115. številka
Ljubljana, v soboto 18. maja.
XXII. leto, 1889.
■
Izhaja VBak  dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeraan za avst ro-oge rak e dežele za  vee   leto  15 gld., za  pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec l gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt  ieta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr.    Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah §t. 12. Upravništvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnuaji 17. maja 1889.
Volitve delegacijske so se vršile in sicer kar se tiče dežel, ki nas nekaj bolj brigajo, tako-le:
Izvoljeni so: za Kranjsko: grof llohemvart, namestnik : prof. Šuklje. Za Češko : Adamek dr. Do-stal, dr. Fanierlik, dr. Mattuseh, baron Nadherny, Pleva, dr. Rieger, dr. Slavik, dr. Steidl, grof VVoI-kenstein — namestniki: Fr. Hajek, Vesely. Za Dalmacijo : dr. Klaič, namestnik : conte V oj novic. Za Galicijo : dr. vitez Bilinski, vitez Chamiec, L vitez Czavkovski, Hausner, vitez Javvorski, Popovvski, Sa-wozynski, namestniki: vitez Wysoeki, Mandyeze\VBki. Za Štajersko: dr. Heilsberg in <lr. vitt-z Kraus, namestnik : dr. Magg. Za Koroško: Hock, namestnik: baron Sterneck. Za Bukovino: Lupul, namestnik: Kosswice. Za Moravsko: Aresiu, vitez Chlumecky, dr. Promber in dr. vitez Mezuik, namestniki: Hiib-ner in dr. Zaezek. Za Istrijo: dr. Vergotini, namestnik: dr. Rizzi. Za Goriško: dr. Tonkli, namestnik: Jordan. Za Trst: Luzzato, namestnik: Burgstaller.
Potem se je rešilo in sicer precej naglo već peticij, zlasti glede lokalnih železnic
Poslanec Fiegl zahteval je, da se v prihodnje hitro razpravlja predlog njegov glede dačue svobode v zadevah, tikajočih se trtne uši, in očita podpredsedniku budgetnega odaeka, posl. Plenerju, da je on kriv, da se važna zadeva še ni razpravljala.
Posl. Plener se zagovarja rekoč, da je on samo jedenkrat v odsotnosti poslanca Hausnerja predsedoval budgetnemu odseku iu mu takrat ni bilo moči, da bi se bil obravnaval ta predlog.
Poslanec dr. Herbst pravil je v razpravi postave o podržavljenji zvezne železnice Dunajske, koliko je še treba storiti in ukreniti v povzdigo mesta Dunaja. Stiska, pravi poslanec, je oči vidna in ven-der se skoro nič ne stori v zboljšanje razmer.
Zadnji čas je vender, da se uredi vender jedenkrat vprašanje smrdljive Dunajščice. Koliko bi se tu hranilo delavcev in kako bi se pomoglo obrt-niji in trgovini, zraven pa odpravila rečica, okužu joča skoro pol Dunaja. A vse to in še mnogo dru zega potrebnega in nujnega spi in dotična oblastva ne spolnijo niti obljub svojih.
Poslanec dr Lueger in drugovi interpelujo predsednika miniaterskega zaradi prepovedi shoda volilcev v narodni dvorani Dunajske mestne hiše.
Koncem seje pravi predsednik: Danes mi ni mogoče povedati, kedaj bode prihodnja seja. Naznanil bodem čas pismeno. Vsekako bode prihodnja seja jeseni in če se to zgodi, želim pred vsem tudi danes, da se raziđemo v prijaznosti. Želim dalje, da preživite častiti gospodje počitnice prav prijetno in srečno, da se snidemo jeseni prav veseli. Priporočam bo Vam najlepše. (Živo in obče odobrovanje. Posl. vitez Stalitz:  Živel naš predsednik Smolka !)
Končalo se je torej zborovanje državnih poslancev, katere so poslale razne dežele na Dunaj, da bi z vsemi močmi in vsemi dovoljenimi pripomočki delovali v prid posameznih narodov, v prid ljudstva. Beda, ki vlada s toliko silo uprav v Avstriji, apelovala je Cesto na poslance narodov, ape-lovala na one može, ki mogo s svobodno besedo, katero jim čuva ustava, zahtevati od vlade, izvršitev koristnih naredb, računajoč s potrebami časa iu odločilnimi razmerami posamičnih narodov. Brez posebnega preudarka, brez ostrejšega pregleda dr-žavnozborskega delovanja reče se lehko, da si je zbornica priboiila s svojim ravnanjem zadovolj-nost vlade, da morebiti jedino to!
Strankarstvo Slovanov na Češkem.
Pod naslovom*) „Das Par teiwesen der Slaven in BiJhmen" je izšla ravnokar knjižica, kateri je dal povod shod staročeške stranke v jeseni lanskega leta. Brošura pretresa razne najvažnejše govore, katere so imeli na tem shodu staročeški voditelji, na čelu jim dr. Rieger, potem profesor Kvičala, Braf in Tonner. Ali silno bi ue motil, kdor bi menil, da ocenjevanje teh govorov je na-vaduo ali glavna stvar; razni stavki in vsebina teh govorov so samo zunanji povod, da je imel pisatelj priliko, stvari pojasniti do jedra. In po taki poti ue ocenjuje samo staročeške stranke, ampak pre-
*) „Dab Parteiuresen der Staven in Bohmeii. Betrachtet ari der llutid der Voraammluug <les prager Hltčechischen Partcitages. Von einem listerreichischen Patrioten. Laibach. Vcrlegt von Kuri Hribar. — Dmck der „Narodna Tiskarna". 1889." 9«) str. Cena 80 kr.
soja vse strankarstvo na Češkem v obče : a ne le to, ampak kaže na stranke in bistvo teh strank po vsej Avstriji, po vsej državi.
Brošura riše v velikih potezah zgodovino češko, poljsko, hrvatsko in madjarsko, pravo za pravo zgodovino vseh narodnosti) na Ogerskem. Konečno kaže, kaj je VBaka stranka vredna s stališča pojedinih narodov in celokupnega cesarstva in označuje bistvo zgodovinskih prav vsakega naroda v Avstro-Ogerski. Naposled podaje v malo točkah program, kateri naj bi bil odslej veljaven za ČJehoslovane. Ta program je zopet tak, da ima veljavo, če ne gledamo na zgodovinsko omahljivo pravo, za vse narodnosti, — zastopane v Dunajskem državnem zboru.
Utis, ki ga napravlja vsebina cele knjižice, mora biti nenavaden in je v resnici velik. Trditi smemo, da takih brošur se snuje malo in v obče zagledajo po desetletjih tu pa tam beli dan. Videti in soditi je, da je knjižico zasnovala in spisala roka, ki natanko pozna zgodovino avstrijskih narodov, dežel, nastanka avstrijskega cesarstva in vse sedanje gibanje ne samo na Avstro-Ogerskem, ampak po vsej Evropi, drugače bi ne mogel pisatelj tako odločno soditi iu konečno kazati poti, katere se mu zdijo jedino možne, praktične in prave, in to za narode, kakor za cesarstvo v skupnosti. Tudi mora pisatelj poznati natanko pojedine odločujoče politiške faktorje. Čudno bi bilo, ko bi spisal tako brošuro mož, ki bi se sam ne udeleževal javnega življenja , a ravno zato, ker kaj tacega skoro ni možno, je pripisovati brošuri toliko večjega pomena.
Kar se dostaje posledic, je vsebina taka, da bo čistila zrak, da bo pomirjala duhove in uprezala jih na tisto stran, kjer je pričakovati uspehov v soglasji z narodnimi interesi pojedinih narodov in skupnega cesarstva. Patrijot avstrijski se imenuje anonimni pisatelj, v resnici veje iz njegovega mišljenja velik patrijotizem, podprt z najveljavnišimi razlogi in pojasnili. Zato se je nadejati, da ta brošura prodere v vse veljavne in celo najviše odločilne kroge. A kar se dostaje zbeganih narodov, katerih zastopniki sede v državnem zboru na Du-naji, je opomniti, da dobe ti narodi načela in ž njimi krmila v roke, katerih ne bo možno z lehka iztr-
LISTEK
Nedeljsko pismo iz Celja.
i.
Čudite se morda nenavadnemu naslovu, a Celjsko mesto imenovalo se je zadnji čas čestokrat in z opravičenim ponosom gledamo nanj, zatorej naj mu posvetim nekoliko črtic, katere mi tem Iožje teko izpod peresa, odkar so si zavedni, jekleni narodnjaki priborili večino v okrajnem zastopu Celjskem. Naši Nemci sicer Še vedno čivkajo „von der urdeutschen Stadt Cilli", a to nas mnogo ne moti, kajti mi, kakor tud« Nemci in nemškutarji sami predobro vemo, da tako govoričenje ni druzega, nego slepilo, mi in nemškutarji smo preverjeni, da je Celje — mesto ob cesti, kakor je to ime po stari litvan-ščini izvajal pokojni Levstik — bilo iz početka slovansko in da bode zopet čisto slovansko. Kdaj? to je le vprašanje časa?
V Celji vrši se polagomo, a z jekleno doslednostjo preobrat, ki bode le nam na korist. Naši Nemci, posiljeni Nemci in nemškutarji so zagrizeni in strastni, sovražijo vse,  kar cika na Slovanstvo,
vender pa drage volje priznavam, da so ti germanski matadorji sami kolikor toliko skrbeli, da je zastopana tudi slovenščina v tej prastarej nemškej naselbini.
Vam, gospod urednik, dozdeva se jako čudno, ako se mej nemškimi rogoboritelji imenuje na pr. Alojzij VValland. Človek, čuvši, kako se ta mož poteza za nemško stvar, mislil bi, da mu je zibelka tekla daleč gori v Nemčiji, da je priromal s svojimi „sedinerimi češpljami" premo iz Berolina, delat propagando za nemški most do Adrije. Vse drugačna pa je naša sodba, ko Čujemo, da je ta mož iz kranjskega Žužemberka, kjer ne najdeš Nemca, ako bi tudi deset grošev zanj dal. Mož tudi rad slovenski govori, če slučajno zaide slovensk kmet v prodajalnico DJegovo, da si kupi za deset soidov laškega olja, ali pa nekoliko fig in rožičev. In kadar dojdete v Celje, obstali bodete pred njegovo prodajalnico, katero krasi nemštvu v zasmeh slovenski napis »Pri cerkvi!"
Naš Balant pa ni jedini, ki skrbi, da se ohrani Celjskega mesta slovenski značaj. Le malo korakov naprej! Nad prodajalnico gosp. G. Scbmidla itComp., kjer se prodaje sukno in platno in kjer znajo tako ljubeznivo slovenski kramljati s kako brdko Saviuj-čanko, vidite zopet slovenski   napis „Pri škofu".
Teremtete, mož ni samo Slovenec, ampak tudi pošten katoličan !
Zopet nekoliko stopin in dospeli ste do špecerijske tvrdke s pristnim slovenskim napisom. „K zlatemu sodu", ki priporoča svoj špirit, sladkor itd.. Kaj ne da, originalni so ti Nemci, kadar gre za njihov žep, kadar pride „ad fraetionem panis" ?
Pa tudi naš ljubi Fritz RaBcb, ki je semkaj privandral z nemškega Češkega na jsolnčni Celjski jug, je „rasch bei der That", kadar gre na to, da gospodom duhovnikom proda ali na ogled pošlje nekaj izvodov tiste čudne iu neznane kolobocije, ki se nazivlje „Rimski Katolik", katera pa je zelo podobna znanemu „Kolomonovemu žegnu".
Naši Nemci torej neso tako napačni ljudje, kakor bi jih morebiti po obrazili sodili. Kadar razgrajajo in razsajajo po svoji „Vahterici", si vsakdo misli: čim manjša žaba, bolj kriči!" *Vse je le: Veliko kokodakanja, a malo jajc, ali kakor bi rekel naš veleučeni Rakusch „Vie! Larm um nicbts."
Nemci naši pa ne skrbe samo za telesno, ampak tudi za duševno hrano, s katero hočejo pitati .slovenske svoje brate. Ne bojte se, gospod urednik, in stopite z menoj pogumno dalje, morebiti si hočete omisliti kako slovensko knjigo.  Firma Johaun
gati raznoterim  voditeljem,   naj  si   imajo  ti tako ime po pravici ali krivici.
V interesu slovenskega naroda pozdravljamo to delo tudi mi in ne želimo več, nego da se rodoljubi slovenski sami pouče o načelih, katera so zasnovana v brošuri, in katora načela se izrecno obračajo tudi na slovensko narodnost.
Da pa preidemo samo nekoliko na pojedine točke, omenimo naslednje. Pisatelj obsojuje dosedanjo politiko staročeškega kluba v državnem zboru, in dokazuje, da politika tega kluba je bila neuspešna glede na skupni češki narod in to v šolskem, gospodarskem, najbolj pa narodnopolitiškem pogledu. Staročeški klub je dosegel največ s tem, da je podpiral sedanjo vlado. Ta je v očeh pisateljevih mogočna, in ona je sprevidela, da češki narod zasluži zboljšanja na imenovane strani.
Največe zasluge ima staročeški klub, da je podpiral vlado ; največ pa je zakrivil, da se je popolnoma udal Poljakom in nemškim konservativcem. S tem je vzel sam sebi moč na najvažnišo stran, namreč to, da ni priboril skupnemu češkemu narodu nič stalnega, trajnega, na nepremični podstavi. Češki klub je ua napačni poti, meneč, da bi ue dosegel nič brez sedanje večine; Poljaki in nemški konservativci ne morejo biti pravi prijatelji češkega naroda, pa zavirajo Češki klub, da bi na narodnem polji dosegel kaj odločilnega. Tudi ko bi se porušila sedanja večina državnega zbora, bi utegnila vlada še ostati, ker stoji nad stran kami, in ker je, kakor je dr. Riegerju samemu znano, mogočna in na trdnih nogah.
Ko bi se porušila sedanja večina, bi utegnili gališki Rusi, Srbobrvarje in Slovenci podpirati in združiti se s Čehoslovani vseh čeških dežel, iu taka družba bi B pomočjo sedanje mogočne vlade mogla dospeti do nove oblike veČine in ta večina bi potem izrvšila s pomočjo vlade narodnostni člen XIX. drž. osn. zakonov. Ta večina bi torej izvršila za kar je Češki klub opustil potegovati se vsled potegovanja za zgodovinsko Češko pravo. j
To češko pravo se sedaj ne da doseči; to bi moral vedeti dr. Rieger, Če ne po drugem, saj iz Beustovih spominov. Tudi je češko zgodovinsko pravo, kakor vsako zgodovinsko pravo raztezljivo, in tudi, ko bi se dalo kdaj doseči, bi tega nikakor ne zavirala izvršena narodna jednakopravnost na podstavi skupnega državnega zakona, veljavnega zakona za vse narodnosti, ampak bi tak zakon, ki bi ustvaril za vsak narod posebe pojedine narodne organe, še le prav pospeševal doseženje tudi zgodovinskega prava. Čehi, staročeški klub naj začne torej potegovati se za take težnje, katere more izvršiti večina državnega zbora in pred vsem, da se izvrši narodna jednakopravnost v zmislu narodnih organov za vsak narod posebe. Teženje po zgodovinskem državnem narodnem pravu naj se odloži za primeren ugodnejši čas. V tem pa naj se skrbi za nadaljno zakonodajstvo ua narodnogospodarskem polji, da se olajša položenje delavcem, obrtnikom in kmetom. V državnem in narodnem interesu je, da se omeji pomuoženje fidejkomisnih velikanskih posestev, in v interesu narodov naše polovice, da se odstotki za skupne zadeve zmanjšajo v naši polovici nasproti Ogerski, in tej poslednji je
Rakusch,  pred katero sva  ravnokar postala, Vam I morebiti s to ali ono slovensko   knjigo postreže, pri Rakušu — se marsikaj  dobi.  Morebiti potrebujete kako molitveno knjigo, katerih ima on v izobilji na razpolaganje, celo takih v slovenskih trobojnih barvah; še  molitveno knjižico z napisom: „ Tolažba za pobožnega krittijana" Vara drage volje proda,   kajti „Geschaft"  je „Geschiift" in samega prepričanja se še ni nihče odebelel niti obogatel. Kaj pa, ko bi Vam morebiti bolj ugajala „ Pesem   od  pomozhnikov   ali   pat ro nov ljubljanskih far&,   katero  je spisal en duhovnik ljubljanske sbkofije", katero Vam tudi naš Johann ponuja. Mene najbolj veseli omisliti si knjigo, katero nam nemški Johann s črno obrobljenim debelotiskanim plakatom priporoča, namreč: „Duhovna lekarna za vse tiste, ki hočejo srečno živeti". To bi bilo nekaj za našega gospoda opatu! kupiva mu jo, gospod urednik, in pokloniva mu jo, gotovo  je bo silno vesel,   če Vas mika Mahuičeva imenitua filozofija, Vam mogo Celjani tudi ustreči; za par novčičev dobite tu „Dvanajst večerov" doktorja, Junija.   Pa to  ni še vse. Ker imam tudi z našimi Nemci dobre zveze, zvedel sem mnogo, kar Vam hočem danes zaupati. Ti naši
treba ob prihodu jem pogajat) ji omejiti v obče upliv in umešavanje v tostransue zadeve.
Ta program, kakor je skromen, je praktičen in mnogoobsežen po svojem bistvu. A kar je neizmerno velikega pomena, je to, da brošura pri raznih točkah govorov na staročeškem shodu dokazuje, kako je treba Čehom umeti zgodovinsko državno pravo, kako so Poljaki, prav za prav, poljski oli garhi gospodarili in uaposled zagospodarili republiko veliko poprej pa zapravili prvotno pašubsko-poljsko zemljo ua sedanjem — Poznanjskem, jo izročili Nemcem ter tam tako hrepenenje v tisočletnem „Drang nach Oslen" povečali. Nadalje dokazuje brošura razločno in z odločilnimi podatki, da Mad-jari neso imeli nikdar nobenih predpravic, da je bila na Ogerskem vedno veljavna jednakopravnost za vse narode, da 1. 1848 tudi neso zaslužili nika-kih predpravic, torej nikdar ne, in da torej nemajo večega zgodovinskega prava, nego Čehi, pač pa je madjarsko pravo vsekakor manjše. Tudi Hrvatska je bila vedno nezavisna, samostalna, torej ni imela Ogerska nikdar zgodoviuskega prava nad Hrvatsko. Jednako je s Sedmograško. Hrvatska in Sedmo-graška sta bili tudi do najnovejšega časa taki, da ni imela Ogerska pravic nad njima. No, pa vse te zgodovinske, silno važne poteze se morajo posebe razgovarjati. Slovanskim rodoljubom in voditeljem pa želimo že tukaj, da bi zajemali iz novega vira - brošura je nov vir za sedanji rod vseh Slovanov — vse v največi prid slovenskega naroda, v podporo drugih krvnih in sobojujočib bratov in v interesu Avstro-Ogerske, v /mislu, v kakoršnem je pisana izredno pomenljiva, tu ob kratkem označena brošura.
F. M a r t i n o v i č.
Govor drž. poslanca dr. viteza Tonklija
v državnem zboru dne 8. maja 1889.
(Dalje.)
Ko sem tako bil spregovoril o stvari, ki prav za prav ne spada sem, a sem jo bil prisiljen omeniti, prehajam k pravej justičnej debati. Tu moram pred vsem konstatovati načelo Justitia reguorum fundamentum". Da je pa pravosodje pravo, ne drago, naglo in nepristransko, temelj vseh držav, zato ni treba le dobrega ospbja, temveč tudi potrebnih poslopij, kajti na trgu 'se ne more obrauavati. Zato treba skrbeti za primerna poslopja.
Že celo vrsto let se pritožujem, da so v Trstu in Gorici pravosodnja poslopja v najslabšem stanji, opozarjal sem na to, da «e v Trstu plačuje velika najemnina, a vender poslopja ne ugajujo niti za uradnike niti za stranke in vsled tega trpi pravosodje.
Zdi se mi, da so tu konsorcijalne koristi, ki ovirajo grajenje pravosodnjega poslopja.
Tega ne bodem natančneje preiskoval, toda dolžnost vlade bi bila, da zadosti priznanim potrebam.
Opozarjal sem že v budgetni debati na to — in še jedenkrat naglašam — da ima predsednik nadsodišča še drug pripraven prostor in drug načrt na razpolaganje, da se po ceni preskrbi pravo-sodnje poslopje, ne le onega, ki je visokemu mini-sterstvu na razpolaganje.
Nemci trde v svojej pregoreči ljubezni za uas Slo vence, da imamo še veduo premalo duševne hrane, zato nas hočejo osrečiti s svojimi duševnimi proizvodi, ki bodo v kratkem zagledali v slovenskem jeziku luč sveta in katere bo založila firma Johann Rakusch. Dovolite mi, da Vam le nekatere napovem, ki sem si jih v naglici zapomuil:
1. „Čudna so pota božje previdnosti ali žalostni konec „Kmetskega prijatelja." Spisal in posvetil vsem brumnim dušam znani prijatelj slovenskih kmetov dr. E Glantschnigggg.
2. Duhovna  tolažba za pobožne po gorelce. Spisala po zadnjih volitvah v božjo voljo udana brumna duša.
3 Poslednji klijenti. Slovenskim kmetom v poduk in kratek čas spisal po knjigi: „Pienzi, der letzte der Tribuneu", Dr. Schurbi.
4. Pogled v Celjskomesto izzahriba sv. Miklavža. Z natančnim popisom vseh dtavb in nasadov pri sv  Miklavži. Spisali gosp. Anton.
Naj zadostuje toliko za danes. Obljubim Vam pa že naprej, gospod urednik, da Vam bom tudi v svojem Času poslal temeljito oceno teh knjig. Zdaj mi pa le še zabavljajte na naše Nemce ! Zdravstvujte !
Planinec.
Nadejam se torej, da bode ministerstvo povprašalo njega za svet, oziroma pozvedovalo, tudi ta načrt proučevalo in oziroma ga porabilo, da se vender jedenkrat preskrbi poslopje, ki bode pripravno za gojitev pravosodja.
V Gorici so razmere še mnogo slabše. Okrožno sodišče in za mesto delegovauo okrajno sodišče sta ločeni (Poslanec Klun: Tudi v Ljubljani je tako!) plačuje se visoko najemnino in prostori so slabi. Po letu so tako vroči, po zimi pa tako mrzli, da uradniki redno delati ne morejo.
Zh mesto delegovano okrajno sodišče, pod katero spada 20.000 mestnih in 35.000 kmetskih prebivalcev, je v priprostoj najetej hiši, kjer so sobe tako majhne, da stranke ue morejo občevati z uradniki. Tudi ni predsob, niti čakalnic, in stranke morajo čakati po stopnicah — hodnikov niti ni — da celo na cesti, dokler pridejo na vrsto.
S tem sodiščfem združene so tudi ječe; te ao pa nezdrave in ne dovolj varne ter zatorej prouz-ročajo mnogo stroškov, ker morajo jetnike mnogokrat pošiljati v bolnico, ker zbole v nezdravih prostorih.
Visoka pravosodnja uprava naj vender jedenkrat odpomore tem kričečim nedostatkom v Gorici. To je tem bolj pričakovati, ker se je že včeraj opozarjalo na to, da dohodki pravosodja neso tako neznatni, kakor se je mislilo. Ker pravosodje ni spe-kulacijska naprava, mislili bi, da bi se ne smelo toliko gledati na dohodke, kakor na varno, pravo, hitro in ne drago soduo poslovanje.
Opozoriti moram še na neko okoliščino v mojej domovini, v okoliši Tržaškega nadsodišča. Tu so pavšalni doneski predsednikov tako neznatni, da zaradi tega predsedniki ne morejo hoditi tolikokrat nadzorovat sodišč, kakor bi bilo primerno. Inspekcijska potovanja so dandanes tem potrebnejša, ko okrajni sodci vidijo v tem, da so nezsvisni in neodstavljivi še varstvo za druge meuj častne lastnosti: n. pr. za premajhno delavnost in druge neprilike, katerih nečem omenjati. Resnica je, da je vizitacija predsednika nadsodišča že marsikaj razkrila in odpravila, kar je justični upravi pač dobro znano in zatorej jaz tukaj ne bodem razkladal. Dokazati sem le hotel, da so inspekcijska potovanja potrebna, in da ae zato mora dati potrebni denar. Če je pa tako malo pavšalnih denarjev, da se še tekoče potrebščine pokriti ne dado iu se poleg tega morajo še poplačevati dolgovi, ki jib je naredil prednik, potem se ne more zadoščevati tej dolžnosti in doseči povoljen uspeh. (Res je! na desnici)
Druga neprilika je preslabo plačevanje diur-nistov. Diurniška služba je jako važna, ker akte, katere izdela sodnijsko osobje, hitro lepo prepisavajo, da se morejo razpošiljati.
Če se pa doneski za diurniste tako majhni, da jih pri okrožnem sodišči v Gorici plačujejo po 10, 15 ali 25 gld. (Čujte! na desnici) potem ni dobiti spretnih močij ; prepisovanje zaostaje in stranke kasno dobivajo pravico; pripisovanja so tudi slaba in stranke morajo razsodbe in dekrete nazaj pošiljati, da jih popravijo. Vsega tega bi ne bilo, ko bi se za to skrbelo, da bi se ljudje, ki zares mnogo trpe, vsaj toliko dobili, da bi mogli shajati in živeti, kar pa z 10, 15 ali 25 gld. pač ni mogoče. Prosil bi Njega ekscelenco, da tudi v tem oziru odpomore. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. maja.
iVški protestanti imeli so shod v Prag«. Skleuili so, da sedaj še ne bodo zahtevali, da se osnuje višji cerkveni sovet za'Češko v Pragi, ker sedanje politične razmere za to neBO ugodne. Shod se je izrekel zi. to, da se osnuje v Pragi češka protestantska bogoslovna fakulteta iu da se na Dunaj skej evange jsko-bogoslovnej fakulteti osnujejo tudi češke stolice. Končno se je sbod izjavil proti spremembi državnega šolskega zakoua.
Vnanje države.
Organ srlmke liberalne stranke „Srpska Nezavisnost" napada bolgarsko vlado, zaradi nekega članka, ki ga je priobčila oticijozua „svoboda" o položaji v Srbiji. V tem članku je bolgarski vladni list trdili da je Srbija nevarna evropskemu miru in priporoča Avstriji, da naj jo zasede. „Nezavisnost" piše, da odkar je Koburžan v Bolgariji, se ondu pospešujejo veduo avstrijske koristi v škodo kneževine same in slovanstva Sedanja bolgarska politika hoče Srbijo spraviti mej dva ognja. Bolgari se hli-
'<J&W l)illJe v prilogi. ~"WB&r
Priloga „Slovenskemu Narodn" §t. 115 18. maja 1889.
nijo, da so prijazni Srbiji, v resnici pa le gledajo, kako bi jim škodovali. Rusi in Srbi imajo žalostne skušnje o bratski ljubezni Bolgarov. „Nezavisnost" opozarja vlado, da naj bode pozorna nasproti Bolgariji.
„Grazer Volksblatt" pi.fe proti tripelnli-jji n**i ker Italija ue bode verna zaveznica Avstrije. Temu listu se dozdeva umestneje, da bi se Avstrija, Nemčija in Rusija zavezali proti latinskim narodom, v katerih prevladuje republičansko mišljenje. Katoliški list se menda nadeja, da bodo te države pomagale obnoviti posvetno oblast papeževo.
Finančno ministerstvo niNko hoče povijati carino za blago, ki se uvaža iz Afganistana v Rusijo. Dosedaj je bila carina za uvažanje blaga^ iz te dežele nižja, nego za uvažanje iz druzih dežel. Tega seveda so se posluževali tudi angležki trgovci ter so skozi Afganistan skušali spravljati blago svoje v azijske ruske pokrajine. Sedaj se to ne bode izplačalo. Carina za les se pa ne bode povišala, ker v ruskih pokrajinah srednje Azije manjka lesa. — Ruski trgovci hočejo razširiti trgovino z ruskimi izdelki po Balkanu. V Atenah so že napravili skladišče ruskega blaga, da se narod prepriča, da je rusko blago boljše in cenejše nego blago zapadnih držav. Če se hode to podjetje obneslo, hočejo osnovati podobna skladišča po vseh mestih balkanskega poluotoka. Ker je energija ve-likoruskega trgovca znana, ni dvojbe, da se bode trgovina ruska v teh krajih ukoreninila, in da so Angleži in Francozi dobili kaj nevarne konkurente.
Tursku vlada je prepovedala uradnikom, da smejo biti dopisniki časopisov in sploh imeti ni-kakih zvez niti z domačimi niti unanjimi listi. Vsem državnim zavodom je pa prepovedala, da ne-majo sklepati nikacih pogodeb s tujci. Iz tacih pogodb izvirajo pravde, katerih ne smejo razsojevati turška sodišča, temveč le konzulska sodišča, ki se pa ne ozirajo na interese turške države.
Republičanski listi francoski se vesele, da je v Parizu minulo nedeljo pri dopolnilni volitvi za senat Boulanger dobil le prav malo glasov. Iz tega sklepajo, da naudušenje za Boulangerja pojema. Kdo ve, če se ne motijo. Pomisliti treba, da Boulanger ni bil proglašen kandidatom, in da za senat ne velja občna volilna pravica. General ima pa največ pristašev v nižjih slojih prebivalstva, kateri nemajo volilne pravice za senat. Zanj tudi ni bilo nobene agitacije. Sam general tudi ni maral biti voljen, ter je nasprotnik senata in hoče, da se ta zbornica odpravi.
Nemški cesar je vsprejel tudi deputacijo delodajateljev. Ž njo pa ni govoril tako osorno, kakor z delavci. Izražal je zadovoljnost. da so se skušali pobotati z delavci. Posebno jim je pa po-kladal na srce, da naj bodo v bodoče bolj v dotiki z delavci, da bodo v bodoče prej zvedeli, če se štrajk namerava. To je gotovo, da se je strajk dolgo pripravljal. Seveda jim je tudi priporočal, da naj gledajo na delavce, a le nekak zaradi lepšega. Iz obeh avdijenc se vidi, da cesarjevo obetanje, ko je nastopil prestol, da bode veroval slabše proti sil-nejšim, ni bilo druzega, nego lepa beseda.
Na Španf skem zna v kratkem priti do ministerske krize. Sedanja vlada je hotela uvesti občno volilno pravico. Dotično predlogo je že izdelala. Konservativci pa odločno zahtevajo, da se najprej rešijo nekatere važne narodnogospodarske zadeve. Vlada je hotela, da bi se nikomur ne zamerila, tako uvesti, da bi se narodnogospodarske predloge in predloga o uvedenji občne volilne pravico hkratu vzele v pretres in sicer tako, da bi zbornica menjaje v jednej seji se bavila s prvo, v prihodnji pa z drugo zadevo. Konservativci so se pa odločno izjavili proti temu in zapretili, da se sej, v katerih se bode obravnavalo o razširjenji volilne pravice, ne udeleže, ako se poprej ne rešijo narodnogospodarske predloge. Vlada se je udala željam konservativcev. S tem se je pa zamerila svojim pristašem, ki se boje, da je s tem uvođenje občne volilne pravice odloženo. Zategadel t>e bode pri prvej priložnosti velik del vladne stranke pridružil opoziciji, da vrže vlado.
Dopisi.
Iz Novega Mestu 16. maja. [Izv. dopis.] Binkoštne praznike se bo praznovala v Rudolfovem velika narodna slavnost o priliki, ko bo razvijal „DolenjBki Sokol," najmlajši sokolskih bratov, svojo zastavo. Iz veeh tukajšnjih društev sestavljeni slavnostni odbor pripravlja se s hvalovrednim naporom vseh svojih močij prirediti istiniti, pravi narodni praznik. Vsa sokolska društva so mu obljubila svoj prihod. Vrli „Ljubljanski Sokol," ki ue izostane nikjer, kjer je treba pokazati svetu, da postajamo Slovenci v koncertu avstrijskih narodov od dne do dne važnejši faktor, prišel bo na Dolenjsko v kolikor mogoče polnem številu; pridružila se mu bodo tudi druga sokolska društva iz vseh slovenskih pokrajin da počaste razvijanje nove sokolske zastave. Radostnega srca pričakujemo Dolenjci dne, ko nam bode vsprejeti v ozidji naše metropole bratske nam Hrvate, s katerimi nam je Slovencem duševna dotika od dne do dne tesnejša in prisrčnejša.
Te slavnosti bo za Dolenjsko, kjer je preprosti narod še najmanj potegnjen v naše živahno narodno gibanje, prevažnega pomena. Udeležnikom te slavnosti vedel bo ves narod slovenski zahvalo za to.
Za sijajen vsprejem in prijetno bivanje v naši sredi ukrenil je slavnostni odbor vse potrebno. Pri tej priliki se je pokazala zopet znana ljubeznjivost Dolenjcev. S podstrešjem in prenočišči je sicer naše mestece zaradi neugodnih razmer premalo preskrbljeno, toda prebivalci njegovi tekmujejo mej seboj, kdo bode druzega prekosil s ponudbami, katere naj bi napravile došlim gostom kratek čas njihovega bivanja v Rudolfovem prijeten in dolgo časa nepozaben. Slavnostni odbor ima na razpolaganje stanovanji, da mu jih bode še preostajalo, bodi si prihod gostov še tako obilen. Hišni gospodarji bodo okrasili svoje hišo, s kratka mestece bode kazalo praznično lice, kakor že dolgo let ne.
Z zanimivim programom, v katerem se vrste najrazličnejše, za vse stanove preračuujene zabave, prizadeva so slav. odbor izraziti došlim gostom zahvalo za izkazano čast in trud, ki so si ga storili z dolgo potjo do sem. Z ozirom na to, da utegne nekaterim od daleč došlim in od pota utrujenim gostom izlet z Mokronog biti preutrudljiv, ukrenilo se je, da se nameravana Metelkova slavnost ne združi s sokolsko, ampak odloži na poznejši čas.
Iz Novega 9Ies<a 15. maja. [Izv. dopis.] V soboto dne 11. t. m. vršil se je koncert dolenjskega pevskega društva, katerega program je Vaš cenjeni list že preje objavil. Reči smemo, da so se vse točke izvele, gladko deloma pa izborno, za kar gre seveda zasluga v prvej vrsti gosp. kapelniku, K. Langerju. Le spretnemu njegovemu vodstvu se je zahvaliti, da je društvo moglo v tako kratkem času prirediti koncert s skoro popolnoma novim programom. V prvej vrsti nam gre omeniti overturo iz opere „die Zigeunerin" in potpourri, kateri je igrala meščanska godba s toliko dovršenostjo, da je g. kapelnik lahko zadovoljen s tem uspehom; res samega sebe je prekosil. Izredno je tudi dopadel Dvofakov duet za sopran in alt in pa Volaričev zares ljubki valček za ženski zbor z orkestrom „Slovenskim mladenkam". Res, krasen užitek je bil, tako lepo kompozicijo čuti iz toliko krasnih ust! Ob jednem porabljamo to priliko, da se vrlemu skladatelju, g. H. Volariču zahvalimo, ker nam je toli uljudno dotično skladbo na razpolaganje dal. Nanjo opozarjamo vse slovenske pevske kroge.
Kakor smo pa neomejeno, a opravičeno hvalo izrekli o moralnem uspehu koncerta, isto tako moramo odločno grajati letargijo in apatijo tukajšnjega občinstva, ki se je odlikovalo ter svojo ljubezen do godbene umetnosti javljalo s svojo obilo — odsotnostjo. Ne vem, ali meščanska gospoda v soboto zvečer ne utegnejo obiskovati koncertov ali tega ne store iz drugih uzrokov (brezplačni koncerti so navadno bolje obiskani), vsekako je brezozirno, da morajo pevke in pevci, ki so večinoma tudi plaču-joči udje ter tudi z večine plačajo ustopnino, peti — pred praznimi klopmi. Rea slabo plačilo za to, da toliko časa žrtvujejo. A naj jih ta nebrižnost ne plaši niti jim ne jemlje poguma. Najlepše plačilo bodi jim zavest, da store svojo dolžnost goječ slovenako petje; prišla bode že še morda prilika, da bodo vežbanost in zmožnost svojo pokazali pred drugim, bolj hvaležnim občinstvom 1
5B Vrhnike 16. maja. [Izv. dop.] Kdor je letošnjo pomlad ogledoval svoje vrte, svoja sadna drevesa, mu je pač srce veselja poskakovalo, ker je vse jako lepo kazalo. Pazno oko še tako preprostega sadjarja je pa tudi takoj videlo grozno nevarnost, ki pretf sadnemu drevju vsled nebrojne gosenične zalege. Skrbni posestniki storili so vse potrebne korake ter pobrali iu uničili gosenično zalego. A kaj to pomaga skrbnemu gospodarju? On je pač storil vbo potrebno in obral in očistil svoja drevesa gosenične zalege, a sosed je mej tem malomarno postopal, sosed ni storil ničesar in gosenice razlezle so so tudi po obranih in očiščenih vrtib. Skrbni gospodarji, obirajoči gosenice, imeli so celo še to žalostno skušnjo, da so jih nemarni sosedje zasmehovali. Vsled zanikrnosti nekaterih gospodarjev, so letos tri četrti vsega sadnega pridelka uničene. — Da v prihodnje ne bo več kaj tacega, opozarjamo one, katerih se tiče, da potrebno ukrenejo, da bi se temu zlu odpomoglo in če mogoče ua lenuhe in brezbrižne gospodarje šiloma uplivalo.
Domače stvari.
— (Brumna I a ž) .Domoljub" piše v deseti številki z dne 16. t. m., da je „Slov. Narod" o Dunajskem katoliškem shoduv političnem pregledu pri m e r o m a t o I i k o poročal, kakor o Culukafrih." Gospod Kalan je b temi besedami hotel biti posebno dovtipen, a žal, prekopicnil se je nad nerodno lažjo v svojo past Mi smo namreč o katoliškem shodu v političnem razgledu (glej štev. 101., 102. in 103.) nič manj kakor štirikrat pisali, v 99. številki priobčili notico, vrhu tega pa še par telegramov, o Culukafrih pa nesmo niti črhnili Na druga Kalanova modrovanja ue bomo odgovarjali, ker nam zadoščuje, da smo konstatovali nesramno laž, katera ne potrebuje nobenega komentara. Gosp.  Kalan, porailujemo!
— (Imenovanje.) Gosp. M a r k e I j, profesor na učiteljišči v Kopru, imenovan je okrajnim šolskim nadzornikom za Koperski okraj.
— (Gospod Tomaž Romih,) učitelj na meščanski šoli na Krškem bil je danes ob 11. uri predpoludnem na vseučilišči v Gradci promoviran doktorjem modroslovja.
— (Nov odvetnik.) Gospod dr. Valentin Temni ker, dosedaj koncipijent v Ljuhljani, prebil je te dni v Trstu odvetniški izpit s prav dobrim uspehom ter se naseli v Slovenjem Gradci, kar zabeležujemo z zadovoljstvom, ker v njem dobijo tamošnji kraji zopet zanesljivega narodnega odvetnika.
— (Iz Gorice:) Pri občinskih volitvah bo v drugem razredu voljeni, kakor pravi PSoča", sami vladni Benjainiui: okrožnega sodišča svetnik Josip Gori up z Vrha pri Kanalu, Evuen barou Rit ter, dr. Verzegnassi, Miroslav Simčič, gimn. profesor, in profesor vitez Giordano z Napolitan-skega. — Voditelj okrajnega glavarstva za okolico goriško in dvorni svetnik baron Rechbach pojde v pokoj.
— (Češka „U s t red ni Matice školska") pošlje v spomin na Kosovem polji palim srbskim junakom zlat venec. Vrhu tega pojde k petstoletnici bitke na Kosovem polji mnogo Čeških pisateljev, časnikarjev in društev v Beligrad.
— (Iz Trsta:) .Včeraj (17. t. m.) mej 8. in 9. uro zvečer razpočile bo se tri petarde, ne da bi bile Škode naredile. Prva v vrtu na »Piazza grande", ko je vojaška godba mimo korakala; druga malo pozneje pri namestniški palači; tretja z naj* silnejim pokom ob 9. uri na dvorišči bivšega vrta „A1 Monte Verde", kjer ima društvo „Avstrija" svoj stan. Z druge strani javlja se nam: Četrta petarda ob 9. uri zvečer v drugem vrtu blizu kolodvora. V jednem večeru torej čvetero petard in to baš na predvečer slavnosti, ki se je spustila oklopnica v morje!
— (V hrvatskem Primorji,) na Reki bil je preteklo sredo hrvatskemu banu Khuenu-Hedervarvju na čast banket, pri katerem je Reški Pgouverneur" v imenu hrvatskega Primorja hrvatskemu banu napil v italijanskem jeziku, potem pa zdravico ponovil v madjarščini Grof Khuen kot ban hrvatski odgovoril je na zdravico v madjarskem jeziku.
— („Slavčev" odbor) sklenil je v svoji zadnji seji sledeče: V nedeljo dne 25. t. m. napravi društvo „Slavec" svoj prvi izlet na Šmarno Goro. Izletniki odpeljejo se zjutraj ob 1/27. uri z vlakom do Vižmarjev. Ob 9. uri je na Gori sv. maša, pri katerej poje „Slavec". Obed bode „pri Mežnarji" na Gori. Popoludne podajo se skozi Šmartno in Gameljne na Jezico, kjer bode „pri Aleši" prosta zabava in oakoder se vrnejo na večer v Ljubljano. — Dne 2. junija sodeluje „Slavec" pri veselici Št. Peterske podružnice sv. Cirila in Metoda. — Dne 23. junija pa priredi „Slavec" velik kres s petjem in umetaljnim ognjem na Gradu.
— (Sokolska slavnost v Novem Mestu) o binkoštib obeta, da bode velikanska. Iz Novega Mesta Be nam v tem oziru piše: Pomnoženi slavnostni odbor razdelil je svoje delo po odsekih in naprosil tri v Ljubljani živeče Novomeške posestnike: g. deželnega poslanca dr. Fr. Papeža in trgovca gg. V. Rohrmanna in A. Skaber-neta, da izposlujejo pri ekscelenciji g. knezoškofu sv. mašo na prostem (na glavnem trgu pred rotov-žera). Ljudska veselica, pri kateri bo zabave za gospoda in kmeta dovolj, bo na prav pripravnem
! kraji. — Tudi narodne dame Novomeške I sestavile so poseben odbor, ki vse potrebno ukrepa
za dostojen vsprejem od vseh p t ran i j naznanjenih gostov. Po zadnjih „Dol. Novicah" obljubili so priti gostje iz Hrvatske, Koroške, Kranjske in Štajerske. Posebno dobro bo Hrvatska zastopana. Samo iz Karlovca prijavilo se je spočetka 22 „Sokolov", sedaj še dva. Toliko ljudstva menda ni imelo Novo Mesto že od petstoletnice leta 1865 v Bvojem ozidji, pri koji priliki nas je tudi 7 2 Ljubljanskih „Sokolov" s svojim pohodom počastilo. Tudi sedaj upamo, da nas bodo Ljubljančani v prav ranogobrojnem številu počastili — Čujemo, da bodo naši gostje potujoči k tej slavnosti na raznih krajih Dolenjske slovesno vsprejet i od visokočastite duhovščine, občinskih zastopov, dekliških odborov in požarnih straž. Potovanje po Dolenjski podobno bo torej triumfalnemu sprevodu. Bog daj lepo vreme ! Na svidenje !
— (Cirkus Aniatto) prišel je v Ljubljano ter se nastanil na cesarja Josipa trgu. Danes je prva predstava.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 17. maja. Cesar popelje se v Monakovo k pogrebu kraljice matere.
Bukurešt 17. maja. Vlada bode pred vsem od senata zahtevala kredita za nadaljevanje utrdb. Vest, da bode metropolit primas odstopil, je neosnovana. Metropolit lojalno postopa, ker treba pri njegovem visokem dostojanstvu.
Berolin 17. maja. Koncem današnje borze raznesla se je vest, da je v Makedoniji buknil ustanek. Akoravno se vest ni potrdila, so kurzi vender znatno pali.
Aachen 17. maja. Strajk v Esclnveiler-skem rudniškem okraji je končan. V Wurm-skem okraji se strajk nadaljuje. Izgredov nobenih.
Dunaj 18. maja. Cesar imenoval sedanjega voditelja najvišje vojaške pisirne generalnega majorja Bolfrasa pl. Ahnenburg generalnim adjutantom in načelnikom vojaške pisarne,
London 18. maja. Dolenja zbornica zavrgla z 201 proti 160 glasom Laboucherjev predlog, da bi se odpravila gorenja zbornica.
Dortmund 18. maja. „Itlieinisch-West-falische Zeitung" javlja, da je doslej že 30 tisoč 296 delavcev zopet začelo delati, to je tretjina vseh štrajku jočih delavcev.
Razne vesti,
* (It a zstrel ba.) Iz Draždan se 16. t. m. javlja: Preteklo noč treščilo je v smodniški ma-gacin v trdnjavi Konitistein. Tisoč granat se je razstrelilo in pognalo magucin v vzdub. Jeden vojak bil je na straži teško ranjen.
* (Papežev nečak obsojen) Sodišče v Velletri obsodilo je 13. t. m. na jeden mesec v ječo Luigija Zachar-ja, po sestrini strani papeževega nečaka, ker je najel konja in voz, a potem oboje prodal ter skupljeno vsoto spravil v svoj žep
* (Toča.) Nad Krema in okolico usula se je 15. t. m popoludne Htrašna toča, debela kakor kurja jajca. Nekatera zrna tehtala so celo po 4 dekagrame. Ni čuda torej, da je zdrobila mnogo oken in javnih svetilk ter poškodovala tudi ljudi po obrazu. Skoda na polji Še ni cenjena, a je velikanska.
* (Redarji — dediči.) Nedavno v Parizu umrJi stari samec Faucher volil je redarjem 9. mestnega okraja ves svoj imetek 170.000 frankov v zahvalo njihovega varstva, koje je užival v tem okraji. Vsak redar dobil bode 600 frankov.
VABILO
SOKOLOV IZLET
v nedeljo dne 19. t. in. na 3Do"brcvo in ŠtjljIco
s sledečim vsporedom i Zbirališče  v čitalnici, — odhod točno ob 6. uri zjutraj z godbo skozi Šiško v Podutik, kjer bode zajutrek pri r. Vodniku.
Potem odhod na Šujico, kjer bode sv. maša v podružni cerkvi v Gabrjah.
Obed pri g. Doliuarji na Šujici. Popoludne   na  Sujici prosta   zabava, petje, godba, telovadba in ples.
Odhod točno ob T. uri zvečer.
ODBOR.
Ljudsko sredstvo. Moli-o v o „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55—6)
Preslcašena skozi -5=© let!
OAAA   najslavnejših profesorjev in zdravnikov fi"W   Evrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika
dr. Popp-a Anatherin ustno vodo
v dvojno povekšanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zohobolju, vsakej bolezni ust in dlesna, katera, če se rabi hkratu z
dr. Popp-ovlm zobnim praikom ali zobno pasto, vedno ohrani zdrave in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—19)
Dr. Popp-a zeljlačno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji.
I*red ponarejanj eni sc v lastnem Interesa svarf.
Zaloge imajo vso lekarne, pariumerije in droguerije.
33W
jjubljimi zvon"
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-
Listnica upravništva: Gospod A. L......£ v
Postojini: Naročnin« je plačana do 31. junija 1889. Hvala!
T it j (Sil
17. maja.
Pri Malici: Starčevu' iz Zagreba. — Kulič iz Toplic. — Kankor iz Brna. — Setti iz Pulja. — Kosler iz Dres-dena. — VVohl iz Gradca. — Zettler iz Momtkovega. — Modelak iz Gradcu. — Kainauch, Kirchhof z Dunaja'
Pri .Slonu: Varžlčka iz Zagreba. — Schapla iz Ajdovščine — VVeijrel, Goldhammer, TrOstler, Reiss 7 Dunaja. — Bartha AVeiss, Carm ne, Fischbach, Schaup z Dunaja. — Brudievin iz Zagreba. — Arnold iz BenedkY— Stitzinger iz Mouakovega. — Globočnik n Kranja, — Sin delar iz Trsta. — Prohaska, Steincr iz Prage. — Žubalof iz Florence.
Pri Jniueiu kolodvoru t Suppan iz Judenburga.
Umrli so v IJuhlJanl:
V dež al noj bolnici:
16. maja: Matija Gerden, gostač, 60 let, za j etiko.
17. maja: Marija Mišmaš, sirota, 9 let, za jutiko.
Tržne cene v EJubljanl
dne 18. maja t. 1.
		kr.	'lgl.'kr.!	
Pšenica, hktl.   .   . J	6	—	Speh povojen, kgr. .	— ;B4|
Rež,        „ ...	4	a«	Surovo maBlo,    „     . j	— 66'
Ječmen,    „ ...	4 t56		Jajce, jedno :   .   ,   . i	- 1-b
Oves,       , ...	2		Mleko, liter ... J	- 7
Ajda,       „ ...	4		Goveje       meso, kgr.	- 54
Prono,       „ ...	5	—	Telečje	— 46
Koruza,    „ ...	5	—	Svinjsko        „ „	— 50
Krompir,  „ ...	2	67	Koštrunovo    „ „	— 32
Leča,       „ ...	12	—	Pišanec......	— 70
Grah,       „ ...	13	—		— 18
Fižol,       „      .   . .	11	—	Seno,  100 kilo.   . .	2 23
MaBlo,             kgr. .		80	Slama,  „     „   .   . .	2 32
Mast, ,	—	70	Drva    trda, 4 □metr.	6'50
Speh 1 rise ii „	1—	591	„   mehka, 4 „	4 25
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo
17. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7312 mm. 730-9 mm. 781*6 mm.	18 4" C j brezv. 19 6° C l|L zah. 17-*;uC brezv. 1		jas. obl. obl.
Mo-knna v
mm. i
450 mm.
t dežja.
Srednja temperatura 18-5", za 41° nad oormalom.
3Dm_2a.aoslsa, borza
dnu 18. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  8590 — gld. 85-95
firebrna renta.....,     8B20 —   „    86 20
Zlata renta...... ,   110 — —   „   109 60
b»i0 marčna renta ....     ,   100-85 —   „ 10070
Akcije narodne banke.   .   .     „ 903-*— —    „   904-—
Kreditne akcije..... ,   305 75 —   „ 30625
London.........118-15 —   , 11820
Srebro  ........     ,    —1— —   ,    —•—
Napol. '........,      9-39 —   , 939
C. kr. cekini...... ,      560 —   » 5-60
Nemfcke marke......5775 —   „ 57-75'/,
i'/o državno srečke iz 1. 1854     250 gld. 136 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   , 181   „ —
Ogerska zlata renta 4" ,....... 102
Ogerska papirna renta ■>' ,   .       ... 97
5°/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   • 104
Dunava rog. srečke 5°/0   .   .    100 gld. 125
Zemlj. ob.", avstr. 41 ," , zlati zast. listi . 119
Kreditne Brečke.....100 gld. 187
Radolfove srečke..... 10 ., 21
akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 129
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 234
85 45 75
50
50 50
najčistije luine
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri probnu, želodčnem iu me-hurnem kataru. Izvrstno je za otroke, previ 1-5)     bolele in ui»*j nosečnostjo.
Najboljša ilijetolifna in ostežmlna pijača. Henrik Matroni, Karlsbad in Dunaj.
Notarskega kancelista
vsprejme pisarna na Gorenjskem.
Isti mora imeti lepo pisavo in dobra spričevala. — Ponudbe s prilogami naj se izroče upravništvu „Slovenskoga Naroda". (371—1)
Stenograf,
ki je slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen, dobi takoj službo
pri (366—2)
clr. I lom i bi k n s i v 11 siri boru.
(3^>2,     išče sloveča in dobro delujoča (i)
družba za zavarovanje zrcalnih stekel.
Ponudbe pod ..O ISO*4 naj se pošljejo Annoucen« i: v ped i t ion M. Duket*, W ion. I., Sehulerstrasse 1—3.
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
p«
Jeraeevt
prodajajo se
■ I
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na (leda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. —; lil. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: i. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacije. — UL Dva prijatelja. — IV. Vrban Sni u kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenj«. —
V. Goljda. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tiliotapec.  Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Koji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošlerski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 10. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni kratjini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz nnšoga meBtnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
Zvezek po 60 kr.,    ^--Dijaki
eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naročć skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo ae v (37—81)
NARODNI TISKARNI"
v I_ij-u.t>i3arLi,
Gospodske ulice 18. dfoipođlfce nllofl 12.
12 do 15 konjskih morij,
D potx:e"b»im.i poslopji,
pripravna za napravo brusnico za jeklo,
vzame se v najem ali pa kupi.
Hiti pa no sme daleč, od želoznične postaje. — l'o-nudbo pod Z. lOO npravnistvu „SIov. Naroda". (359;
^Sfca Proti ognju varne blagajnice in kasete
oni
DO
po ceni in najsolidnejo narejene.
Na VBch razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avBtro-ogerskih železnic, poftt-_     nih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-iJL yC "jvi  ć)»8tvH z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—25)
Feliks Rlažioek, Dnnaj, V., Straussen^asse 17.
Leta I s:>s ustanovljeni prvi avstrijski
Annoncen-Bureau A. Oppelik
ust Dunaj i. uicttto, NtiihenbaMtcl št.. 2
proHkrlmjn nnnnce vsak« vr»to zm vso
tu- in inozemske časnike in koledare.
Kor pnil.llino IflltAVa UOntl in priti ik I/Imt <-a»c)]Mhot, v katero ao dajo anoiico, žo nnproj jamci |iol u<ipo)i* ln ila so <lonar |n> nopotriiliiiom no trosi, prlpOFOM ho unrenja, t toj stroki n»»J-«itai-r|m a\Hlri|sl,a I vr.lku, opi riijoi! so tia gglutno skušnjo v tej stroki, p. n. iiiHorontoin in jo pripravljena dati dotično pojasnilo zastonj, ravno tako tudi zastonj prcskrlii scilinc iiihhic, |ii oi iiciiiii' slii.sUiiv (po i/.virnili conah (-»sopisov in koledar-jov s primarnim rabatom) in <«nil.<-
Itoltfi oltsf iiiit-li to tvnlko te naprej lunu i za i<<[n<>. remi in |> i a I. I i < in> izvrševanje danih naročil.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtvo skrumhe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-12)
S
Ura ICetan-a
ebeochrana.
Češka izdaja po 80. nemskej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove amrtTi. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin K. F. IIi«rey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34b   in v vsakej knjigarni.
Najstarejša, prva in največja
c. kr.
pnv.
(143—8)
tovarna za centsto blago
Perlmoos-ski portlandski cement, Kufsteinsko hidravlično apno, Schottvvienski stukaturski gips, Schottvvienski alabaster-gips,
cementske plošče za tlak
za uhodisča, kuhinje, vestibule, hodnike itd.,
mramornate mozaik-plošče
za vestibule, hodnike, kuhinje .itd. itd. ravno tako
vložene mramornate mozaik-plošče
najfinejše zbrušena in tudi pobrane,
betonovanje, hlevne naprave, kanalni žlebovi, naprave pis-soiruv, ograje vodnjakov itd. itd.
JOS. NEUMGLLER & COMP.
]>iiimj, Wieden, Wieustrasse 3. iC   Ceniki zastonj In franko. ~W
Notarski kandidat
z dveletno postavno prakso želi ne prementltl. — Ponudbo naj se izvole poslati g. Boicuiniru Ilruner-|ii,
c. kr. viSje deželne sodnije svetovalcu m odvetniku v Ko> i-e*jJ. kateri iz prijaznosti tudi izvestja daje.      (3f>7—3)
Tatentovane Strakosch-Bonsr-Jev*
stroje za pranje in munge
priporoča (57'22t
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, firahfn. LritutiTstraH« t}. Katalogi zastonj in franko.
Brnsko sukno
za elegantne
poinlaftanste in
obleke
y odrezUlli po 8*10 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane
Kiti. 4.SO i/, hne 1 1(1(1. H.— iz fino j Se * 7.75 i/, jako fine
10.50 iz najfinejše
pristne ovčje volne.
Nadalje blago za otrrtuče, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni luden, blaifo zh livreje, blago iz sukanca, ki se sme prati, fino in najfinejše črno sukno za sulonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot reelna in solidna dobro znana (10t>—27;
SIEGEL IMHOF v BRNU.
Izjava: Vsak odrezek je 3-10 m dolg in 13*5 cm
širok, torej zadostuje za cd • umsko obleko. Tudi se poiije vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se posije ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. Uzorci za»ton) iu franko.
Letno grebenasto blago
jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne škoduje pranje, (50 cm široko,
I cela obleka 61   metra le gld. 3.
Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le «lol>re ba/e:
310 m za obleko.....gld.   3 50
i „
,   boljšo obleko .   . ,
> n it * • • • . fino .....
3-10 3-10 3-10 3.10 3 10 3-10 310 3 10 310 3.10
n. — 6 — 7.80 H r,n
y.—
9.60 10. ">0 12.60
za najfinejšo obleko  gld. 16—20
jako fino obleko
Najizvrstneje Brnsko blago za suknje:
2 10 m za ogrtač..... gld. 6,30
210 „   „  fini ogrtač  .1 .   .   .    „ 8.40
2-10 „ ,, najfinejši ogrtač . . ,, 12.60 1 kos francoski pique-gilet  .   .    „ 1.60
1   „        „ „      „ (sport)    „ 2.60
Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več.
Pri naročbab nzorcev naj se pove, kake vrste se žele.
lE^strl jpeci^a-cziels:.,
Brno, Zelny trh 13.
Polije se le proti predpoilljatvi zneska ali proti povzetju.
Uzorci zastonj in franko.       (146—12)
Krojaške karte nzorcev nefrankovane.
Semena*
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja
prodaja po nnjnižji ceni in zanesljivo kaljive
PETER LASSNIK
Poštna naročila se proti poitn mu povzetju hitro razpošiljajo. ~W 181—21i
±s nA^ I sa^ \±/ s±y >t<^
I
*
* * m *
Zobozdravnik Sctaiger
(178—14) stanuje
hotel „Stadt VVien", II. nadstropje štev, 23.
Ordinira od 1 , 10. do 1 \, I. zjutra.) in od it. do ."». ure popoluilne.
Ob nedeljah in praznikih od 1 ,1 o. do I. ure.
.^^V .^^v       .^^v .^rv .^^v      .^^V .^^v -^rv
Vozne karec i;, voim listi
z« Ameriko.
Kraljevo belgijski poštni parniki ..lt«'«l Star liiii«'" /. A nI \«<"rp«■ iia naravnost
v Nevv York in Philadelphio.
Koiicesijotiirano od vis. o. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado:
koncesijonirano zastopstvo
ua  13 ii ii ti j i. IV., W«»yi-in»j        »» 17"»
Ludovik VVielich,
ali
P. JaklitMvh v Kočevjl iti Joalp MtranHer v Ino« moHtu. (175—25)
Uzorci
na vse  kraj«? franko!
Sukno po tovarniških
cenah, od najcenejše do  najfinejše baze.   Meter po 1 gld. in več do nujlinejše hu/e za pomladno in letno potrebo. Odrezki se dajo ceneje nego kjerkoli drugod, in sicer: (117—18)
Mtr. 310, za celo obleko . . . gld. 3 30 „    310,     = „    fino       .      .       , 550
„     310,  „     „        „     jako fino , 7.50
„    3 10, B ,     najfinejše   gld. 9.50—1-4 —
„    2*10, „   cel ogrtač        . .       gld. 3 60
„ 2-10, , „ j fino . . „ 5 — , 210. „ r , jako fino . , 7 40 „    2 10, .     „       ,       najfinejše „9 60
Crno sukno za salonske obleke po gld. 7.50 in več.
Letno grebenasto *ukno. ki se sme prati, po 3 gld.
in več Pit)aet~£Jlet4 po 50 kr. in več. Sukno vsake vrste ceneje kakor kjer koli pošilja
Zaloga c. kr. pr. tovarn za snkno in moderno blago
Morica Schvvarca v Svitavi iZ\vittaui.
Gcspodsia krojačem kn*ig& vzorcev ;:š:l;a fraoxerane.
Najboljše in najcenejše
v plošćevinastih pusicah
se dobivajo pri
ADOLFU HA UPTMANN-U
218—33)
60
P. u. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
prodajalnico z mešanim blagom
v Gorenjem Logatci
in se priporočam za mnogobrojni obisk.
(358—3)
Danijel Predovič,
poHealnik v dorenjeui l.ogatci.
J. Giontini-ja knjigotržnica v Ljubljani
priporoča najboljše in prosi za naročbo sledečih del:
Leveč Ant. — Zbirka obrazcev  za slovensko  uradovianje  pri   NortlAčih. —
Gld. 1.40, po pošti gld. 1.50. Cimperman — 1'esiiii.  Broš. gld. 1.20, eleg. vez. gld. 2.—, po pošti 10 kr. več. Rodbinsku sreča.   Roman.   Ruski  spisal grof L. N. Tolstoj,  poslovenil Podravski.
Eleg. broš. 40 kr., vez. 70 kr., po pošti 10 kr. več. Hribar — Zbirka <loiua£lli zilravil.   40 kr., po pošti 45 kr. Mich — Občno vzgo|etilov|e.   Poslovenil (labršek.  Gld. 1.—, po pošti gld. 1.05. Podgornik — DelavMki prijatelj.   20 kr., po pošti 25 kr. Pleiireis — Kuliarica.   Vez- gld. 1.90, po pošti gld. 2.—. Nove kuliarwke bukve.  Vez. 90 kr., | o pošti 95 kr. Neposredni «luvki.   .Sestavil B. Linek.   Gld. 1.—, po pošti gld. 1.05. Levstik Fr. — Nauk slo venskim županom.   Gld. 1.—, po pošti gld. 1.10. Občinski re<l in občinski volilni red.  40 kr., po pošti 45 kr.
Molitvenik! nemški in slovenski ter ljudske knjige
v največji izberi. — Seznami zastonj.
(3«0-2)
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
C. Kr.
priv.
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—19)
koinerčnega litega blaga, peči v velikej izberi, ognjišč in ognjitteiilh delov,
kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svctiJničnih stebrov' priprostih in olepsanih, palic za okrižja, celih držališč, polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., ruduišklh priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, Btrojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužinskih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, strojnih deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 50 konjskih sil, rastlinjakov in pavilijonov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirničnili priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih Bil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tonskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro|ev vodoatolpnic, odvajajočih > ododržui h strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, ftagnik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkuiarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanega prctopljenega železa. vpraianja glede oen se hitro odgovore.
Največjo izber modnih
prosto in elegantno narejenih, nadalje
ST dežnikov
v vseh velikostih, iz solidnega  blaga In skrbno narejenih, \
priporoča po čudovito nizkej ceni
izd-elOTrsilec d.ežn.ils:oT7- in soln.6rLi3s:ov
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 15.
Kostumski solnčuiki, prevlačeuja in poprave izvršii se dobro in po ceni. — Naročila na zunaj na posamične solnčnike in dežnike se hitro izvrše po poštnem povzetji.
Prodajalcem na drobno so na zahtevanje ua razpolaganje obširni ceniki. (261—4)
.1 IU|M-.'irnrsliu    Kit ,x-i|:i    V    I . j 11 I » 1 j : i 11 i -
A.NT0JT OBREZA p»s*» )
v Ljubljani, Šelrabnrgove ulice it. 1, V"**°""IV
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, stole, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in tdugo, katero rabim, je pri-I n(/, na no dobro in brezhibno, kar go tovo priča moja razstava v Rudolii-n n m ii. in stojim z ozirom na nizke poročam pa vsem resulm kupcem, da zahtevajo nzurce hlaga, kar ra/.pošiljam zastonj in franko.
J"c sip Favtlixi %r 3Li3ixbl]a.rxip
Marijin trg št. 1, glavni agent za potovanje,
priporoča  vozno  karte  n  polno  garancijo  za potovanje
z novim največjim in prvim nemškim brzo parobrodom z dvojnim vijakom (Schraube) „Hamburg-Amerikanske parobrodne družbe" za je lino cesarsko neniško nepretrgano poštno vožnjo iz Hamburga v Ameriko po najnižji oenl in z Izvrstno
poitrežbo, s prosto, obilo in tečno hrano na parobrodu. Mf Brzovožnja od Hamburga do Amerike 8 dnlj, od Ljubljane do Amerike U dnij, cena celi vožnji v III. razredu gld. 81.—. (291—£>)
D* VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis   dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa nil — Maščevanje usode. — Razni  spisi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
avstro-francoska družba za za- j a«stro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent.   t proti elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
na Dunaji, I., VVipplingerstrasse št. 43.
Imovina drnžrje:
I 9 milijonov gld. avstr. velj. |   | 2 milijona gld. avstr. velj.
Družba zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah:
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem.
Zavarovanje za doživetje, pre-skrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu Batnemu, ko doseže neko določeno starost.
Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se
a) proti Škodam, katere napravijo požar u i strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobilijah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, pri živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih ;
c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
•ii proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še nt pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar ne prične.
policam ne more ugovarjati.
Zastopstva družbe:
V Budimpešti: \Vienergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci: Albrechtsgasse 3; vino-niosiii: Bahiistrasae, Hotel „Goldenes Schiff"; v Lvovu: Marijin trg 9, nova; v Pragi: Vaclava trg 54; v Trstu: Via St. Nicolo 4; na »misiji: L, Hoheustaufengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavno in krajno agenture, ki rado dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
(43-5)
Gflavni zastop v   juhljaui, ŠcleiitmiNSOve ulice št. 3, uri g. JOSIPU PltOSEIUC-u.
Sezija je z dns 1. aprila do konca oktobra.
na Hrvaškem,
od Zagorjanske železniške postaje ..Znbok-Kr;ipinske toplice" jedno uro oddaljene. Do dne 1. junija in od septembra dalje stanovoma za 25 °/0 znižana. Mogočne akrotermo ,40 do 36" R. gorkote. Eminentna zdravilna moč pri protinu, trganji po mišicah in sUh'pih, udotrpu. išiji, ucimtlgji. kožnih bolezni h in ranah, kroničnoj Brightnvej bolesni itd. Veliki batini, posamične in banjske kopelji, potilnice, masaža, elektrika. Za vsako ugodnost je skrbljeno. Nizke cene. Zdravnik : dr. Josip AVeingerl. (HOl—3)
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št, 10 trgOVilia Z ŽeleZlliilO Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po srelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za Stokodoranje, drat in cveke, saiuokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah iti z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—i1)
WtT Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t, d. Tudi se dobiva zmirora sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Najcenejši in najboljši vir za nakup je zaloga blaga ,6,12) FILIP TICHO, BRNO Zelny trn 21 in Radna ulice 17.	
Blago za ženske obleke Najnovejše   in   najelcgantnejse   za pomladno in letno sezono 100 cm. Široko. 1 obleka = lO metrov gl«l. 4.50.	Blago za ženske obleke Najnovejše  in   najelcgantnejse   za pomladno in letno sezono. 1 obleka = 14 metrov gl«l. 5.60.
Rumburški oksford (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah, l koM :to Dunaf. vatlov gl<|. 4.SO. najbolji« bnže  .   .  a gld.. 8.50.	Francoski satine za žensko obleko (jamči se, da jo pristne barve), v najnovejših uzorcih. Prve vrste.   1 obleka 10 m. g3«l. 1.50. Druge- vrste. 1 obleka 10 m. gl<l. H.50.
»C:i mbiirHktj tfealsfeo plataao */< Široko, posebno za moško perilo pripravno 1 koM :io i>uiiu . vatlov gld. 6.50.	Domače platno j najboljše baze, kompletno .'10 Dnu. vatlov 1 kos */4......gld. 1.50. 1 bo« »/<......Kl«l. 5.50. j
SIFON jako dobre baze,  posebno  pripraven za moško, žensko in otročje perilo, 5)0 eni. 1 širok, 1 kos :to Dan. vatlov, vrate: a gld. 4.50« 5.50» 6.J50, 7.50. I	Ženske srajce ! iz dobrega Sifona ali močnega platna, s 1 širokimi  Čipkami.   Kompletna   velikost. 1 « koMov......Kld. 8.75.
$111© ZMB%0W turški počrt, kompletne dolgosti Prve buže.....gld. 8.50. l>niK<» baze    ....   gl«l. 9.50.	Garnitura iz jute 1 BOStojeoa Is 2 posteljnih odej in t prta, 1 kompletne dolgosti v najlepših izdelavah gld. 8.50, iz i i 3>n:i gld. 4.50.
Ostanek posobne preproge 10 metrov dolg, močne baze gld. 8.50.	Cisto volnen beige 1 v vseh  gladkih barvah  ab  progast, — 100 cm. širok. S l obleka = io metrov gld. 7.50.
IVTovote blaga., ki se smejo prati za moške obleke 1 garantovano,  da se sme prati) gladko,   progasto in  križasto 1 Cela moška obleka iz grebenastega blaga 8*° metrov    Kld. 8.—. Cela moška obleka iz platna                    <540      „ 4.~.	
Uzorci ztiNlan) in Iranko. — Btos.posi J ju Me po postnem po VSe tli. \	
Svojo prodajalnico
mi špecerijskega in mte$w blaga,
katera je na dobrem glasu,
oddam zaradi "bolezni pod zelo ugodnimi pogoji takoj.
Herman Halbensieincr,
(304—2) Ljubljana, Sv. Petra cesta.
*X**X**:*rKK*X*KK****X**XXXXX
X X X X
Zaloga blaga Zelny trh 18  BRNO  v lastnej hiši
razpošilja po poštnem povzetji:
(165--11)
Blago iz same volne
dvojno Široko, naj trajnejše, za cdo obleko, 10 metrov gld. 8.50.
n
n n n
n
*
Indijski Foule
pol  volna,  dvojno  široko,  za celo obleko. 10 metrov gld. 5.—.
Novost za ženske obleke
moderno progasto blago v vseh barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. H.—.
Črni Terno
saksonski fabrikat, dvojno široko,
za celo obleko, 10 metrov stid, -l.ftO.
Križasto
blago za obleko
H') cm. široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. 2.50.
Volnen Rips
v  vseh barvah, —  80  cm. široko, 10 metrov gld. ».80.
Trinitnik
najbolji«!   Iiiže,   —   60  cm. širok, 10 metrov gld. 2.HO.
Jaquard-blago
liU cm. široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. ».HO.
Francoski Voal
10 metrov, elegantna obleka za spr hode, ki se sme prati, gld. 8.-.
Moške srajce
lastni izdelek, hele ali  barvaste, — l   komad Ia. gld. l.HO, Ha. gld. I.90.
8 komadi gld 2.54».
Ženske srajce
x|.
m
*
ft I 81
n
Ženske srajce
iz  močnega  platna,  s finimi robci, 6 komadov irld. 8.85.
Oomače platno
1 kos 30 vatlov «'4 . . . gld. 4." O, l   „   30     n     >!<-..„ 5.80.
King-tkanina
boljše kot platno, I kos \ 80 vatlov, gld.
široke
SIFOIT
1 kos 30 vatlov, Ia. . . . gld. 55.M>, najboljše baze......
U.50.
14 Jk n v. \ A s
1 kos      vatlov liln........«M t.HU.
t    „   30      „      nuloč....... „ Si.liU.
Firejii.fit kanevss
1 kos 80 vatlov, lilii in milni: . . . «ld. «.—.
OKSFOI1D
ki so sme prati, dobre baze,  1 kos 30 vatlov gld. LSO.
Angleški oksford
najbolji! in najbolj priporočljiv, l kos 80 vatlov gld. 8.50.
Garnitura iz ripsa
obstoječa iz % posteljnih odetal in mimiziicgM. prta, B sv ilneiiiiiii resami, gld. 4.-,
Garnitura iz jute
'J posteljni odotall tn namizni prt z resami gld. ».»O.
Jute-zastor
turški uzoree, ves zastor stane gld. 8.SO.
Ostanki
holandskih nosnimi h preprog
10—12 metrov <iolgi, 1 ostanek •'Id. :t■'■><>■
Letna
mogrinjala »a
u/4 dolga gld. 1.80.
rasi Konjske žebrake m
11: l i111 j h i  i/.ilolttk,   UMI i:m. ilul^a,  I .'SO oni. roku, gld. 1.511.
Ces, rumena fljakarska tebraka
i Itonad i/iii. li.rio.
mm
Brnsko sukno
1 ostani'k .'HO metra, za celo moško obleko, gld. 8*75.
|- :       Modno sukno
'~i '* ^ metra, velefino, za c«lo molko ? obleko, gld. S.
n
Brnsko modno sukno
1 ostanek .'HO metru   iloltJ,  /.a celo moško obleko, gld. .%.."»«>.
Sukno za ogrtače
.... i.....**    i.jižc, — z:i .-.-(i ogrU&, «1.1. s. .
X X
X X
X
X X
X
It tt It
X
M
s
X
X X X X X .-'t
X X X X X X X X X X
n
X
X X X X X X X X
«
X X
X
%
n
X
j'iilo/ii.is! nakupiti si
Brnske ostanke sukna 'd "'t
1   ostanek   za   celo   moško obleko,
HO metra, gld. <t.50. ','        :v«^^3?2Sffi3R?i'?   m IT /J8IUL J;
P A Letno grebenasto blago
T? '■■.i ki se »sne  prati,   l ostanek za celo 4>i ■ moško obleko,
I       H-40 uoetra dolg. gld.    —.
f£ i Uzorci zasdoBftJ in frnnUn.
JK I Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči.
xi    IJteSfiR^*" Elegantno oskrbljene karte iiiorcev s 400 počiti 1# ffl     aPH5S*        gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano.
nxxxx%tmxxxxnxnxxxxxnnxxxx
x
$
X
5
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
prodajalnico z zlatnino
v Ljubljani, v Gledaliških ulicah št. 3.
Priporočam se za kupovanje, iiurorevanje noi ili ilel iu popravljanji' zlatnine iu Ni-el»rnino. ker po
mnogoletnih skušnjah v tej stroki lahko zagotavljam vedno dobre, najhitreje in cene postrežbe.
(861—8) zlatar.
KAVAMA MM'
(368-i)   Vsak (|an sveži
sladoled.
Gostilnica „Pri Kroni"
xr Gradišči št. 7.
Zahvaljevaje se za dosedanji prijazni obisk, javljam, da sem otvori! lepo urejeni
gostilnieni vrt
z novo opravljenim kegljiščem, katero se daje Še nekaj večerov v tednu posameznim družbam v najem. Za obče znana izvrstna blzeljska in dolenjska vina, /a Koslerjevo carsko pivo in za priznano dobra Jedila je skrbljeno, kakor se tudi točna postrežba zagotavlja. Za mnogobrojni pohod se priporoča s spoštovanjem
(8 70^ J". IDolorln.-
I I
ZU./.IH.
POBRATIMI.
Roman. — Spisal čLx. T. Vošnialt. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Najnovejše leposlovno delo! =- p
NARODNA KNJIŽNICA. |
1
Na najnovejši in najboljši način
• i«..*««.- (825—4») $
t s
jz»be la z»bo*v}a
* ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-•v   v a ■• j a  in  \se  zobne operacije, — odstranuje
* sobne bolečine z usmrtenjem živca
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
♦ poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, 1. nadstropje. ♦
# I
P
»
» I I
I
2© let (sos-«) jed.ra.ej rod/bini.
Domače zdravilo, ki so ga tako dolgo vedno imeli v rodbini, no potrebuje več priporočila ; dobro mora biti. Pri pristnem sidrinem Pain-Espeller je tako. Nađaljnl dokas, da to sredstvo zaslužuje popolno zaupanje, je pač to, da mnogo bolnikov, ki so poskušali že druga na vse mogoče načine priporočana sredstva, "je zopet poseglo po Pain-Espeller, ki se je že večkrat dobrega pokazal. S primerjanjem so se preverili, <!a pri protinu, revmatlzmu in trganji po udih, kakor tudi pri prehlajenjl, če glava, zobje ali hrbet boli in bčde na strani itd., najgotovejae pomaga. Bolečine navadno ponehajo, ko se prvikrat utre. Nizka cena 40 kr., oziroma 70 kr., omogočuje, da ni ^a tudi nepremožni lahko preskrbe. Varuj se škodljivih ponarejanj, temveč kupi le Pain-Expeiler, ki ima „sidro" za znamko, ker le taje pristen. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. — Glavna zaloga: Lekarna ari „Zlatem levu" v Pragi, Nikolajev trg 7. -- V Ljubljani prodaja: E. Hiischitz, tekar. V Mariboru: J. •••••€»•   W. K on i g, lekar. ftOMlsa
RAZPRODAJA! V Zvezdi
v hiši
„Matice Slovenske"
MARIJA DRENIK
RAZPRODAJA! V Zvezdi
v hiši
„Matice Slovenske"
razprodaj i po znižani ceni
vezenine (stikarije), galanterijsko blago.
Ob jednem priporoča (266-7)
volne, preje, vse snovi za šivanje in druga ročna dela,
predtiskarijo in izdelovanje nogovic na stroj.
"II11IZXXXXZ*ZliXl£XXIXXXZXZIIZZZZ"
Das Parteiwesen
der
Slaven in Bdhmen
Betrachtet an der Hand der Versammlung des prager altfieehischen Parteitages.
Voh mm iislerrcicliisilien Patrioteo.
Broltirica ta izfila je ravnokar in je dobiti v rNarodni Tiskarni" za ceno 80 kr., po pošti 5 kr. več. (867—2)
£
jI Proti ognju varne
ms^jft železne kasete^
1 n ki so dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi
rabljene in nove, proti ognju varne
Gg. šolskim predstojnikom g
(104—141 priporoča
in učiteljem
priporoča
AMEJA SBUSEOTnU
trgovina z železuino in orodjem
ii«. MC<3st:iieMM. trgu dt. 1<>
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja jji za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, •2 in sicer: drevesna strguljn, škarje za go- r<*s y* senice, ročna lopatica, drevesna žaga, ^ sJ sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, K fS\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- K tj] ski nož in drevesna ščetka. Orodja ho vsa fj? rfl na lepo popleskani leseni plošči pjj ^     urejena in po prav nizki ceni.
Vsakemu vremenu
patentovane n
II
s Pivo v steklenicah 1
pripravno za zasobnike in krfimarje na deželi!
Eksportno pivo
in        (291 5) j
% lahko misno pivo
priporoma
'   :?V .C*## BIEBMA YKB
■ , MEaSt v Ljubljani.
Trpina z mešanim blagom
v večjem okrajnem in farnem  kraji nit liranjNkcm, na jako obiskovanem kraji,  h slaiiotmijiiii. kletjo, m»-Kacitiom in upravo, (363—2)
da se takoj z ugodnimi pogoji v najem.
Zaloga blaga se labko po kupnem potu prOVZane. — Ponudbe vsprejenia Miiller-jpv .\iinimn>ii-l'.im>au v Ljubljani.
Iščg si službe
trgovski pomočnik
Btnr 18 lut, izuftoTi ua Kranjskem, sedaj v službi mi Kuki. Premenil bi rad kraj, ker inu morski »rak no ugaja. Več povo upravništvo „SIov. Naroda". (861—3)
1 1
I
i
JAKOB KURENT
T7" ILjULlso-^ci pri IBrd\i
izdeluje  tli uafltoljNega blagu in prodaja po niieki ceui vsakovrstne        (356 2)
bele, zelene in rujave i»osteklene
lončene peči,
štedilno orodje i. t. d.
l
LUDOVIKA CHRISTA
Line naljD.
so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, klubujejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peščenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve.
Zaboj za poskušnjo gld. 1.60.
('enilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. (330—3)
Zastopnik za Kranjsko: F. I*. Vidi«* A Co.. IJ ubijana.
J. Deller-jeva
Jedino razprodajo za Kranjsko ima
.1. I,Ii\IH[G}jElt
v Ljubljani, Rimska cesta D.
RADGONSKA
Najboljša
mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo
za katar sapnili organov, protin, revniati-zem, želodčne in niehiirne bolezni.
najčistejša alkalična
Se ne sme zamenjati z
mr Radenjsko
kislino.
(209—18)
KISLINA.
izdajatelj in odgovoroi urednik: Dragutin Hribar
Lastnina in t.iak „Narodne Tiskarne*.
R.I
A^2C
A/:^