemi filijalkami.
Zagorje ob Savi. Mnogokrat se je že pisalo o varnosti občanov v naši občini a se dosedaj še ni noben merodajen faktor zgenil ter naredil mir v občini. Kako tudi. saj daje sam obč. odbor vzgled s svojim prepirom pri obč. sejah pod patronanco župana Tomo Koprivca, ki se ne upa še niti z očmi treniti proti pretepačem, ker ima sam v krvi člana^ pretepača Anton Žagarja, ki se ie že pred 14
trompete, piščali in harmonike in je vladalo živahno vrvenje.
Zavili smo na polje, in konji so leteli čez snežno plan. Mestece, iz katerega je prihajal do nas udušen hrum, je bilo že daleč za nami.
Tenek, oster veter nam je zavel nasproti, drobni sneg naokoli se je lesketal in pred nami razgrnjena polja so dobivala v mesečini nekoliko vijoličasto barvno nianso.
Drčal: smo po molčeči planjavi. In naknadno sem v/čutil, nevede, da je zaplapolala v mojem srcu vroča žerjavica in da je gorelo v moji notranjosti, ko so leteli konji molče proti temnemu, modremu obzorju.
Agripina, udova. je slonela mehko na moji strani, objela mojo roko. Ne vem, ne morem povedati, kako se je moglo zgoditi, stisnil sem njeno roko, se sklonil k nji in jo poljubil — bilo mi je, kakor da bi se vroč tok izpreletal po mojih žilah.
In konji so leteli skozi mesečino in okrog se je lesketal drobni sneg...
Vidite., pobratimi, iz tega primitivnega vzroka, ker smo napravili v oni Silvestrovi noči smukanje
—	le iz tega vzroka sem postat človek, kj se nima ničesar več nadejati. In ljubjj sem deklico — ljubil sem jo blazno! Toda od one Silvestrove noči nisem snoval več romantičnih tirad in nisem več sedel pri nji ure dolgo, ne da bi rekel besedico.
dnevi v Savi utopiti skušal. Vsled •tega tudi ne vidi naš Tomažek dale-koznanih pretepačev in uzmoviSev ala Klavs, Levec. Leban in drugih. Zlasti pa na okr. cesti Zagorje—kolodvor ie vedno toli vpitja in razgrajanja kot v kaki menežariji. Da bi se mir ohranil za to ni časa. Vsled tega vljudno prosimo slavno c. kr. okr. glavarstvo v Litiji, da ono temeljito stopi na prste svojim podrejenim faktorjem, da ne bo Zagorje znano kot mesto in azil pretepačev. Toli za sedaj.
Nesreča. Dne 7. t. m. Je ponesrečil triletni Vincenc Štirn iz Šte-fanje gore pri Kranju.. Pri Stirnovih so namreč belili. Vsled tega so bila sobna vrata naslonjena na n..-ko drevo. Mali Vincenc pa jih je podrl po nesreči nase. Pri tem si je deček zlomil desno r.ogo.
7.&ga mu poškodovala troje prstov. 17letntmu žagarju Nacetu Hafnerju, ki ie uslužben pri Francu Šviglu na Bregu je dne 7. t. m. cir-kularna žaga poškodovala tri prste leve roke.
Napcd. Antona Predvornika iz Trbovelj sta pred enim tednom napadla fanta Mikolič in Mastnak in ga osuvala z nožem v levo in desno roko. Predvornik je moral iskati pomoči v deželni bolnišnici.
Pri sekanju drv se le ponesrečil lSletni France Kranjc iz Davč pri Kranja. Vsekal se je na desno nogo in zadobil težko poškodbo.
Telica ga sunila v bok. Janez Adamič iz Ponikve je gnal dne 6. t. m. telico na vodo. Pri tem ga je telica sunila z nogo v bok, da je padel in si pri padcu zlomil levo nogo
v	stegnu.
Pri nabiranju lipovega cvetja padla z drevesa. Dvanajstletna Marija Kregar iz Savelj pri Ježici je te dni nabirala na neki lipi lipovo cvetje. Pri tem je padla 12 metrov visoko z drevesa. Zadobila je notranje poškodbe in se nahaja v deželni bolnici. /
Aretacija vlomilca. V torek je orožnfštvo na Sapu pri Vrhniki aretiralo že večkrat kaznovanega delavca Alojzija Merlaka iz Vrhnike, ker je bil na sumu, da je dne 22. p. m. izvršil vlom in tatvino v Gorenji Straži. Orožništvo je Merlaka izročilo sodišču.
K samomoru na Črni prsti. O tem se še poroča: Preteklo nedeljo sta naletela dva tržaška turista v tamošnji planinski koči na mladega turista Kuneja iz Ljubljane, s kal-terim sta se začela pogovarjati. Kmalu nato je odšel mladi mož v sosedno sobo, da si odpočije, kakor je rekel. Kmalu pa je prišel nazaj in je zaklical: »Pomoč, izpil sem ciankalij« Oba turista sta skočila k njemu, pa bilo je že prepozno. Nobene pomoči ni bilo in Kunej je čez nekaj minut izdihnil. Na postelji so našli pražno stekleničico, iz katere je Kunej izpil strup. Ravno tako so našli tudi neki listič, na katerem je bil pod napravljenim križem napi--san Kunejev naslov in naslov njegovih starišev.
Vasovalci. Kmetska navada fantov je že ta. da ko se napravi noč hodijo vasovat in večina noči prebijejo v vasovanju. Tako se ie zgodilo tudi v Tomažjevasi pri Beli cerkvi. Dne 19. junija t. 1. ko se ie napravila noč in je ura naznanjala deset sc je po cesti Franc Rodič iz Tomažjevasi približeval k hiši Rozmane, kjer imajo lepo hčerko, da bo nekoliko povasoval. Ni moj namen, opisovati vasovanje, njih poetično nadahnjenost, le to naj omenim, da je kmalu sedel Rodič za mizo in se pogovarjal. Izza bližnje hiše pa je stopil Jožef Rešetič iz Tomažjevasi bosonog in je bil tudi namenjen iti vasovat k nji. za katero mu ie gorelo srce, a ona ni hotela o tem nič vedeti. Počasi se je bližal k oknu,, pa vraga. Pri mizi je že sedel drug fant in za njega ni bilo
Naslednjega dne so gorele udo-vine oči kakor dvoje plamenov v moji duši; čutil sem jih. Vse sem Pustil pri miru in prišel v Buka-rešt...
, In glejte, deset let Je preteklo tacaš, in sedaj sedim tukaj pijan — pijan in žalosten, pobratimi, toda da veste: doma me čaka par oči... par iskrivih oči...
Toliko je ostalo od udove — par oči. Večina zob Je izpadlo, koža je postala zgrbančena, in njena postava tli več polna, ni več mikavna, kak jr nekdaj. Toda oči so ostale, '-'gibljem se jih in se vračam zopet k mim in jjm ne niorem ubežati, jim ne bom mogel nikdar ubežati.
Zgrešeno življenje, pobratimi, zgrešeno življenje, Več vam ne morem povedati...
Dovolj. Sedaj sem zopet enkrat pijan, sedim široko nazaj v stol naslonjen, pestnice uprte ob mizo in strmim v kozarec... Deset let je med tem preteklo in koliko zastonj živečega življenja! Z nobeno stvarjo se nisem pečal, z nobeno stvarjo!
prostora. Naslonil se je na zid in premišljeval in kmalu s.i je bil na jasnem, da blago srce lepe Antonije se Je vnelo za svojega vasovalca. To ga je vjezilo, planil je pod Rozmanov kozolc in vzel vozno vago, se napotil zopet k oknu a na poti se je premislil in se zopet vrnil h kozolcu, pa jezica mu ni dala miru. čeravno so hitro delovale njegove misli, vendar se je zopet vrnil z vago oborožen in se vlegel kraj hiše. Pa zlomka, ura je udarila ednajst. dvanajst, ena, pa vasovalca le ni bilo, že je mislil, da sploh pred jutrom ne bo odšel in napotil se Je domov, ko zasliši nek šum. postal je pozoren, in res. prišel Je vasovalec Jn šel po cesti proti domu za njim pa jo je urezal Rešetič. dvignil vago in ga udaril. Še je dvignil, da bo ponovil Ickcijo. pa Rodič ga ni čakal, nego urnih krač jo je ubral proti domu, kjer so mu razbito glavo izmili in obvezali. Zadovoljno se je vračal zopet proti Rozmanovemu kozolcu, da bi dal vago nazaj, pa obstal je osupnjen, za Rozmanovo hišo se je prikazala postava in se bližala k oknu, in začela trkati. Nekoliko časa ga je ogledoval in spoznal ga Je, ter mislil sam pri sebi: »Hej, ti France Mahove, ti čevljarček, ti šusterska smola iz Vinjega vrha, kaj imaš pa ti tu opravit, ha tudi ti. No, le čakaj, ti bom dal pa nekaj za spomin.« Stopil Je k njemu in dvignil vago, ka lej jo smolo, hitrejši je bil od njega, obrnil se je in prestregel udarec, obenem pa tudi prijel za vago in mu jo izvil iz rok. »Sdaj pa kar beži proti domu,« si je mislil Rešetič in ubral jo je. Mahove pa se je jezen obrnil proti domu, kjer je svečano vago razbil z besedami: »Da ja ne bo več nobeden s to vago udaril.« Rešetiču pa ie to začelo iti po glavi in zbal se. je. zato je stopil pred brata in ga prosil naj mu izplača dedščino, da pojd v Ameriko, kar mu je brat tudi izlačal in čez kake tri dni se je napotil Rešetič obložen s kovčekom na kolodvor, kjer so ga v varstvo yzeli orožniki, kar mu ni bilo po volji in sc je zato vlegel na tla, ter ni hotel vstati, kar orožnike ni oviralo. Ker kmalu je sedel na gorkem. In to vasovanje je imelo tudi drugo dejanje, ki pa ni bilo toli poetično in je bila tudi ta dazlika, da je pri tem glavni junak Rešetič odnesel na rami težke 3 mesece s postom in trdim ležiščem.
Pet Hrvatov utonilo v Dravi. Iz Središča se nam poroča: Te dni je utnilo v Dravi pet Hrvatov, ki so se peljali iz središke na hrvatsko stran. Prišli so v neki vrtinec, kjer je va-lovje zagrabilo njih čoln in ga za-vrtilo in požrlo. Hrvatje so bili nekoliko dobre volje, zato niso pazili, kod vozijo. Nalezli so se bili jeru-zalemca in so bili v mislih tako visoko v jeruzalemskem paradižu, da niso zapazili pozemeljske nevarnosti. Kriva pa je tej nesreči tudi reka, ker ni regulirana in ima vse polno nevarnih mest. Bil bi že zadnji čas, da se začne tudi delo za regulacijo Drave.
Ljubljana.
— Br/ojavlo, v kateri se nam iavlia voina rroklamacija kralja Petra, ie videti v našem izložbenem oknu. Brzojavka Je bila oddana v Belgradu ob S. zvečer (v torek) in je prišla k nam včeraj ob 9. zjutraj. Istotam so tudi izstavljene posebne izdaje belgrajskih listov, ki javljajo padec Kočan.
— Ad vocem »Emona«. Sprehajajo se po »Bregu« zapazil sem precej starih hlodov, ki so jih izkopali pri gradbi kanala nabiralnika. Ogledal sem si stvar bližje. Kake 4 n; globoko pod sedanjim terenom je zabito vse polno tacih kolov. Nehote sem se spomnil prof. Alf. Miil-nerja, k! v svoji »Emoni« (1879, str. 21, 69) trdi, da je iz rimskega castra
Obupno sem se bojeval in sem poginil v groznem vrtincu!
In čc me gledate takega, kakor sem sedaj, tak se spominjam plavolase deklice, katero sem tako ljubil blazno ljubil — pijem, in otožen postajam, in spominjam se romantičnih dni in plavolase deklice, ki je odsih-dob nisem videl nikdar več.
Hoj, zapojmo — lahko zapojmo kakor tih »kes«. Ne veste, katera pesem se tako naziva? »Zvezdica«,, pobratimi; jaz jo imenujem tako: kes. Lahko in umerjeno... »Zvezdica na nebu mala živo je nekdaj sijala ...«
Ne ustavljajte... po5te napr&j, ne brigajte se zato, da me polivajo solze — tako sem sedaj enkrat pri popivanju, postajam čisto otožen ...
Pojte nalahko, kakor dih... sedaj ognjeviteje. ljubi moji... Deset let je tačas preteklo, celih deset let, in deklica, ki sem jo tako blazno ljubil, je izgubljena za me za vedno! Pobratimi, pojte rahlo kes...«
cesta (cardo decumanus) na Dolenjsko peljala skozi »Zatiško ulico«. In res, ti piloti so zabiti ravno pred na-pornika Majerja hišo. Torej ravno nasproti »Zatiški ulici«, škoda, da ni več v Ljubljani imenitnih arheologov Miilnerja in Schmida, katerih zadnjega so hoteli klerikalci ubiti in se dandanes ni vrag ne briga, kaj pravi za zgodovino zemlja v svoji skorji važnega. Kje tiče sedaj »Slovenčevi« učenjaki z dr. Mantuani-jetn? Morebiti študirajo visoko rimsko politiko in želvine črepinje, ali pa kako bi se najložje "dalo ubiti brate Srbe in njih občudovalce. Na noge torej slovenski učenjaki, da doženete. kaj je s tem neostiščem!
Spectator.
— Dohodki cvetličnega dne znašajo v Ljubljani 3960 K 83 vin., torej znatno mani kakor lani.
— Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Spod. Šiški priredi v nedeljo dne 13. t. m. cvetlični dan z veselico. Predpriprave so v najlepšem teku in skrbljeno bode zato. da bo v nedeljo vsa Šiška v rožcah.
— Matica Slovenska. Gospod Peter Majdič, naš veleindustrijalec
v Celju, je pristopil kot ustanovnik k »Matici Slovenski«. To Je lep zgled za naše industrijalne kroge.
— Nov nastop c. kr. policijskega nadzornika v Ljubljani. V petek oko-
li	pol štirih popoldne nudil se Je zopet krasen inteligenten prizor od strani dunajskega rešpektorja, proti stražniku pri glavni pošti. Ta nade-polni gospod je prišel nadzorovat stražnika pri glavni pošti. Ker ni bilo stražarja tam, je čakal trepetaje z nogami 3 minute. Pride stražnik in javi »Nič novega na stališču 4« samo to se je slišalo. Rešpektor pa ga je nahrulil, kje da je bil, stražnik je rekel, da je svojo potrebo opravil. — Rešpektor: »Das glaubc ich Umen nicht«. — Stražnik: »Ako ne verjamete, prosim, da vprašate.« — Dalje ga ni pustil govoriti ta rešpektor, ampak mu zabrusi v obraz besede »Glauben Sie, daB ich jetzt — we!cher von — ist.« — So prelepe besede, da bi jih priobčili za javnost. Stražnik se ozira zdaj na eno zdaj na drugo stran, videti Je bilo. da se sramuje. Občinstvo se je zgražalo nad takimi inteligentnimi dunajskimi besedami. Nato mu pa še
reče: »Sie sind der------------ganzen
—.« To je bilo pa že preveč stražniku, kratko ali vrlo dobro ]e odgovoril stražnik temu rešpektorju, ali ne z besedo, ampak s tfjm, da se je obrnil in šel svojo pot, pustivši inteligentnega gospodiča s kolesom samega na cesti. Ko Je to videl in mogoče k pameti prišel, da ni pravilno ravnal, se je ozrl in videl drugo občinstvo. Hitro jo popiha po Šelenbrugovi ulici nevede po desni strani. Mogoče je njemu, tako mlademu rešpektorju dovoljeno voziti po desni strani. Ako moramo mi red držati na cesti, blagovolite se tudi
vi drugič po levi strani peljati, kajti postava govori za vse pa tudi za dunajskega rešpektorja, — Vprašali bi sedaj potom javnosti, kaj bode ukrenil sedaj gospod komandant Gerži-nič protii temu mlademu gospodu rešpektorju, ako bo voljan podučiti ga. da take igre niso za javno cesto, še manj pa za pred pošto. Ako pa hoče res kako vlogo igrati, naj ga pošlje g. Geržinič in g. Skubel nazaj na Dunaj v takozvani »Prater tingel tangel.« Opozarjamo obenem tudi slovenske poslance, da govorijo o teli šikanah na kompetentnem mestu. Da bi se pa red enkrat za vselej napravil, bi svetovali gospodu grofu Kiiniglu naj da enkrat svoj »Amts-Verfiigung« ven, da lahko stražnik br^z službene poti z njim osebno govo-. kakoi je to v Trsai pri g. svetniku Manussiju navada.
— V kratkem bojno poročali, kako je mogoče 1500 K posojila od svojega prijatelja prejeti, in v 7. letih 7000 K na obrestih in stroških dolžan postati. Upnik Je milijonar.
-- Z Dolenjske ceste. Ne vem iz kakega razlega je nekdo napadel prav po nepotrebnem cestnega mojstra š. na Dolenjski cesti. Morda zato, ker z vso vnemo skrbi, da se ie zasadil drevored in da so se napravili prepotrebni hodniki ob kraju ceste On sploh skrbi, da je cesta res v dobrem stanu. Vsak obiskovalec Dolenjske ceste mora pripoznati, da je sedanji cestni mojster popolnoma na svojem mestu. Le nikar ljudi iz osebne mržnje Javno napadati, ker se s tem stvari več škoduje, kakor koristi. Posebno pa ne se skrivati za uredniško molčečnost. L.
— Nogomet. Atletsko football moštvo >;Celovec« je igralo v nedeljo proti »Ružiču« iz Gradca in ga porazilo 0 :8, nakar se je odpeljalo v Gorico, kjer ie v pondeljek tekmovalo proti »Jugoslaviji« revanžo ter Jo zopet občutno porazilo 0:11 nakar se ie odpeljalo v Trst, kjer bode jutri tekmovalo z ondotnim moštvom, rezultat priobčimo jutri.
— Ljubljanska stanovanja. Prejeli smo:	Menda je malo mest v Avstriji, kjer bi bila stanovanja ta-
ko draga, kakor so ravno v Ljubljani. Gospodarji jih vedno boljinboll dražijo. Mnogi so dobili sedaj zopej nov izgovor, namreč davek na kanale. katerih pa še ni. Toda stanovanja se morajo takoj podražiti in sicer gospodarjem v korist! Tudi ie mnogo gospodarjev, katerim se je menda vkoreninila v glavi neka posebna bolezen. Radi bi imeli samo take stranke brez otrok, katere bi hodile samo spat na stanovanjc, a isto. da se jim zviša vsako četrtletje. če stranka išče stanovanje, se jo vpraša, če nima otrok. Ako jih ima. se Jo odslovi s tem, da Je stanovanje že oddano drugi stranki. So pa tudi gospodarji, ki komaj čakajo, da jim kaka ženska prinese kako besedo na nos. Takoj odpovedo po^ štenim in mirnim strankam stanovanjc sodnijskim potom. To pa sjmo radi tega, da se novi stranki zviša stanarina od 10—40 kron na korist gospodarju! Stranke imajo tudi male dele vrta, na katerem je precej stanarine. Akoravno niso ti deli vrta yeč vredni kakor 5—15 kron. Ostali vrt uživa navadno sam gospodar. Neka stranka je imela okrog 5 m2 vrta. ki je bil vpisan v davčno polo 100 kron (reci sto kron!)! Ko vpraša stranka gospodarja, zakaj io, se ji je stanovanje odpovedalo sodnijskim potom. Teh neznosnih razmer mora biti že enkrat konec.
— Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi si ogledati danes zadnjikrat krasne amerikanske učinkovitosti kakor:	»Ubijalec	medve-
dov«, »Štirinožni junak« in Pathe Journal z interesantnimi football in tenis tekmami. V petek specialni večer z Nordisk dramo »Mož s plaščem«. V soboto »Baje, izgubljen sin«. V torek »Neresnične sanje«, ko-lorirana francoska drama. Drugi teden »Bele lilije«.
— Loterijske številke:	Gradec: 35, 33, 71, 43, 13. — Brno: 67, 49, 26, 23, 45.
Trst. Kaj je z našim obrtnim šolstvom?
»Narodna delavska organizacija« v Trstu sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. dopoldne Javen protestni shod ua Velikem trgu pred c. kr. namestništvom.
Dnevni l ed: K»1 je z našim obrtnim šolstvom? Glavni poročevalec: dr. Vekoslav Kisovec.
N. D. O. je vložila glede slovenskega obrtnega šolstva celo vrsto spomenic in je tud: že opetovano intervenirala o tem vprašanju. Dosedaj je ostal ves naš trud brezuspešen; vlada se ne gane, dasi nam je namestnik sam ?e obljubil, da se bo prej ko megofe ugodilo tej upravičeni zahtevi trž. slovenskega prebivalstva. Nekaj časa je res že izgle-dalo, kakor da bi vlada vendar enkrat hotela storiti svojo dolžnost v tem oziru. Sedaj pa cela zadeva zopet sp;. naše spomenice leže menda zaprašene med raznimi nerešenimi akti.
Tržaški Slovenci, zlasti tržaški slovenski delavci so siti tega večnega zavlačevanja, zato hočejo enkrat z Javno manifestacijo pod milim nebom (pred namestniško palačo) povedati merodajnim faktorjem na nedvoumen .način, da se ne dajo več voditi za nos in da so pripravljeni za to svojo pravično zahtevo napeti tudi druge strune.
Tižaški Slovenci! Da bo vlada prepričana o tem, da je zahteva po slovenskem obrtnem šolstvu zahteva vsega tržaškega Slovenstva, zato se udeležite v ogromnem številu javnega protestnega shoda pred namestništvom!
Deželni Izvrševalnl odbor N. D. O.
V	Trstu.
Tisti dobro poznani falot je. ki se
delajo v anonimnih pismih, ki jih pošiljajo na odbor NDO, najboljše narodnjake, da pod to krinko lahko huiskajo proti gotovim osebam, do-čim v »Zarji« rogovilijo proti NDO. in zlasti proti njenJ. godbi, a nimajo niti toliko poguma, da bi se v pismih podpisali — ker se pač boje za svoje nesramnosti sodnijskega preganjanja — naj vzamejo na znanje, da romajo vsa ta pisma — v koš. — Tajništvo centralnega Izvrševalne-ga odbora NDO.
Iz Voloske-Opatlje. Pretekli petek je priredila naša podružnica N. D. O. lepo uspeli shod, ki se je vršil v dvorani tukajšnjega »Narodnega doma« in so se ga udeležili delavci v častnem številu, zlasti uslužbenci električne železnice. Na shodu, .ki mu Je predsedoval predsednik Vrečko, sta poročala strokovni tajnik Brandner iz Trsta in dr. Poščič. Dr. Poščič in prof. Ivančič sta zastopala centralo Narodne zajednice. Govoril je tudi ravnatelj okrajne bolniške blagajne Vahtar. Delavci so bili zelo navdušeni in so zlasti zastopniku
centrale N D. O. iz Trsta burno pritrjevali. — Podružnica bo skušala pritegniti v svojo sredo vse delavce, tudi one, ki so organizirani pri so-cijalnih demokratih, katerih pa ni mnogo. Socijalni demokrati namreč vidno nazadujejo pri nas. čemer dokazuje že dejstvo. Ja je okrajna bolniška blagima, ki so jo vodili poprej socijalni demokrati, sedaj v narodnih rokah. V zadnjem času so začeli zidarje organizirati, kar pa se jim z ozirom na to, da se bo v naši podružnici osnovala zidarska skupina, ne bo posrečilo. Tuintam priredijo so-cijalni demokrati kak shod in kot govorniki prihajajo Nemci, kar lepo karakterizira mednarodnost socijal-nih demokratov. Pri nas jim je skoraj za vselej odklenkalo.
Berger zaprt v Parizu. -Dan* je že poročal o slavnem Salamonu Bergerju, starem 28 let, iz Zagreba. Ta čiovek je postal slaven vsled svojih goljufij, ki jih je izvrševal neprestano po Avstriji. Ni dežele, ne kraja, kjer bi ne izvršil kako hudodelstvo, in čeprav so ga oblasti zasledovale neprestano, se mu je vedno posrečilo izginiti. Bil je celo par-krat vjet, a ie zbežal iz zaporov. Tako je zbežal iz kaznilnice v Budimpešti. Pozneje je bil prijet in vtaknjen v zapor v Cerkvenici na Hrva-šKtm. a je vlomil omrežje v zaporu in zbežal. Klatil se je po deželah in skrival pod raznimi imeni. Zadnje sleparstvo je izvršil v Trstu in Slovenci smo imeli čast, da je prenočeval v hotelu »Balkan« v »Narodnem domu*. Nato je izginil. Tukajšnje oblasti so ga iskale, a vse iskanje ie bilo zaman; Bergerja ni bilo nikjer. Obljubiti smo čitateljevn »Dneva«, da bomo poročali, kakor kaj izvemo o tem slavnem sleparju. No, tukajšnje oblasti so izvedele te dni od francoske vlade, da je prišel Berger pred kratkim v Pariz, kjer ic takoj po dohodu osleparil nekega uradnika za 120 frankov. Toda bil ie prijet in sodišče ga je obsodilo na
1	leto ječe. po prestani kazni pa odpošljejo Bergerja v domovino — Avstrijo, ki mu }e bila premajhna, kakor Aleksandru Velika Macedo-nila.
Kie je denar? Trgovec z manu-fakturnim blagom Alojz Butti. ki ima svojo trgovino v ulici Ntiova. je izročil v ponedeljek, okoli M. ure in pol svojemu pomočniku Orestn Bi-lucagliu pismo, v katerem je bilo 600 K v bankovcih. Naročil mu je. naj nese denar Antoniju Tozziju. tr-govu v utici Valdirivo. Pomočnik je odšel in ker ga ni bilo nazaj, je začel njegov gospodar skrbeti. Toda počakal je. — V tem času pa je prišel na policijo v ulici Machiavelli neki mladenič, ki je začel pripovedovati, da je bil pred nekolikimi minutami oropan v ulici Valdirivo. Povedal je, da mu je vzel tat pismo, v katerem je bilo 6000 K (pomočnik ie najbrže preslišal — bilo je samo 600 K, kakor že omenjeno). Dr. Zecchini pa ga je tako spretno izpraševal, da mu je kmalu dokazal, da je vse to, kar pripoveduje o ropu, izmišljotina. Ko si ni mogel pomočnik več pomagati, je rekel, da je denar izgubil, pozneje pa, da ga je izročil nekemu Tonetu, ki je sirota Toda o Tonetu ni vedel, ne kako se glasi njegov priimek, ne kje stanuje* ne kaj in kje dela. Vse to je najbrže tudi laž. Pomočnik je vodil policijo za nos z raznimi svojimi izjavami; pozneje je bil odpeljan v zapor. Kam je vtakanil denar, še ni dognala policija.
Konja vprežena v voz, sla se zvrnila v morje in utonila.
Na obrežju opažamo vedno mnogo vozov, na katere nakladajo ali pa razkladajo razno blago. Vozovi stojijo le kak meter oddaljeni od morja. Tako je stal tudi v ponedeljek pop. okrog 3. ure dolg voz na' levi strani pomola »Gtuseppino«. V voz sta bila vprežena dva lepa konja ter sta potrpežljivo čakala, da so nakladali na voz težke vreče cementa z jadrnice »S. Spiridione«. Ze so bili naložili težaki kakih 50 vreč cementa na voz, ko so se konji najbrže ustrašili in začeli hoditi ritenski. Tri, štiri korake ritenski, in že sta bili zadnji dve kolesi voza ua robu pomola.
Voz se je zvrnil v morja.
Ko je opazil voznik pretečo nevarnost, je prihitel h konjema, toda bi‘lo je že prepozno. Zadnji dve kolesi sta šli čez rob in težko naježen voz se je zvrnil v morje ter potegnil s seboj tudi oba konja, ki sta bila' vprežena vanj. — Rešitev je bila ne,r mogoča, zakaj voz se je potopil takoj na dno in po nesreči se je zvrnil tako, da sta prišli obe živali
pod jadrnico »S. Spiridione«
Kdo naj bi skočil v morje in rešil konja? Vsakdo bi bil v nevarnosti za svoje življenje. Ko je videl voznik
da Je vse izgubljeno — konja in cement. je bežal ves zbegan v mesto.
*
Ni dolgo časa od tega, odkar je poročal »Dan« o podobni nesreči. Takrat se je zvrnil v morje voz s konjem in voznikom, ki je sedel v Vozu. Voznika se je posrečilo rešiti, žival pa je tudi takrat utonila. In ni izključeno, da se prigodi morda jutri ali pojutrišnjem podobna nesreča, ki bi bila morda še bolj tragična od teh.
#
Kaj storiti tedaj? — O, pomagati bi se že dalo. Ker gospodarji ali pa njihovi vozniki niso tako pametni da bi gledali na svojo korist, nai bi policija sama primorala voznike, da izprežejo konje, kadar stojijo ob robu morja in ko nakladajo nanje. Ali je to tako težko? Konji bi težko skočili v morje (ko bi bili razpre/eni, čeprav bi se morda tudi prestrašili; in od njih tudi ne moremo zahtevati, da vidijo, kdaj dosežejo kolesa dolgih vozov rob.) Kadar pa bi bilo delo končano in voz naložen, tedaj naj bi vpregli zopet konje v vozove. — In še nekaj. Policija naj bi strogo kaznovala tiste ljudi, ki nalagajo preveliko težo na vozove. Če od silne teže utrujenemu konju odpovejo moči. tedaj zadostuje, da je za vozom le nekoliki' strmine, in voz potegne zmučeno žival za seboj — v morje. — Policija ima včasih vse polno dela tudi tam kjer ni potreba, da bi pa vreciila take-le stvari, tega ne. Tega še do danes ni videla in ni uredila. Zakaj ne? Ker imajo morda g''.spod<'e tvorničarji in skla-diščarji bolj nežno kožo kakor kak starček, berač, ki ga vleče policija od Poncija Jo Filala zato, ker ie poprosil mimoidočega za milostinjo.
In še nekaj o občutku. — Na obrežju in na pomolih je vedno na stotine ljudi, domačinov in tujcev. Kakšen vtis imajo ljudje (med katerimi so tudi taki. ki iščejo razvedrila), ko vidijo, kako se žival bori v morju za svoje življenje, in naposled utone; ko vidijo, kako iščejo in vlačijo utopijeno žival iz vode in jo nalagajo na voz, itd. Seveda, o vseh teh vtisih ne vedo ljudje, ki imajo opraviti vse svoje življenje s sabljami... Take nesrečne prilike pa večkrat ovirajo promet na obrežju, }n že zaradi tega (če drugega ne vidijo in ne čutijo), bi se moralo ukreniti vse mogoče, da se take nesreče ne bodo dogajale več.
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
Srbska in grška armada združeni. — Bolgarija že prosi velesile za posredovanja. — Bolgarski poslanik Bob če v priznava, da je vojno začela Bolgarija.
Naša včerajšnja izvajanja so v popolnem obsegu potrjena. Bolgar-ski porazi so vsaki dan očlvidnejši In tako občutni, da skrbi njeno prijateljico Avstrijo, kaj bo. In zato že piše oficijozni dunajski list, da »mora pod temi okolnostmi monarhija Av-stro-Ogrska stati budno na braniku« In Berchtold že govori o ogroženih avstrijskih interesih... Bolgarija mora biti v velikanskih škripcih; ZAČELA JE PROSITI VELESILE ZA INTERVENCIJO; BOLGARSKI POSLANIK V PETROGRADU, BOBČEV. PRIZNAVA, DA JE VOJNO ZAČELA BOLGARIJA in prosi Sazonova za posredovanje. — Z bojišča najvažnejša vest je, da sta se združili srbska In grška armada in da Je umikanje armade generala Ivanova popolnoma ogroženo.
Belgrad, 9. julija. Srbska in grška armada sta se združili. Grki osvojili Seres.
GRKI OSVOJILI SERES IN BOMBARDIRAJO KAVALO.
Pariz, 9. julija. Potrjuje se, da so Grki zavzeli Seres. Grško bro-dovje bombardira Kavalo.
BOJI OB STARI SRBSKO-BOL-GARSKI MEJI.
Belgrad. 9. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Včerai so Bolgari napadli v močnem številu Zaječar od južne strani. Srbi so jih sprejeli na Trešnjevem brdu in jih popolnoma porazili, tako, da so se z ogromnimi izgubami umaknili.
Včeraj so Bolgari napadli ponovno tudi Vlasinjo na meji, na višavi med Pirotom in Vranjo, ali so bili odbiti na vseh točkah. (Nemški listi ki jim živ krst nič več ne veruje, so seveda poročali, da so Bolgari zasedli Vranjo!)
PRAVI POMEN BOLGARSKIH NAPADOV NA SEVERNI FRONTI.
Belgrad. 9. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Bolgarske čete so že izgnane iz Knjaževca, ki so ga zavzele, ker ga je branilo samo par bataljonov vojakov tretjega poziva (možje od 37. do 45. leta, s starimi puškami!) ker je prišlo tako} ojačenje.
Vladna »Samouprava« označuje vse te napade kot demonstrativne obupne geste v svrho reklame In popravljanja položaja, ali te diverzije ne bodo prevarlle niti občinstva niti srbskega vrhovnega poveljstva.
BOLGARIJA PROSI ZA POSREDOVANJE.
/
Dunaj, 9. julija. »Neue Freie Pr.« poročp, da je vlada včeraj poslala velesilam noto, v kateri prosi za posredovanje med Srbijo in Bolgarijo. BOLGARIJA PRIZNAVA. DA JE
SAMA ZAČELA VOJNO.
Petrograd, 9. julija. Poroča se, da je bolgarski poslanik v Petrogradu. Bobčev, bil pri Sazonovu, katerega je prosil za pomoč In posredovanje. PRIZNAL JE, DA JE BOLGARIJA ZAČELA VOJNO. Prosil je za nova pogajanja — na podlagi srbsko-bolgarskega dogovora. (Dogovor je porušila vojna!)
POROČILA Z BOJIŠČA.
Dunaj. 9. julija. Tukajšnjo srbsko poslaništvo je dobilo danes‘sledečo depešo: Bolgari so začeli napad južno od trdnjave Zaječar. Napad odbit: Bolgari razbiti z velikimi izgubami. Tudi napad na Vlašin ie bil odbit.
BOLGARIJA KLIČE VSE POD OROŽJE.
Sofija, 9. julija. Vlada je poklicala pod orožje tudi nad 48 let stare može, in vse one, ki so bili vojaške službe oproščeni. (Tudi znak bolgarskih zmag — kajneda?)
RUMUNSKE OPERACIJE S SRBSKE STRANI.
Petrograd, 9. julija. Poročila z dobrega vira pravijo, da bo rumun-ska armada če stopi v akcijo, operirala s srbske strani.
RUSIJA IN RAZSODIŠČE.
London. 9. julija. Tu se poroča, da se Je Rusija izjavila, da ie pripravljena prepustiti razsodbo o srb-sko-bolgarskem sporu velesilam. (KI bodo seveda razsodile slovanskim in. tetesom v prid!)
Vojna proklamacija srbskega kralja
Belgrad. 9. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«):	Vojna prokla-
macija kralja Petra Ima naslednje besedilo:
»Dragi moji Srbi!
Zgodilo se ie ono, česar nikdar nisem pričakoval: Bolgari, naši bratje po krvi in veri, naši zaveznik), so napadli nas brez vojne napovedi, prelili so kri svojih bratov, svoih zaveznikov in pobili nečloveško naše ranjence; presekali so z mečem zvezno pogodbo in uničili prijateljstvo In bratstvo in že osem dni se vrši na Ovčjem polju, po Ma-cedoniji in ob starih mejah naše domovine težka borba In prelivanje bratske krvi.
Stresla so se junaška srca in za. trepetale so sence padlih Srbov pri Jedrenu. Bolgari so pozabili na bratsko srbsko pomoč, pozabili so na prelito kri In padle Junake na tracljskih poljanah, podali so Slovanstvu In kulturnemu svetu ostudni primer nehvaležnosti In pohlepnosti.
Nebratsko postopanje bolgarskih napadalcev me je globoko zabolelo, ono je razžalilo moje Iskreno slovansko čuvstvovanje. Odgovornost za ta zločin nasproti Slovanstvu In človeštvu na) prenese oni, ki ga je izvršil.
i In zakaj vse to? Zato, ker Bolgari nočejo, da se bratsko, na miren način reši spor, ki je nastal radi delitve, za to da nam otmejo naše pridobitve. našo dedovlno, deželo Ne-manjlčev, ki ste iih zalili s svežo krvjo, osvobodili In povrnili srbstvu. Sence naših padlih vitežklh borite-Ijev v tej slavni vojni pozivajo vas, Srbe. in rotijo, da iih maščujete.
Od tega napada se branimo skupno mi In naši zvesti in junaški
zavezniki Grk], z nami branijo srbske dežele naši hrabri In vitežki bratje črnogorski sokoli.
Življenskl interesi domovine so me primorali da, četudi težkega srca, pokličem mojo hrabro armado, da se s požrtvovalnostjo In junaštvom pokaže vredna iunakOv slavnih zmag pri Kumanovu, Prilepu, Bltolju in Jedrenu. Naj bo mojim dragim vojakom na pomoči bog in sreča junaška v tej žalostni, ali vsiljeni vojni.«
Podpisano je pod proklamacijo kralj in vsi ministri.
VTIS VOJNE PROKLAMACIJE V BELGRADU.
Belgrad, 9. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«): Kraljeva vojna proklamacija, tako odkrita, žalostna in gorka, obenem pa polna pravičnega ogorčenja, napravila je nenavadno, velik vtis	V mestu ie
bila objavljena sinoči.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. M. v T. V tej obliki ne moremo prinesti. Mislimo, da bi ne imelo uspeha. — Jaromir:	Prosimo
krajše in jasnejše.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, nal-nižla cena.
Učenka se sprejme v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19.	623-3
Sprejmem takoj vrtnarskega vajenca. I. Wider, vrtnar, Ljublja-
621-3
na
Skoral nov umivalnik z marmornato ploščo se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 622-1
Ljubiteljem dalmatinca!
Vsled ugodnega nakupa točim naravno rudeče in frno dalmatinsko kakor tudi druga vina po znižani ceni. I. Bole, gostilna In prertočlšče bTABOR".
m
Tovarna, pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Fotografske aparate
In vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
„ADRIJA“
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
SZala-te-vajte cenike !
POZOR!
80.000 puro v čevljev 4 pari čevljev za le K 8-50.
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod Izdelovalno ceno. Prodam toraj radi tegi vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno usnje, Jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8’50. Razpo-šlljatev po povzetju.
D. VVulkan, Krakovo (Avstr.)
Isaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
čevljev
Velika
zaloga
domačega in tujega izdelka. Naročila se sprejemajo po meri. — Prva delavnica za popravo čevljev. Priznano dobra in točna izvršitev. Solidne cene! Velika zaloga Berson In Palma podpetnlkov.
M. TREBAR, Ljubljana Stt. 3?etra cesta štev. e.
se išče za dobro idočo komisijsko trgovino z garancijo 8000 K letnega dobička. Ponudbe pod „Kom-panjon" na „Prvo anončno pis.“
Lepo opremljeno iegiišče
vporabno tudi po zimi, ker je kurljivo, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. Poizve se na Resljevi cesti 22
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter gostilna za okrajno cesto, z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadonos-nim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, oddaljeno dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega pre-mogokopa se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10.000 K. Naslov v „Prvi anončni pisarni".
Naznanilo.
Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prostovoljno opustil zastopstvo tvrdke Mijo Arko v Zagrebu in da sem sedaj prevzel zastopstvo slovite tvrdke brionskih otokov g. P. Kupelvvicserja.
Obenem se priporočam za nadaljno naklonjenost in beležim
z velespoštovanjem
A. Milavec, Logatec.
Motorno kolo
3 in pol HP izborno delujoče, se proda za 240 kron.
Rimska cesta št. 11.
\
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	„	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	„	40—50	,	,	14	,
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	,	„	10	,
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
V . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5^1
£Hl »Popolna razprodaj
g radi pozne sezije vseh vrst zaostalih otroških ^ s in damskih slamnikov po zelo znižani ceni.
ca
>
o
'■a
M
Modni salon
~^j Velika izbira žalnih klobukov j*^1
Gosmriinjite
Mjcenele
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Lfublianska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna Hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih