konferenc na vsem pa tudi nistov in sindi moralno politi« i *;\ LETO m. ŠTEVILU 340 - CEU 20 DOnOUSV GLASILO SOCXALIS PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ZAKLJUČNA BESEDA VIDE TOMŠIČ NA II. PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE LJUBLJANA. 12. dec. — Po izčrpni razpravi na včerajšnjem II. plenumu GO SZDL Slovenije je za zaključek spregovorila še predsednica Vida Tomšič. Tovarišice in tovariši! Ce bi skušali na koncu naše seje sumirati današnje delo, potem bi lahko ugotovili, da smo precej zahtevno nalogo, da bi razpravljali o Mislim, da je že sam ta naš razširjen; plenum pokazal karakter Soc ialistične zveze kot tribune, na kateri izmenjavamo mnenja o vseh tekočih problemih naše socia- Sklepi plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije II. plenarna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije je obravnavala vlogo in naloge SZDL v komunalnem sistemu. Na osnovi zbranega gradiva, referata in razprave plenum ugotavlja, da se je po V. kongresu in ob uveljavljanju sistema delitve dohodka po delu pomembno razvila dejavnost SZDL; širi se število problemov, ki jih obravnava SZDL, novim družbenim procesom v komuni pa se tudi še prilagajajo metode dela organizacij in vodstev SZDL. Plenum pa hkrati opozarja na številne probleme, ki se pojavljajo v sedanjem razvoju komune in so povezani s krepitvijo materialne osnove komun in z vplivom komun na razvoj proizvajalnih sil, družbenih služb, še posebej šolstva in zdravstva, osebne potrošnje, stanovanjske in komunalne graditve in na potrebo po večji in stalni aktivnosti občanov v družbenem življenju komune. Glavni odbor SZDL priporoča vsem organizacijam in vodstvom SZDL, da na seji obravnavano gradivo uporabijo v svojem delu. Gradivo naj jim bo v pomoč, da še bolj poglobe nakazane probleme na svojem območju. Socialistična zveza v komuni naj pogumneje razvija in poglobi dejavnost krajevnih organizacij in sekcij, organizira naj čimveč javnih razprav, posvetovanj, konferenc. in drugih oblik, s katerimi bo še bolj razvijala socialistično zavest občanov, obenem pa tudi vplivate na politiko, celotne družbene skupnosti. SpcimcStič-na zveza naj omogoča svojim članom, da bodo na zborih občanov in vseh drugih organov delavskega in družbenega samoupravljanja čimbolj uspešno uveljavljali svojo samoupravo, da bodo občani popolno in neposredno sodelovali pri odločanju o svojih in skupnih zadevah v komuni. Plenum vidi v nadaljnjem razvijanju SZDL najširše oblike družbenega samoupravljanja in tribune, po kateri občani vplivajo na družbena dogajanja, razvijajo socialistično pobudo in kontrolo in uveljavljajo načela socialistične morale, neločljiv pogoj za hitrejšo rast komune kot osnovne enote naše socialistične družbe. Plenum naroča sekretariatu GO SZDL Slovenije, da prouči pobude, sugestije in predloge za uspešnejše delo GO SZDL. drugih vodstev in organizacij SZDL, ki so jih sprožili v razpravi. delu Socialistične zveze v celotnem komunalnem sistemu, kolikor toliko zadovoljivo'rešili. Mi smo se v gradivu. referatu in v bogati razpravi seveda dotaknili tolikšnega števila vprašanj, da nismo nit; upali, niti hoteli, da bomo vsako vprašanje do kraja razčistili in izčrpali. listične graditve. Čeprav te razprave ne pomenijo obveznih zaključkov za naše samoupravne organe, vendar one jačajo občutek odgovornosti tako naše organizacije kot celote in odgovornosti vsakega člana za reševanje postavljenih vprašanj v smeri, ki jo nakazujejo. Naša razprava je dalje pokazala, da je komuna v naši republiki postala stvarnost. Mislim, da take razprave ne bi mogli imeti, če ne bi osnovo tem razpravam dajali dejanski problemi na terenu, v kolektivih in komunah. Oni imajo svojo globoko materialno in družbeno vsebino. Mislim, da bi lahko rekli, da čutimo, da je v tem letu nastal določen preskok iz kvantitete naših naporov, da postane komuna asociacija proizvajalcev, v otipljivo kvaliteto. Ljudje čutijo možnost in odgovornost, da v svojih komunah rešujejo večino problemov. Mislim, da je že samo to dejstvo, ki ne bi bilo mogoče brez materialnih uspehov — pa čeprav smo upravičeno kritizirali določena zaostajanja v okviru postavljenih materialnih planov — privedlo do ugotovitve, da je dosežena taka aktivnost naših ljudi — občanov, da je dosežena taka stopnja zainteresiranosti, da vse to predstavlja dejansko tudi določen materialni uspeh, na katerem bomo gradili naprej. Na našem plenumu smo dobili celo vrsto predlogov, iniciativ in vprašanj, na katere mislim, da je prav, da ne poskušam sama odgovoriti. Zato v imenu Izvršnega odbora prevzemam nalogo, da bomo vse te predloge proučili in jih upoštevali pri delu. Mislim, da je ob tem posebno izstopila nujnost, da se Socialistična zveza temeljito pobriga za dobro orodje, tako za svoje delo, kot tudi za delo vsakega občana v^sistemu direktne demokracije, tp-~.se p£«v.^ ^.ii)fonn^-sjcija. v njihov»« najširšem " pomenu besede — od političnih informacij ck» gospodarskih in do znanstvenih, za kar smo dobili bogate prispevke v današnji razpravi. Druga in s prvo povezana naloga pa je, da se pobrigamo za to, da bomo predvsem v komunah oziroma v skupnostih komun in v republiki dali iniciativo, da se organizirajo, oziroma da se uporabijo obstoječi instituti, zavodi. analitske grupe, statistični organi in sl., k; bodo omogočali kvalificirano razpravo o kateremkoli problemu, ki je življenjsko važen za nadaljnji razvoj bodisi našega gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Kljub širini problematike, o kateri je na tej seji bilo govora, mislim, da lahko ugotovimo, da smo zavzeli dovclj poglobljena in odločna stališča o dveh bistvenih vprašanjih. Prvič glede ocene delovanja novega gospo-| darskega sistema in uvajanja Napad na letališče čombejevsko letalstvo je odvrglo 26 bomb, toda nobena ni zadela ~ilja - Sile OZN so imele v dosedanjih bojih deset mrtvih »Daily Herald« LEOPOLDVILLE, 12. dec. (Tanjug). Čombejevo letalstvo je preteklo noč štirikrat bombardiralo letališče v Elisa« bethvillu. Odvrglo je 26 bomb, toda nobena ni zadela cilja, kajti vse so padle izven letališča. Predstavnik poveljstva OZN v Leopoldvillu, ki je dal novinarjem te podatke, je nadalje sporočil, da je napad trajal od polnoči do treh zjutraj. Combejeve sile so ponoči streljale z minome-talci tudi na štab sil OZN v Elisabethvillu. Pri tem napadu sta padla dva indijska vojaka, eden pa je bil ranjen. Predstavnik OZN ni hotel komentirati izjav, k; so bile dane včeraj v britanskem Spodnjem domu o tem, da je OZN odklonila pogajanja s Combejem. Dejal je, da so ■ Združeni narodi vedno pripravljeni doseči mirno rešitev katanškega problema. »To smo poskušali doječi tudi pretekli teden« — je nadaljeval, — »toda bili smo potegnjeni v vojno akcijo.« Po nocojšnjih bojih so tu objavili uradne podatke o izgubah čet OZN od 4. decembra do danes. Po teh podatkih so imele mednarodne sile 10 mrtvih, 37 ranjenih in 13 pogrešanih. Predstavnik misije v Leopoldvillu je v tej zvezi uradno demantiral vesti, da so iz Elisabethvilla z letali prepeljali 60 padlih pripadnikov sil OZN. Iz glavnega mesta Katange so danes z letalom prepeljali v Leopoldville skupino civilistov. Kakor poročajo, so med njimi tudi tuji najemniki, ki so se borili v vrstah katanških sil. Te civiliste so ujeli prejšnji teden v bojih v Katangi in bodo uvedli proti njim preiskavo, da bi ugotovili njihovo nacionalno pripadnost in ali so sodelovali v bojih. Sile OZN s«o doslej ubile 4 najemnike, ki so skupaj s katanškimi žandar ji napadli položaje pripadnikov OZN v Katangi, ujele pa so jih 10. Po podatkih, ki so prispeli v Leopoldville, je vojaški položaj v Katangi Še vedno nespremenjen. Letala OZN včeraj niso mogla odleteti z letališč zaradi slabih vremenskih razmer in so se letalske akcije začele šele proti večeru. Se nadalje pošiljajo silam OZN čete in vojni material. Misija OZN upa, da bo imela prav kmalu dovolj sil za širše ofenzivne operacije. London, 12. dec. (Tanjug). Laburistični ni dolgo čakal na odgovor britanske vlade. List je včeraj zahteval, naj vlada jasno pove, ali je za stoodstotno podporo OZN ali pa je pripravljena na očitek zaradi sabotaže. Britanska vlada je istega dne objavila, da bodo počakali z uresničitvijo sklepa, ki ga je sprejela v petek, namreč da bo poslala bombe silam OZN v Katangi, in sicer dozdevno toliko časa, dokler generalni sekretar OZN ne bo podrobneje »razjasnil« namer sedanjih akcij OZN v Katangi. principa dohodka ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v vseh družbenih dejavnostih. Ugotovili smo, da je navkljub nekaterim pomanjkljivostim ta sistem dal takšne rezultate — ki sicer še niso niti do kraja materializirani, niti še niso ocenjeni, — da je v kratki dobi tako akti viz iral človeka-proizva-jalca, delavca na vseh področjih, da je treba v bodoče najenergičneje odkloniti vse tiste poskuse, ki bi kakorkoli otežkočali rast tega sistema in da se je treba najenergičneje boriti proti takim gledanjem, ki z dvomi sprejemajo ali celo napadajo sistem, namesto da bi napadali določene napake, kakor tudi, da je treba predvsem odstraniti ostanke starega.sistema. Ne delamo si iluzij, da je to možno doseči čez noč. Vemo, da uvajamo sistem dohodka v deželi, ki je šele v razvoju in da to predstavlja določeno objektivno težavo, ampak treba je celotno delovanje vendarle usmeriti v to, da se ostanki preteklosti odpravljajo še energične j še, ne pa da dovolimo, da v določenih kolektivih ali organih državne uprave na kateremkoli nivoju — od komune do federacije — še ostajajo upi na to, da bodo stari instrumenti reševali težave, ki so nastale zaradi delovanja novega , sistema, ki je v bistvu razkril samo dejstva. Saj smo vsi vedeli, da novi sistem sam po sebi ne daje več denarja, ampak nam samo omogoča, da končno pridemo do čistih računov. In če je pokazal novi' sistem, da nekje stvari1 niso urejene, potem ni kriv' sistem, ampak }d treba, enostavno tem, kjer se je tor: pokadilo, poskus iti stvari -prav izpeljati, vendarle ne-dovoliti, da se pri tem upa v stare administrativne ukrepe. Menim, da je plenum enoten v ugotovitvi, da je nujen vztrajen boj za uveljavljanje sistema načela dohodka na vseh področjih* in seveda obenem tudi boj proti vsem tistim pojavom, ki so zdaj pereči zlasti na področju služb. Boj proti pojavom nerazumevanja je tu nujen prav zaradi tega. ker so družbene službe zašle na videz v težavnejši položaj. V resnici pa gre za izredno pozitivno dejstvo, da so stopile na tisto pot, ki jo mj želimo, na pot, da bo človek resnično odločal o politiki na področju prosvete. zdravstva, kulture in da bo to samo pospešilo, proces dejanskega razvoja izobrazbe, kulture posameznika in družbe, njegove aktivne vloge v ‘ razvoju zdravstva in vseh vej znanosti in družbenih služb. Drugič, ugotavljam, da smo enodušno ugotovili, da ostaja osnovno ekonomsko politično vprašanje — delitev osebnih dohodkov. Nagi ašam politično zato, ker problemi velikih razponov, v katerih se pojavljajo posamezniki z velikimi vsotami, množica pa z relativno majhnimi osebnimi dohodki, ne predstavljajo za našo družbo predvsem ekonomsko zlo. ampak politično. Kajti vsota visokih osebnih dohodkov, če bi jih zbrali po vsej Sloveniji, najbrž ni velika v primeri z ekonomsko močjo našega gospodarstva. Toda politična škoda. izgubljanje stika s proizvajalcem. izgubljanje odnosa med proizvajalcem in njegovo vlogo upravljavca, to je tista velikanska politična in s tem hkrati 'seveda tud-; materialna škoda, ki nam tuikaj nastaja. Zato mislim, da lahko ugotovim, da je naš plenum, kot že vrsta naših KONGRES SVETOVNE S I N P I K ALN E FEPERACI J E Dvoje osnovnih stališč Osnovno tema razprave: platforma enotnosti akcije sindikatov in stališče do avtonomnih, neangažiranih sindikatov - Italijanski delegat Santi je dejal, da enotnosti ni mogoče ustvariti tako, da bi ena sindikalna centrala absorbirata drugo MOSKVA, 12. dec. (Po telefonu). Peti kongres Svetovne j sindikalne federacije je danes prešel v novo fazo dela. V tej fazi ste prišli do izraza dve osnovni stališči, dve stroji in dvoje gledišč, ki so značilni za to široko zborovanje predstavnikov svetovnega sindikalnega gibanja. V razpravi pomočnika generalnega sekretarja italijanske konfederacije dela Femanda Santija in v izvajanjih pred-. stavnika vseindijskega kongresa sindikatov Dangeja ter predstavnika albanskih sindikatov, so prišla do izraza diametralno nasprotna si stališča. \{:ttrajno izkoriščati- »Zavest delavskega razreda se razvija — nadaljuje Santi — in sama ustvarja te razmere. Na ta način dozorevajo zahteve delavskega razreda na evropski ravni. Treba je zavreči sheme in vskladiti dejavnost sindikatov v nacionalnih m regionalnih okvirih s specifičnimi razmerami, ki tam vladajo. Enotnosti sindikalnega gibanja danes ni mogoče u-stvariti tako, da bi ena sindikalna centrala absorbirala drugo,- je naglasil Santi. Predstavnik italijanske Konfederacije dela je poudaril, da je značilno to, da je danes vse več avtonomnih nacionalnih sindikatov, ki se ne žele vezati ne na eno ne na drugo od obeh sindikalnih central. Santi je pozval Svetovno federacijo, naj ne bo pokroviteljska do teh sindi ka-terv, in naj podpre ustanavljanje take vrste sindikalnih organizacij. Predsednik vseindijskega kongresa sindikatov Dange je zavzel stališče, ki je vsebinsko diametralno nasprotno Santiju. Govoril je o beograjski konferenci in je po njegovem napravil dva osnovna zaključka iz dela te konference: • mir in razorožitev; • antikolonializem. »Obe ti stališči — poudarja Dange — postavljajo te dežele (udeleženke beograjske konference) izven tabora imperializma in jih torej združujejo s taborom oscializma.« Njihova neangažiranost na taki osnovi je po mnenju Dangeja pravilna. Toda po njegovem mnenju politike neangažiranja, »ki jo je moč dopustiti v odnosih med državami, ni dopustna do razredne organizacije, kot so na primer sindikati«. Po mnenju Dangeja se morajo avtonomni sindikati izreči ali za Svetovno sindikalno federacijo ali pa za Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Indijski predstavnik je prav tako tudi proti ustanavljanju »tretjega bloka« avtonomnih sindikatov. Po njego-govem tako »ni mogoče uresničiti enotnosti«, razen tega pa »to lahko za nekaj časa zavre zbiranje okrog Svetovne sindikalne federacije.« Dange je popolnoma podprl pfeđlog programa akcije, ki odobrava vsako akcijo in vsak program, čeTe nf izven okvira Svetovne sindikalne federacije. Govor Dangeja je skoraj v celoti ponatisnila današnja »Pravda«; govore vseh dosedanjih tujih delegatov je »Pravda« priobčila v zelo kratkih izvlečkih. Predstavnik albanskih sindikatov pa je bil mnenja, da je moč enotnost vseh sindikalnih gibanj doseči samo v boju proti »voditeljem Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, proti sodobnim revizionistom in proti ameriškim imperialistom in kolonialistom.« Albanski predstavnik je dejal, da je vir glavne nevarnosti v svetu ameriška vlada in osebno predsednik Kennedy, ter da je mogoče ohraniti mir samo z razkrinkavanjem te politike. Nekajkrat je pozval na boj proti »sodobnim revizionistom«, ki so »proti socialističnemu taboru, proti Svetovni sindikalni federaciji in proti enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja«. Albanski delegat je govoril tudi o »praVlcah in svoboščinah« albanskih delavcev, o izvanrednih zaslugah Enver-ja Hodže, o sovjetski in kitajski pomoči albanskemu narodu. »Albanija je dostojen člen socialističnega tabora in bo branila socialistične pridobitve pred napadi ameriških imperialistov in njihovih hlapcev. Albanija brani stem tudi socialistični tabor. Albanski narod in kitajski narod, kakor tudi narodi vseh socialističnih držav so povezani z večnim prijateljstvom«, je dejal albanski predstavnik. Na njegove izjave je kot odmev prišel iz klopi številčno najmočnejše delegacije na kongresu — kitajske — nekajkratni aplavz. Sovjetski državljani, ki so bili prisotni na galeriji, niso delili kitajskega navdušenja ob govoru, ki ga je imel albanski predstavnik. tu Božič Kosilo na čast Ivu Andricu »NOBELOVCA« NA SPREHODU — Jugoslovanski književnik Ivo Andric se je med bivanjem ▼ Stockholmu seznanil tudi z ostalimi letošnjimi' Nobelovimi nagrajencL — Naš posnetek ga prikazuje v, družbi s fizikom Rudolfom Mossbauerjem (desno). Foto: Tanjug Stockholm, 12. dec. Tanjug. Jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Jovo Kapičič je priredil danes na čast Ivu Andricu in njegovi soprogi kosilo, ki se ga je udeležilo mnogo uglednih osebnosti, med njimi predsednik Nobelove ustanove profesor Arne Tiselius, sekretar Švedske akademije Anders Esterling in veliko število predstavnikov drugih kulturnih ustanov. V prigodnem govoru je veleposlanik Kapičič izrekel prepričanje, da bo priznanje Andriču prispevalo k še plod- ga razumevanja med švedsko in Jugoslavijo ter se zahvalil švedski akademiji, ki je s svojim sklepom prispevala k temu, da bodo velika umetniška dela Iva Andriča postala dostopnejša vsem ljudem ne glede na državne meje in jezikovno pripadnost. Nocoj se bo Ivo Andrič sešel s študenti stockholmske univerze, jutri pa bo obiskal Slavistični inštitut v univerzitetnem mestu Upsali. Uradni del bivanja Iva Andriča na švedskem se bo končal v četrtek s sprejemom, ki ga bo njemu na čast priredil vele- nejšemu razvoju medsebojne- J poslanik Kapičič. sameznem podjetju- in posamezni komuni pa je treba to povprečje čimbolj individualno razbiti, ker mislim, da je danes občutek ljudi za proizvajanje, za delo in za delitev po delu, za dohodek po delu, že tako narasel, da je nujno, da se ljudje merijo med sebog in da nam globali ob tem le zelo malo pomenijo. V vsaki komuni bi morali sedaj prenehati govoriti samo nasploh in samo nasploh' diskutirati. Brez dvoma je sedaj stvar samoupravnih organov v komuni, delavskih svetov, prav tako pa tudi Socialistične-zveze v komuni, da se poglobijo v konkretne pojave, na tem področju. Pri tem pa smo danes - jasno nakazati,. da* Obstoji problem razponov v vseh dimenzijah med • RIO DE JANEIR0 Danes je sem pripotoval načelnik Državnega sekretariate za zunanje zadeve veleposlanik Jakša Petrič, Id se bo udeležil regionalne konference šefov diplomatskih misij FLRJ v Latinski Ameriki, ki se bo začela v Rio de Ja-neiru 14. decembra. V Rio de Janeiro je pripotoval tudi načelnik odbora za zunanjo trgovino Vaša Veškovič, ki se bo udeležil zasedanja mešanega brazilsko-jugoslovanskega trgovinskega odbora. NEW YORK Predsednik Generalne skupščine Mongi Slim se je sinoči pogovarjal z ministrom za informacije v začasni alžirski vladi Mohamedom Jazi-dom, in predstavnikom d-’ žirske FLR v New Yorkn Canderlijem. a alžirskem problema, ki je na dnevnem m-dr letošnjega zasedanja generalne skupščine. Minister Jazid se je včeraj raztovarjal o alžirskem vprašanju tudi s predstavniki desetih azijskih in a&jSUh drža«, VARŠAVA V Varšavi: se je začelo 15. zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko in pomoč SEV. sedanja se ne udeležujejo predstavniki LR Albanije. Bata nega niso- objavili, itih načelih etatistične delitve dela o bolj-Kooramaciji gospoasrsKin načrtov ta o zmanjševanju razlik med razritimi to neiafc , ritimi državami. me, ki jih je načel NoveUa. Santi je opozoril, da se odnosi med svetovno sindikalno federacijo in med drugim svetovnim sindikalnim centrom. Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov, v zadnjih 12 letih niso poboljšali. To je toliko bolj zaskrbljujoče — je rekel Santi — ker je istočasno politika miroljubne koeksistence znatno napredovala in se uveljavila. Santi za to meni, da je treba znova kritično preceniti položaj, v katerem je sedaj mednarodno sindikalno gibanje, upoštevajoč nove razmere, kot na primer Skupno evropsko tržišče. Santi je na primeru Italije pokazal, da -dela sindikalno gibanje v Italiji več in bolje, odkar je brezposelnost manjša in odkar so se plače povečale. Poudaril je. da obstajajo razmere, ki jih je treba inteligentno in PARIZ . Premier Debre je izjavil, da Francija ne bo vključita vse svoje vojske v noben vo- Mtsta Mia zamen izmena» Mna zMhca Maiana Adolf Heusinger, ki ja zdaj predsednik stalnega odbora NATO s sedežem v Washingtonu, je sodeloval pri operaciji »Morita«, ki je bila povezana z napadom na Jugoslavijo in Grčijo MOSKVA, 12. dec. (TASS.) Sovjetska vlada Je zahtevala od ZDA, da ji izroče zahodnonemškega generala Adolfa Heusinger ja, predsednika stalnega odbora NATO s sedežem v VVashingtonu. V noti, katere besedilo so danes prebrali na tiskovni konferenci, obtožuje sovjetska vlada Adolfa Heusinger-ja, bivšega načelnika operativnega oddelka v generalštabu hitlerjevskih kopenskih oboroženih sil, vojnih zločinov in zločinov proti miru in človeštvu, zaradi česar zahteva od ameriške vlade, da ji ga izroče, zato da bi mu v Sovjetski zvezi sodili kot vojnemu zločincu. Obtožba proti Heusinger ju temelji na dokumentih iz arhivov hitlerjevske vojske kot tudi na dejstvih, ki j je s proučevanjem ugotovila so- jaški mehanizem Zahoda. V~| vjeteka državna komisija za senatu, kjer je razlagal de Gaullova stališča glede vloge vojske v življenju države je dejal, da »so nacionalne sfle v celoti osnova vsaftčr obrambe Zahoda«. Pripomnil je: »Vključitev celotne naše vojaške sfle v grupacijo, nad katero ne bi več imeli kontrole, bi se spremenila v iflPKO ugotavljanje in proučevanje zločinov nemških zavojevalcev. Sovjetska vlada pričakuje, je rečeno v noti, da bo vlada ZDA sprejela ukrepe za aretacijo in izročitev Adolfa Heusingerja sovjetskim oblastem. Na današnji tiskovni kon- ročilo .izredne državne komisije, v katerem je rečeno, da spada Heusingerjev primer pod določbe pogodbe štirih zavezniških držav — Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in ZDA — o sodnem preganjanju in kaznovanju nemških vojnih zločincev. Pogodbo so podpisali avgusta leta 1945 in je še v veljavi. V sporočilu je povedano, da so načrte hitlerjevske vojske proti evropskim državam neposredno pripravljali v generalštabu kopenskih sil, pri čemer je imel odločilno vlogo Heusingerjev operativni oddelek. V pristojnosti tega oddelka je spadalo tudi pripravljanje načrtov za napad na Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo, Jugoslavijo, Grčijo, Belgijo, Nizozemsko, Švico in vrsto drugih držav. Heusingerjev oddelek je tudi nadziral izvajanje nekaterih Wtajo.» lUermci eo-«sbliki 3udi f^ j proti prebk-Utitu okupiranih držav in vzpostavljanje režima, ki je ustrezal hitlerjevcem. V sestavi operativnega oddelka, ki ga je vodil Heusinger, je bila tudi tako imenovana »komisija za preseljevanje«, ki je v sodelovanju z vojaškimi okupacijskimi silami nasilno preseljevala, petljala v sužnost in množično iztrebljala prebivalstvo držav, ki jih je začasno okupirala nemška vojska. Sporočilo komisije vsebuje vrsto dokumentov, ki dokazujejo Heusingerjevo vlogo v številnih zločinih proti miru. Komisija ugotavlja na podlagj dokumentov, s katerimi razpolaga, da je Heusinger vodil pripravljanje načrta o osvojitvi Švice, kot načelnik operativnega oddelka pa je aktivno sodeloval v pripravljanju in izvedbi operacije »Marite«, ki je povezana z vojaškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo ter z njuno okupacijo. Popolnoma je podpiral zločinske zamiaU DELO ir SREDA, 13. DECEMBRA 1961 | | -........ OB PREPOVEDI UPORABE SLOVENŠČINE NA SODIŠČU BttNMiskega sporam TRST, 12. dec. (Po telefonu.) Sklep težaškega sodišča,, da ne priznava veljavnosti določil posebnega statuta Londonskega sporazuma o uporabi slovenščine na sodišču, je naletel v krogih tukajšnje slovenske manjšine na veliko ogorčenje in ostre obsodbe. Medtem ko tržaške šovinistične in desničarske sile ne skrivajo zadovoljstva zaradi prepovedi slovenščine na razpravi proti odgovornemu uredniku »Primorskega dnevnika« in znova govore o »slovenski nevarnosti za italijan-stvo Trsta«, pa vidijo tukajšnji demokratični in slovenski krogi v sklepu sodišča nov napad na življenjske koristi slovenske manjšine. S svojim sklepom so sodne oblasti, po mnenju teh krogov, dale prav vsem tukajšnjim fašističnim m šovinističnim elementom, ki so se letos s svojimi znanimi protislovenskimi izpadi tako vneto zaganjali proti pravicam slovenske manjšine. Protislovenska gonja združene šovinistične reakcije je namreč imela za GLASILO KRAJEVNE SAMOUPRAVE List občana LJUBLJANA, 12. dec. — V Klubu ljudskih poslancev je bila danes skupščina ustanoviteljev lista za krajevno samoupravo. Ustanovno skupščino je vodil iniciativni odbor pod predsedstvom tovarišice Vide Tomšič. Skupščine so se udeležili številni predstavniki ljudskih odborov, stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti, zbornic ter političnih in družbenih organizacij ter d.uštev. predsednikom Leopoldom Kre-setom). V razpravi so se odločili za delovni naslov lista »Občan«. To ime vsebinsko zelo dobro poudarja čedalje pomembnejšo vlogo krajevne samouprave oziroma aktivno vlogo občana v komuni. List »Občan« naj bi predvidoma začel izhajati v januarju kot štirinajstdnevnik. M. Z. Namen in vsebina novega lista je uvodoma obrazložila tovarišica Vida Tomšič. Poudarila je, da nagla rast samouprave v stanovanjskih oziroma krajevnih skupnostih (šolskih odborov, hišnih svetov, poravnalnih svetov, potrošniških svetov in vseh drugih organizmov), prek katerih občani urejajo svoje in družbene probleme vsakdanjega življenja, opozarja čedalje bolj na nujno potrebo po listu, ki bi posredoval občanom in organom samoupravljanja gospodarsko, pravno, organizacijsko, kadrovsko, podobno problematiko, pobude, izkušnje, nasvete in orientacijo pri tem njihovem delu. Zato se je rodil predlog, naj bi ustanovili pogodbeno skupnost vseh zainteresiranih. Ta skupnost naj bi osnovala izdajanje ustreznega lista oziroma priročni-ške literature. List naj bi hkrati omogočal uresničevanje pobud za raziskovanje raznih problemov na področju krajevne samouprave ter za njihovo kvalitetnejše urejanje. "Udeleženci ustanovne skupščine so v razpravi zelo poudarili in nato soglasno osvojili predlog o ustanovitvi pogodbene skupnosti za izdajanje lista za krajevno samoupravo in za druge publikacije s tega področja. Sprejeli so tudi pravila pogodbene skupnosti in izvolili njene organe (upravni odbor s predsednikom Jožetom Plevnikom, izdajateljski svet s predsednikom inž. Marjanom Tepino in uredniški odbor s cilj preprečiti razveljavitev fašističnega zakonskega določila o prepovedi uporabe slovenščine v stikih pripadnikov slovenske manjšine s sodnimi oblastmi. Ta cilj je gonja tudi dosegla, čeprav so bili rimski odgovorni činitelji v začetku pripravljeni odpraviti te fašistične ostanke in čeprav je njihovo popuščanje fašističnemu izsiljevanju pomenilo priznanje in nagrado protislovenski gonji. Najnovejše stališče tržaškega sodi-, šča je potemtakem zgrajeno na rezultatih te protislovenske gonje in ni nič drugega kot podreditev pravnih konceptov, ki bi se morali opirati na določila republiške ustave in Londonskega sporazuma, pritisku fašističnih zahtev, da se do Slovencev nadaljuje politika diskriminacije in brezpravnosti. Tukajšnji slovenski krogi se tembolj čudijo stališču tržaških sodnih oblasti, ker njihov sklep o neveljavnosti posebnega statuta Londonskega sporazuma in o prepovedi u-porabe slovenščine časovno sovpada z zasedanjem jugo-slovansko-italijanskega mešanega odbora za zaščito manjšinskih pravic, to je prav tistega organa, ki je poklican nadzirati in pospeševati izvajanje sprejetih manjšinskih obveznosti. Primer tržaškega sodišča ponovno kaže, kako potrebno je, da se zajamčene pravice slovenske manjšine dosledno in brezkompromisno izvajajo, ne glede na u-metne prigovore in odpor šovinističnih in fašističnih sil. Slovenski krogi ob taki ugotovitvi še .posebej pričakujejo, da bo mešani odbor končno sprejel ustrezne zaključke, ki bodo naredili konec dosedanji praksi izigravanja in leršitve sprejetih obveznosti. Dušan Fortič IZENAČITEV POLOŽAJA FILMSKIH DELAVCEV Sarajevo, 12. dec. (Tanjug) Ko je včeraj v Sarajevu pretresalo aktualne probleme filmske proizvodnje, je predsedstvo Centralnega odbora sindikata kulturno - umetniških delavcev poudarilo, da bo predlagani novi zakon o filmu pripeljal do bistvenih sprememb v odnosih v kinematografiji. Najvažnejša sprememba bo izenačevanje položaja vseh neposrednih proizvajalcev v odnosu do proizvodnje in dohodka. Ta novost bo uveljavila filmske ekipe kot samostojne ekonomske enote. Za nove ukrepe na tem področju so si doslej prizadevala filmska podjetja, toda to delo ocenjujejo kot enostransko, ker v pravilnikih niso rešeni temeljni problemi filmske proizvodnje, zlasti ne neposrednih proizvajalcev. Niso Izenačeni v pravicah in dolžnostih, saj je pri izdelavi fil- Zagotovljena krma za živino Beograd, 12. nov. (Tanjug) Glavno krizo v živinoreji, predvsem na živinskem trgu, ki je bila posledica suše, smo že v celoti prebrodili, je izjavil danes direktor Zvezne direkcije za prehrano Dušan Avramov. Čeprav je bil zaradi sušnega leta pridelek živinske krme za 30 do 40% manjši kakor druga leta, smo motnje na trgu skoraj v celoti odstranili in zdaj je že čutiti stabilnejši promet z živino. K ublažitvi posledic suše je prispeval predvsem odkup kakih 50.000 glav goveje živi- ne, katere meso je spravljeno v hladilnicah, tako da bo v prihodnjih mesecih potrebne količine vedno moč poslati na trg. V večini okrajev, zlasti v Srbiji, skoraj povsod tam, kjer je bilo to potrebno, so pravočasno kupili dovolj sena in druge živinske krme. Lažjo odstranitev posledic suše v živinoreji je omogočilo tudi ugodnejše vreme jeseni. V toplejših dneh se je lahko živina še nedavno pasla na njivah in pašnikih tako, da je bilo obdobje prehrane živine v stajah znatno skrajšano. ma trojna razdelitev ljudi: delavci in uslužbenci filmskih proizvodnih hiš, delavci in uslužbenci podjetij za tehnične usluge ter svobodni filmski delavci in umetniki Zaradi takšnih polovičnih rešitev, ki ne ustrezajo bistvu novih ekonomskih ukrepov, se je pri svobodnih filmskih delavcih kazal odpor do dela v takih ekipah, ki so samo formalno samostojne ekonomske enote. ' . O teh zadevah bodo po sklepu seje razpravljali na širšem posvetovanju januarja prihodnjega leta. Pri republiških odborih tega sindikata bedo ustanovili komisije, ki bodo spremljale spremembe v procesu uporabljanja novih ukrepov v kinematografiji. Zastrupili so se s hrano Vrbas*. 12. dec. (Tanjug). V bolnišnici za pljučno tuberkulozo v Vrbasu se je 20 bolnikov in trije člani bolniškega kolektiva zastrupilo s hrano. Tudi nekaj prebivalcev Vrbasa se je iz istih razlogov zateklo k zdravniški pomoči. Značilno je, da se je nedavno na enak način zastrupilo 15 dijakov srednje tehnične šole v Vrbasu. Vsi zastrupljeni bolniki in drugi državljani se že počutijo bolje. Zdravniki domnevajo, da so se zastrupili s pokvarjenimi polnjenimi želodci, katerih vzorce So takoj poslali v laboratorijsko preiskavo. Bolnišnica je kupila v neki mesarski prodajalni v Vrbasu kakih 15 kilogramov teh mesnih izdelkov. Stroga kazen za uboj Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj obsodilo Rudolfa Repa, ki je v noči od 14. na 15. september ubil svojo nekdanjo taščo, na 14 let strogega zapora Ljubljana, 12. dec. — »Marijo Kodrajo je obtoženi Rudolf Rep ubil, čeprav mu ni storila nič žalega. Narobe, vedno je bila dobra z njim. Predlagam, da ga sodišče strogo kaznuje,« je dejal namestnik okrožnega tožilca v Ljubljani dr. Bogdan Lamut, ko je govoril o Rudol- fu Repu, ki je v noči med 14. In 15. septembrom letos v Sinji goniči pri Ljubljani ubil svojo nekdanjo taščo. Petčlanski senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Franceta Artnaka je kasneje objavil sodbo: Rudolf Rep, MAMILA SO JIH PREMAMILA Kep«r» 12. dec. - z izrekom sodbe se je danes pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Dušana Puba končala dvodnevna sodna obravnava proti skupini 7 oseb, obtoženih nedovoljenega trgovanja z opijem in poskusa ilegalnega spravljanja naših državljanov čez mejo v Italijo. v Skupina, ki so jo sestavljali 82-letni Marceilo Antun ović z Reke (italijanski državljan). 36-letni Giuseppe Parovel (italijanski državljan), 58-1 etni Lazar Kajtazi z Rtiče in 30-letni Muso Bilj ali iz Preševa v Makedoniji, se je organizirala za nabavo surovega opija v Makedoniji in preprodajo tega mamila čez Reko in Dekane v Trst. Slo je za 8.5 kg surovega opija, pri katerem bi bili vsi soudeleženci zaslužili čedne vsote denarja, če bi bili uspeli v svoji protizakoniti nameri. — Upoštevajoč težo dejanja in okoliščine, da so bili vsi 4 obtoženci že v preteklosti obsoje-ti za draga kazniva dejanja, jih je koprsko Okrožno sodišče obsodilo: Antimoviča na 3 leta strogega zapora, Parovela na 3 leta In 6 mesecev strogega zapora, Kajtazija na 10 mesecev zapora in 200.000 din denarne kazni in Bilj ali ja na 11 mesecev zapora ter odvzem zneska 160.000 dinarjev. Kajtazi in Biljali sta bila obsojena še na plačilo sodnih stroškov. Trojici Ferrucciu Fontanotu iz Opčin pri Trstu, Celestinu Dti-bellu ter Mariju Bostiancichu iz Trsta je obtožnica očitala, da so po nalogu nekega Berta Arci essi ja poskušali ilegalno spraviti čez mejo v Trst 6 naših državljanov (med temi 4 nedolet-ne otroke) iz Drežniškega selišta pri Plitvicah in iz Grabiš» nega polja v daruvarskem o-kraju. — Poskus jim ticer ni u^>el, vendar je obravnava nedvomno dokazala njihovo krivdo. - Obsojeni so bili: Fanta-notu na 10 mesecev. Delbello na 12 mesecev in Bostiancich ca 4 mesece zapora. F. M. ki ga je psihiater spoznal za prištevnega, je bil obsojen na 14 let strogega zapora. Izrečena je bila huda kazen. A Rudolf Rep jo je zaslužil. Sredi septembra se je več dni potikal naokrog. Bil je brez dela. Ljudje ga zaradi stalnega pijančevanja in surovega obnašanja r.iso marali. Spal je po kozolcih v Sinji Gorici. V usodni no si je izbral kozolec blizu hiše svoje bivše tašče Marije Kodra je. Njena hčerka Julijana ga je bila zapustila in se preselila v Ljubljano, tašča pa mu je vendarle ostala naklonjena. Ker so bila tisto noč vežna vrata zaklenjena. a je hotel poprositi za hrano, je v hišo zlezel skozi okno. V kuhinji je našel slanino in petlitrsko pletenko z vinom. Nato je zbudil še taščo in ji naročil, naj mu skuha nekaj jajčk. Ko je popil nekaj litrov vina, je hotel še jajčk. »Za sedaj imaš dovolj. Saj nisi naš.« ga je zavrnila Marija Kodrnja. Repu so se jezno zabliskale oči. Naglo je stopil v shrambo. pograbil sekiro in planil nad njo ... Kasneje se je prišel sam prijavit. Tudi na razpravi je dejanje v celoti priznaL »Slaba vzgoja ir. alkohol sta Repu uničila dva zakona in življenje,« je dejal zagovornik in dodal: Ljudi, ki se vdajajo alkoholu, bi morali čimprej začeti zdraviti. Samo dejanje, ki ga je storil Rep, pa je tako grdo, da ga skoraj ni moč zagovarjati.... ra- , Nova Gvajana bp izvenblokovska Izjave premiera britanske Gvajani dr. Cheddija Jogana DAR ES SALAM. 12. dec. (Tanjug.) Premier britapsfce Gvajane dr. Cheddi .lagan, ki je v Dar es Salamu prisostvoval proslavi ob razglasitvi neodvisnosti "Tanganjike, je izjavil dopisniku Tanjuga, da podpira resolucije, ki jih je sprejela beograjska, konferenca voditeljev neblokovskih držav in vlad. MED BOJI V ELISABETHVILLU je bila ranjena tndi neka belka, ki jo vidimo na sliki ko jo nesejo v ambulantni avtomobil Bdečega križa. Združenje jugoslovanskih sejmov? Novi Sad, 12. dec. (Tanjug). Generalni direktorji beograjskega, zagrebškega, ljubljanskega, skop jenskega, leskovškega in novosadskega sejma so na današnjem sestanku v Novem Sadu ’prišli do zaključka, da je treba ustanoviti združenje jugoslovanskih sejmov. Poudarili so, da bo končni sklep o ustanovitvi tega združenja sprejet na prihodnjem sestanku predstavnikov velesejmov, ki bo sredi januarja 1962 v Ljubljeni. Posebno pozornost so posvetili sestanku sejmov v gospodarskem sistemu. Ugotovili so. da je v organizacijskem in ekonomskem pogledu precejšnja raznolikost, ker pristojni organi nekatere sejme obravnavajo kot ust? nove, druge pa kot gospodarska podjetja. Potrebni bi biti ustrezni predpisi, da bi prišlo delavsko in' družbeno upravljanje tudi na tem torišču bolj do veljave. Seznam Eicimaiiiil zlitimi Med drugim je sodišče ugotovilo, da je Eichmann izdal ukaz, naj postrele 8000 Židov, ki so bili v koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji Dr. Cheddi Jagan je poudaril: »Upam, da bom povabljen na prihodnjo konferenco ižrvenbOokciv^kih držav, in bi z veseljem sprejel povabilo.« Pripomnil je, da visoko ceni predsednika Tita in jugoslovansko zunanjo politiko. Na vprašanje, kakšno politiko bo uveljavljala njegova vlada po razglasitvi neodvisnosti, je premier Jagan dejal, da bo uresničevala politiko nepovezc-vanja z bloki. Menil je, da samo takšna politika u-streza koristim nerazvitih držav. Premier Jagan je dejal, da upa, da bo njegova dežela postala neodvisna maja prihodnje leto. Nova država se bo imenovala Nova Gvajana. JERUZALEM, 12. dec. (Reuter - AP.) - Na procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu so davi nadaljevali z branjem obrazložitve Eichmannove krivde. Branje obrazložitve je trajalo včeraj devet ur in bo zaključeno šele na današnji popoldanski seji. Obrazložitev sodne ugotovitve o Eichmannovi krivdi nadalje analizira Eichmannovo sodelovanje pri zločinih v času nacističnega režima, ki so Prišli na dan med štirimesečnim procesom od 11. apriiLa do 1.4. avgusta. Sodišče je ugotovilo, da je Eichmann imel glavno besedo pri deportacijah Židov j v zasedeni Evropi in njihovem uničevanju v taboriščih smrti. Sodišče je zavrnilo trditev obrambe, da je bil Eich-mannov oddelek zadolžen samo za transporte Židov, ne pa tudi za njihovo uni- čenje. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da je bil Eichmann neposredni pobudnik za ustanavljanje taborišč smrti In za uvedbo plinskih celic. Na Eich-mannov ukaz so v taborišču Chelmmo ubili 300.000 Zidov, v Treblinik- 700.000, v Oswiecinu n?d dva milijona ter na stotisoče v drugih taboriščih. Sedišče je tudi ugotovilo, da je izdal Eichmann po telefonu ukaz, naj postrele 8000 Židov, ki so bili v koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji. Sodnik Hale vi je potem plenuma, na katerem grot# v Sovjetski BUKAREŠTA, 12. de*Scan>tea« objavlja novo' gradivo s plenuma parti-; je,”v katerem je še nadalje povečini govora o hudi odgovornosti skupine bivših visokih romunskih voditeljev okrog Ane ^ Pauker in Luce. Na plenilmu so ostro obsodili skupino, ki je živela v Sovjetski zveri, zaradi omalovaževanja partijskih kadrov, ki so ostali v državi, in dejavnosti partijskega aktiva v državi. Označujejo jih kot emigrante, katerih delo je bilo tuje resničnim nacionalnim koristim Romunije. »Scantea« piše, da je Walter Roman, bivši španski borec, na plenumu pretresljivo prikazal vzdušje, ki je vladalo v Romuniji od leta 1949 do 1952. »Čeprav se nismo zaradi ničesar čutili krive,« je dejal Walter Roman, »smo vendar živeli v strahu. Pod krinko budnosti se je širilo zastraševanje. Frakcionašem je uspelo pri mnogih ljudeh vzbuditi dvome v najboljše prijatelje. Rezultat tega je bil, da se je revolucionarno navdušenje spremenilo v zagrenjenost. V tem obdobju so v nekaterih socialističnih državah uprizarjali kampanjo obreko- Seminar za prosvetne svetovalce Ljubljana, 12. dec. — Na Pedagoškem centru se je začel štiridnevni seminar o reševanju socialne problematike v šolah. Udeležuje se ga nad 40 prosvetnih svetovalcev in učiteljev iz vse Slovenije. Namen seminarja jc seznaniti prosvetne svetovalce s sistematičnim delom v zvezi s socialnimi vprašanji otroka, ki naj jih rešuje učitelj pji svojem delu, ter prosvetne svetovalce spodbuditi, da bodo to nerazvito, področje dela še naprej organizirali in razvijali v svojih. okoliših. J. S. ija bilo malo poštenih, predanih tovarišev, ki so postali žrtve krvavih represalij. Objavljali so tudj ’Članke, v katerih so gr$bo napadali španske borce kot pustolovce in jih sumničili kot vohune nemške, francoske, angleške in ameriške obveščevalne službe. Pod krinko budnosti so v vodstvih partije. ' ustvarjali okrog španskih borcev vzdušje, v katerem je balo zelo težko živeti.« ; > Resolucije Organizacije afriško-azijske solidarnosti Kairo, 12. dec. (Tanjug) — Izvršni odbor Organizacije afriško-azijske solidarnosti, ki je tri dni zasedal v Gazi, je včeraj zaključil delo. Sprejel je resolucije o Palestini, Alžiriji,i Kongu, Angoli, o ustanovitvi organiza- objavjja gradivo s fditelje, ki so kot emi-nacionalnim koristim LR cije afriško-azijske in latin-sko-ameriške solidarnosti ter o reakcionarnih silah v arabskem svetu. Resolucija o Palestini poudarja pravico Arabcev, da se vrnejo v svojo domovino. Resolucija o Alžiriji obsoja pomoč Atlantske zveze in ZDA Franciji za boj proti Alžircem. Vse miroljubne države, zlasti pa vlade afriških in azijskih držav, naj priznajo začasno alžirsko vlado- Resolucija o reakcionarnih silah v arabskem svetu obsoja imperialistične in reakcionarne sile, ki ogrožajo koristi ljudstva ZAR. Priprave za našo razstavo v Kartumu Kartum. 12. dec. (Tanjug). Tu pripravljajo otvoritev velike jugoslovanske razstave. Sudanski tisk je ob tej priložnosti objavil več člankov, v katerih poudarja, da bodo jugoslovanska podjetja z otvoritvijo razstave 1. januarja 1962 izkazala svoje sodelovanje v proslavah dneva neodvisnosti Sudana. s SISAK — Jugoslovanska investicijski banka je = odobrila potrebna finančna sredstva za razširitev = in modernizacijo naprav rafinerije nafte v Sisku. g| To je naša največja rafinerija, ki predela bliza ^ 50*/. vse nafte, kar je načrpamo v naši državi. | Strokovnjaki predvidevajo, da bosta razširitev id K modernizacija rafinerije končani sredi leta 1964; Ig že v tem letu bo rafinerija predelala približno IH 1,200.000 ton nafte. g PRIŠTINA — Na Kosmetu so se začeli priprav-| - Ijati na proslavo jubilejnega leta JLA, ki ga bodo g praznovali z vrsto raznih svečanosti in prireditev. ^ Np dan armade bo začela obratovati tovarna »Emin = Duraku« v Djakovici, ki bo izdelala letno kakih g|| 20 milijonov kvadratnih metrov tkanin. V Pri-jjj Stini pa bodo ta dan slovesno odprli muzej ljud-=| ske revolucije. Ig TITOGRAD — Predsednik Ljudske skupščine g Cmeigore Mažo Jovanovič je sklical člane obeh g skupščinskih zborov na redno zasedanje v soboto; gj 23. decembra. Skupščina bo obravnavala gibanje I gospodarstva, v tej republiki za obdobje januar— S september in nekatere zakonske osnutke. - NOVA GORICA — V nabito polni dvorani kina ^ »Soča-« je o tezah nove ustave predaval predsednik |Sg zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine == prof. dr. Maks Žnuderl. |g! NOVI SAD — Na mnogih velikih gospodarstvih E= v Vojvodini, M so prej končala jesensko setov, so ■ začeli dodatno gnojiti s pšenico posejane površine. == Negi in dodatni gnojitvi pšenice prisojajo letos S poseben pomen, ker se je setev nekoliko zakasnila Ig u> ker so bili njive spričo hude suše obdelane ne-Hi kolika slabše. Zato bodo na vsak hektar porabili .*5 kakih uo kg nitramookala. nadalje bral dolg seznam Eichmannovi-h zločinov in njegovega delovanja v posameznih državah zasedene Evrope. V obrazložitvi sodne ugotovitve o Eichmannovi krivdi je rečeno: »Zločini gestapovskega polkovnika, ki je izdajal ukaze za ubijanje in uničevanje milijonov Zidov, so večji od zločinov njegovih podrejenih, ki so uničevali žrtve v plinskih celicah in jih ubijali v taboriščih smrti.« Britanijo ne more povečati vojske London, 12. dec. (AP). — Obrambna ministra ZDA in Velike Britanije MacNamara in Watk;nson sta včeraj pet ur razpravljala o problemih zahodne obrambe. MacNamara je po sestanku izrazil soglasje z glediščem, da Velika Britanija zdaj ne more številčno povečati svojih oboroženih sil v Evropi in hkrati izpolniti svojih velikih obveznosti izven. Evrope. Bil je za to, da sta Singapur in Aden med oporišči, v katerih mora ostati britanska vojaška sila. MacNamara je tudi zagotovil Wafkinsonu, da bodo ZDA podprle Britanijo, ko bodo v NATO razpravljali o plačilni bilanci, tako da bi zagotovili pomoč pri kritju izdatkov za vzdrževanje oboroženih sil v Zahodni Nemčiji. Stevo Bevandič odpotoval v Bolivijo in Venezuelo Beograd, 12. dec. (Tanjug) Danes je odpotoval v Bolivijo in Venezuelo predsednik Centralnega odbora Sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in kemijske industrije Jugoslavije Stevo Bevandič, k| se bo kot gost sindikata rudarjev Bolivije in petrolejskih delavcev Venezuele mudil v teh deželah do konca decembra. Bevandič bo obiskal več rudarskih in petrolejskih podjetij obeh dežel ter imel razgovore za razširitev sodelovanja med sindikati Jugoslavije in sindikati teh dveh ameriških držav. Udeležil se bo tudi proslave dneva rudarstva Bolivije, ki bo 21. decembra. Dr. Cheddi Jagan je u-gleden voditelj gibanja za neodvisnost v britanski koloniji Gvajani. Njegova stranka je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah. Zasedanje Ljudske skupščine BiH Sarajevo, 12. dec. -(Tanjug). Z ločenima šmarna Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev se je začelo danes v Sarajevu 21. zasedanje Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine. Na dnevnem redu obeh zborov je med drugim predlog zakona o zaščiti voda, zakona o gozdovih, zakona o zaključnem računu in izpolnitvi proračuna BiH za leto 1960. nadalje predlog zakona o gospodarski banki BiH ier več drugih zakonskih predlogov in odlokov. Na skupni seji obeh zborov so poslanci poslušali poročilo sarajevske univerze o delu v šolskem leto 1950-60 in 1960-61 ter program razvoja in finansiranja graditve sara jevske univerze v obdobju do leta 1965. Potres v Titogradu Titograd, 12. dec. (Tanjug). Davi ob 5.18 so čutili v Titogradu močnejši potres, ki je trajal skoraj celo minuto. Direktor seizmološke postaje v Titogradu Vaša Stojanovič je izjavil, da je bila moč potresa IV. stopnje, njegovo središče pa oddaljeno 10 do 15 km od Titograda. Enako močan potresni sunek so v Titogradu zaznamovali 22. junija. Davišnji potres ni napravil nobene materialne škode. ZAROTA PROTI K0NG0Š&EMU NOTRANJEMU MINISTRU Leopoldville, 12. dec. I naj ga zaščiti. Po interven- (Tanjug). Notranji minister osrednje kongoške vlade je odstavil Viktorja Nendeko, šefa nacionalne varnosti. Pred to odstavitvijo je prišlo sinoči do dramatičnih dogodkov, ko Je Viktor Nendeka skušal s pomočjo padalcev aretirati notranjega ministra Gbvenija. Visoka funkcionarja OZN Khiari in Gardiner sta Intervenirala, ker se je Gbvenie obrnil na misijo v Leopoldvillu in zahteval, ciji generala Mobu tuj a so se padalci, ki jih je poslal Nendeka, umaknili. Diplomatski krogi pravijo, da je premier Adula v celoti podprl ministra Gbvenija pri likvidaciji te zarote, v katero so zaplete-n_ padalski komandosi. Misija OZN je prav tako podprla akcijo vlade, ki je preprečila poskus, da bi s silo prevzeli oblast in ustvarili nove politične zaplete v Kongu. Kinires draziishib nciaiistov Resolucija, ki so jo sprejeli na kongresu zahteva, naj se Brazilija vključi v akcijo izvenblokovskih držav RIO DE JANEIRO, 12. dec. (Tanjug.) - Socialistična stranka Brazilije je na letnem kongresu sprejela resolucijo o zunanji politiki, v kateri obsoja razdelitev sveta na bloke In zahteva, naj se Brazilija vključi v akcijo neblokovskih držav. Poročilo komisije za zunanje politična vprašanja poudarja, da je »akcija izvenblokovskih držav, v katerih delujejo močne socialistične in demokratične sile, najbolj pozitiven element, ki odvrača vojno nevarnost. Brazilski socialisti si morajo prizadevati, da bi se Brazilija z aktivnim nevtralizmom vključila v akcijo izvenblokovskih držav proti ustanavljanju blokov in za mimo poravnavanje mednarodnih sporov.« Brazilski socialisti so na svojem kongresu zlasti poudarili, da je treba »brezpogojno braniti« kubansko revolucijo »zaradi njenega socialističnega in narodnoosvobodilnega pomena«. Opozorili so na to, da je treba krepiti sodelovanje vseh socialističnih in demokratičnih sil Latinske Amerike »za osvoboditev narodov celine izpod imperialističnega jarma in na- Nova številka »Vprašanj naših dni« Danes je izS-la nova, 20. številka revije VPRAŠANJA NAŠIH DNI. s UL pdenuma CK ZKJ objavljamo razpravo EDVARDA KARDELJA O idejni vlogi Zveze komunistov. STANE JUŽNIČ zaključuje svojo razpravo Komponente latinskoameriške stvarnosti. V mednarodni tribuni o sodobnih problemih mednarodnega delavskega gibanja objavljamo resolucijo KP Italije o XXII. kongresu KP Sovjetske zveze in Članke: J. ANDROPOV: XXH. kongres KP SZ in svetovni socialistični sistem; MAURICE THOREZ: IJroti oportunizmu in dogmatizmu; JOHANN KOPLE-NIG: Novo zmaguje nad starim in- P. FEDOSEEV: Pot k brezrazredni komunistični družbi. V rubriki »Mnenja« objavljamo članek Vinka Trčka XXIL kongres KP Sovjetske zveze, revijo pa zaključuje pregled dogodkov, pregled revij in ča-■optoov ter članek DRAGA KO-‘ JuUus Njerare. cionalnih oligarhij, povezanih z imperialistično nadvlado«. V resoluciji o notranjem položaju je kongres ugotovil, da vojaško-politična kriza ni minila in da »izhoda ni moč najti v okviru sedanje gospodarske in politične strukture Brazilije«. Socialistična stranka se zavzema za .ustanovitev enotne vlade, ki bo deležni podpore širokih ljudskih množic in ki bo med drugim uresničila tele refor- me: nacionalizacija zunanje trgovine in deviznega sistema, ureditev tujih investicij, planiranje investicij in nacionalizacija bank, zavarovalnih družb, vseh javnih služb, transporta in energetskih virov, nadalje agrarna reforma, s katero bodo odpravljene veleposesti in se bo zvišal življenjski standard kmetijskih delavcev. Na kongresu so se odločili za več važnih sprememb v vodstvu Socialistične stranke. Za novega generalnega sekretarja stranke je bil izvoljen poslanec Barbosa Lima, eden ustanoviteljev nove Fronte narodne osvoboditve Brazilije. IZ IMSkB SRUDkflE LRS I SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE Predsednik odbora za zdravstvo Id soc. politiko sklicuje IG. sejo odbora za četrtek, dne 14. decembra 1961, ob 1». uri v prostorih Ljudske skupščine LB Slovenije. Predlog dnevnega reda: obravnava in sklepanje o predlogu odloka o določitvi stopnje splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ter o določitvi najmanjšega dela stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev, ki se mora pokrivati s prispevkom iz občin- SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE P^hednika odborov za pro-£*čun Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev sta rfklicala •fje odborov za četrtek, dne U. decembra Ud, ob lo. uri v Ljudske skupščine LB Ppe«*or dnevnega reda; L obravnava in sklepanje - —— Ljudske republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 19CI; obravnava, in • financiranju republiških potreb v L tromesečju 1962. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO REBUBL1S-KEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za prosveto in kulturo je sklical 26. sejo odbora za petek, dne 15. decembra 1961, ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LR Slovenije. Predlog dnevnega reda: obravnava resolucije o vlogi In nalogah gimnazije v vzgoj-no-izobraževalnem sistemu. * SKLICANJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave sklicuje 28. sejo odbora za petek, dne 15. decembra 1961 ob 10. uri v prostorih Ljudske -skupščine LRS. Predlog dnevnega reda; 1. obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji ; 2. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi Okrajnega sodišča I v Ljubljani, Okrajnega sodišča n v Ljubljani in Okrajnega sodišča na Vrhniki ter v njihovih krajrv» nih območjih. b tajništva Ljudske skupščine LRS l I I DELO SREDA, 13. DECEMBRA 1961 #ir razprave na IL plenumu Glavnega INŽ: MARKO KRŽIŠNIK Visoke šole ne vzgajajo takšnih kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje Inž. Kržišnik je poudaril, da so v nekaterih kolektivih sicer uvedli ekonomske enote, niso pa nanje prenesli tistih pristojnosti, ki jih je poprej imel centralni delavski svet. Centralni organi delavskega samoupravljanja so torej prenehali odločati o stvareh in ker pravic niso dejansko prevzeli nižji samoupravni organi, odločajo zdaj ponekod o posameznih stvareh sami obratovodje. Tovariš Kržišnik je potem še omenil, da v mariborskem okraju zelo primanjkuje inženirjev in tehnikov, saj jih je med celotnim številom zaposlenih samo okrog 2 V*». Posebej je še kritiziral velika nesorazmerja, ki se pojavljajo pri vzgoji tehničnega kadra. Pri nas imamo n. pr. samo okrog 20«/* strojnih inženirjev od kadra, ki ga dajejo tehniške visoke šole. V tujini znaša odstotek več kot 50 in zato ni čudno, če pogostokrat iščejo po podjetjih zaposlitev inženirji ke- mične ali metalurške stroke, pa je ne najdejo, ker so njihova mesta zasedena, občutno pa primanjkuje strojnih inženirjev. VIKTOR TURNŠEK Investicije niso nikoli dokončne Viktor Turnšek je govoril o izračunavanju produktivnosti, o investicijski politiki, nadalje o razmerju med tako imenovanimi produktivnimi in neproduktivnimi plačami v določenih panogah in o položaju raziskovalnega dela. Gre za to, je dejal, ali je definicija produktivnosti, kakršne se drži statistika, pravilna. Statistika izračunava obseg proizvodnje nasproti vloženemu delu, zajema zmanjšanje živega dela na enoto proizvoda. To je pa le del produktivnosti, ker gre za obračun živega in minulega dela; v kakem podjetju celo povečamo živo delo s tem. da delež minulega dela za večkrat zmanjšamo. Po tem vidiku se je povečala v zadnjem letu produktivnost na 109% realni osebni dohodek na 106%. V investicijski politiki je sistem financiranja na te- ;melju investicijskih programov s centxaTj7.ira.nimi skla di vodil do tega, da smo gledali na investicije kot ha nekaj absolutnega, ne pa kot na proces nenehnega izpopolnjevanja, stalnega investiranja. Šlo je samo za pridobivanje^ sredstev, ne pa za intenzivno raziskovanje proizvodnih procesov, za stalen napredek. V raziskovalno delo se komune res niso vključile, pač pa so precej napravila elektroindustrijska in. rudarska podjetja ter gradbe-ništvo, ko so' namenila v ' minulem letu za raziskovalno delo tri milijarde. Raziskovalno delo bi morali evidentirati in obenem izmenjavati izkušnje med posameznimi panogami. INŽ. ANTON MOLJK Znanstvenoraziskovalne ustanove premalo sodelujejo med seboj V svoji razpravi je inženir. Moljk naglasil, da bo treba pri nas občutno povečati, sredstva za znanstvena raziskovanja in tehnološki razvoj, če bomo hoteli slediti «#■ S»e* pa je pc njego-' dokaj nizek-] ga dajemo za tovrst-ja v tem, da in zato tu-. vrednotimo pomen' ga dela za indu--^razvoj. Tisk, radio ih: * ‘pil nas še' zdaleč svoje vloge, da javnosti posredovali •domačih znanstve-_ gjjm. jo zainteresirala td področje družbs-negsf ud^;«a.primer >na potrošnjagiblje >lnoma v predvidenem ru, čeprav je hkrati ra-^zitmliivo, da bo ravno samoupravljanje ta neposredna; delavska dblast eden tistih faktorjev^' iHpio' v prvi '• vrsti in veđh^go&gal. ha to področje m ki' tako alj drugače svoj realni sjandsfe# j jr•’ . Mislim, da Je fc^teTen-dence delavskggspr&zređa’v končni konsekvenci" treba vzeti kot objektivno materialno družbeno silo, s katero je treba računati pri splošnih nacionalnih bilancah. Eno osnovnih bistev državnega kapitalizma in ; stalinske ekonomije pa je seveda buo predvsem kriih in hlebec, dera,vca jasno odrezati od zgoraj navzdol in. predvsem tu držati delavca tako, kakor so ga želeli. Mislito pa, da je eden osnovnih — skoraj bi rekel prvobitnih — elementov našega samoupravljanja to, da v te odnose posegajo tudi proizvajalci s svojimi inten-cijami. Tako dh tu nastajajo neke. družbeno-ekonom-ske zakonitosti, katere je treba marsikd'đj'v teh bilančnih diskusijah in tudi v mnogih drugih' diskusijah jasneje in globlje analizirati in bolj bogato upoštevati tudi te druge elemente, ki jih naša praksa postavlja na dnevni red. Slovenj i i Éi* • -e 5* ka, to so problemi, ki se lo’je tuču tato retoi sti- zdaj odpirajo na tem področju; so med seboj zelo povezani . in . zaljtevajo ta}cp razpravo, da vanjo vnesemo dejansko čim več objektivnih to stvarnih argumehtov. Samo na tej osnovi je.namT. reč možno potem na! procese, bodisi v okviru podjetja bodisi komune ali v okvitu republik ali vse naše socialistične skupnosti, vplivati, jih uravnavati to: 'ljudske ■sile mobilizirali. Zastareti industriji ne bi smeli nalagati dodatnih bremen Končno še ideja, ki je bila tu tudi povedana: da bi bilo normalno,: da tisti, ki ima več sredstev, boljša sredstva, boljši-tehnični sestav — ker je ta^sestav rezultat družbenega produkta dela —daje družbi tudi več- Tudi družbeni organi v prosveti se morejo otresti proračunskih spon Na koncu še. nekaj' besed p tako imenovanem prosvetnem vprašanju; ki. je zlasti zadnjpčase. na dnevnem redu. Dejstvo je, da v zadnjem .času zaznamujemo živo diskusijo, predvsem med prosvetnimi delavci ob vseh tistih vprašanjih, ki so povezana s položajem šolstva. Tu so nekateri tovariši, ki hočejo tej živi diskusiji in tem pojavom, prvič, naprtiti' . prizvok mezdnega gibanja, in drugič, za to tako imenovano »-mezdno gibanje« napraviti odgovorne predvsem sindikate. Mislim, da je taka metoda daleč od stvarne objektivne analize položaja. V sindikatih seveda sodimo; da bi bilo od nas neskromno, če bi si popolnoma prilastili vzrok in zaslugo za to «-mezdno gibanje«. Mislim, da so vzroki za te pojave seveda globlji. Prvič, vzrok je v objektivnem materialnem položaju teh služb, točneje rečeno, tu zaposlenih prosvetnih delavcev; drugič, da je ..zakoir, novi zakon o šolstvu, predvsem sprožil, aktualiziral in po svoje tudi zaostril to problematiko.: To so pravi in globlji vzroki. Ce pa imajo pri vsem tem tudi sindikati še kaj zaslug, tembolj e. V zvezi s tem se seveda odpirata po mojem mnenju dve vprašanji'. Eno je vprašanje odnosa in demokratične ali administrativne — da ne rečem birokratske — metode v zvezi s tem, drugo pa je materialno V tovarni Zmaj so na pobudo ekonomske enote, v kateri proizvajajo baterije, spremc-nihi tehniški postopek za izdelovanje baterij. Po starem načinu izdelave so baterije zali- vali s smolo, zdaj za jih zalivajo s plastično maso. Tako so 20 odstotkov. Zboljšala pa se je tudi kvaliteta. povečali proizvodnost Foto: Švabič ka in osnovnih principov ekonomizacije v sedanjem obdobju razen Smotra, da proizvajamo in da dosežemo neki dani obseg fizičnega obsega proizvodnje, tudi želo jasno, -postaviti cilj in'zahtevo: s' kakšnimi sredstvi, s .kakšnim učinkom, s kakšno ceno proizvajati? Mislim, da je moč samo s teh vidikov ocenjevati dejanske rezultate produktivnosti dela. Drugič, rekel sem, da lahko ta princip realiziramo iz danih razmerij delitve nacionalnega dohodka. Tako kot stvari izgledajo zdaj, je znano, da se v Sloveniji od celokupnega družbenega proizvoda porabi za osebno potrošnjo 40 °/o, v Jugoslaviji 49 odstotkov, v razvitih evropskih kapitalističnih državah 60 in več odstotkov. Vprašamo se, kdo lahko zdaj trdi. da je teh 40 odstotkov, ki smo jih zdaj v Sloveniji dosegli, edino socialistično, edino pravično in za vse večne čase nespremenljivo. Mislim, da za tako trditev^ni močno dobiti'gbšolutno objektivnih argumentov. Trdim, da je taka struktura rezultat ” tistih težkih in tr- terih. smo morali doslej !pravzaprav delati. Ž&i mi pa, da b0 nadaljnji raz- stavi ktu ra družbe; zlasti ja sredstva, in da se na tej osnovi tudi pobira — če hočete neka renta. Mislim, da je ta ideja vredna vse pozornosti in anfelize in da se ji iz primcipialnih vidikov ne da ugovarjati. Toda me-jii se zdi, tovariši, da to ni tisti konkretni ekonomsko-politični problem, ki nas muči, in katerega še nismo rešili. Zdi se~*ni, tovariši, da je osnovni- ekonomsko-politični problem y našem sistemu in v naši vsakodnevni praksi ravno diametralno nasproten temu. Osnovni problem je v tem, da stari in zastareli industriji z zastarelimi tehničnimi sredstvi, z majhno vrednostjo osnovnih sredstev itd. nalagamo še dodatna bremena. Novim podjetjem z visokim tehničnim sestavom žal marsikje plačujemo deficite, nalagamo pa dodatne obveznosti starim podjetjem, stari zastareli industriji, ki ima že del svojega strojnega parka izrabljenega, in so v knjižni vrednosti tiste črtice, o katerih je tovariš Reno 'ŽfaV pančič govoril glede kulture. Ta podjetja proglasimo za tista, ki ustfarjajo eksttfa profit in se mučijo potem, .kako ta ekstea, profit Tpp-7 brktf.' Til 'se: mi' 2di, 'da Je konkreten ekonomski in-po, litiČen problem. Ud je-, ek-i stenzivna, ne pa inteflmvha voj. nadaljnja* ekonomskatyeriehtktij'ä!Jtt1 V* Tfejr&herf se mi zdi/je treba'razmi- gat* (pi sprejeti r ustre?»+1 lihi l širi&ega,, mal snjeno v splošno-družbene ‘bilance ampak kljub temu je imelo svoj kvalitetno politično ‘nov pomen. In isti proces se tu odpira. In po rhojem iti frontalno proti temu, ali pa to ne razumeti m v tem videti samo element mezdnega gibanja in samo kruhoborstvo itd., se pravi, pravzaprav z drugih vidikov podpirati samo tiste elemente mezdnega gibanja, ki nesporno tu notri tudi so in s katerimi bomo morali v prihodnje in tudi zdaj računati. Drugo pa je seveda neizbežno vprašanje, da je intelektualno delo na tem področju potrebno vrednotiti tudi v materialnem pogledu skladno z drugimi premiki, ki se na področju osebnih dohodkov dogajajo. Nesporno je, da smo v preteklosti glede vrednotenja intelektualnega dela ustvarili nesorazmerja, ki so bila verjetno neizbežno pogojena: če bi pa ostajala dalj časa, bi imeli zelo težke posledice. In zavedati se moramo tega! čimbolj bo intenziven proces zraščanja manualnih in intelektualnih delavcev v enotni delavski razred, točneje, v enotno množico novih proizvajalcev in samoupravljavcev, toliko bolj bodo morali biti tudi odnosi med vrednotenjem manualnega in intelektualnega dela na vseh področjih in v vsakem okviru in v vsakem pogledu čimbolj vsklajevani: če to ne bo naključje, bo to neogibno povzročalo politične in materialne probleme. Ako s tega vidika pogledamo na materialni položaj prosvetnih delavcev, se mi zdi, da je to vprašanje zdaj upravičeno na dnevnem redu; sicer je nemogoče v materialnem ali v družbenem pogledu napraviti v enem letu ali pa v šestih mesecih ves tisti premik, za katerega so druge dejavnosti potrebovale pet ali deset let; ampak neogibno pa je, da tudi na tem področju gremo dokaj naglo naprej! sen., san«) od realizacije planirane vsote dohodkov, ne pa od ‘njihovega individualnega dela. Treba bo torej še precej preučevanja, preden bomo odgovorili na vprašanje, kakšna je resnična vrednost zdravstvenega dela m da bomo dobili objektivna merila za nagrajevanje posameznikov po delu. Pri izvajanju decentralizacije v zdravstvu pa je treba vseskozi imeti pred očmi dva osnovna cilja: koristi bolnikov in napredek zdravstvene službe. VINKO HAFNER Koireuujemo nov sistem planiranja vprašanje. Kar se tiče" metode in odnosa, lahko samo pozdravimo to dejstvo, da so se kolektivi skupaj s svojimi družbenimi organi tudi na tem področju začeli zavedati svojih samoupravnih pravic, da so jim postali dosedanji administra-tivno-budžetski odnosi in okviri pretesni, preveč nadležni in da se jih hočejo otresti. Zdi se mi, da je pravilno, da se jih hočejo' otresti. Vzemimo neko občino. Ce bi ta občina svoja sredstva za šolstvo po zakonu dala skladu, potem pa prepustila tem kolektivom, da sami po lastni uvidevnosti znotraj tega tudi tisto malo, kolikor je, delijo in tehtajo, bi to že bil tudi demokratični korak naprej in bil v tej situaciji vendar na * to področje vnašal neke kvalitetno nove elemente. Seveda, če jim pa referent za budžet .po stari metodi jasifo pove toliko za črnilo, toliko za to, toliko ža ono, in vi nimate tu več kaj deliti, je pa to nesporno stari odnos, ki bo že sam po sebi “danes ustvarjal določene probleme. Zato mislim, Hhf je treba te stvari demokratizirati, pustiti, da pride -elemoi^ -samoupRcvijmijfij bolj do. izteza,' pd četo®' v. pe^anj^ir •materialnih okvirih. Saj tudi samoupravljanje v delovnih kolektivih ri&^rer lif^o nfe' Vem kakšnih materialnih, pravic. i ovans v jeumj Hafner je ua širom govoru o rezultatin in posiedican izpopolnjenega gospodarskega sistema. Podčrtal je, da so prav kot rezultat izpopolnjenega sistema letos izrazito prišle na dan nekatere težave, ki so po svojem izvoru ze starejšega datuma. Prav zaradi tega te težave z ničimer ne kompromitirajo sedanjega sistema, ampak le opozarjajo, da moramo tem težavam, ki imajo svoje subjektivne in objektivne vzroke, pripisovati resen pomen. Pot za odpravljanje omenjenih težav je prav v izpopolnjevanju sedanjega sistema. V tem procesu izpopolnjevanja bo treba zlasti komune usposobiti, da bodo dajale gospodarstvu socialistični koncept. Posebne težave imamo v sedanjem obdobju zaradi tega, ker nimamo izdelanega sistema za usmerjanje gospodarstva v novih pogojih. Ostajamo torej že dolga leta pri starem načinu planiranja, ki pa bi se moralo v pogojih decentraliziranega gospodarstva * in razvitega družbenega samoupravljanja bistveno spremeniti. Tovariš Hafner je tudi poudaril, da smo v razvoju socialističnih odnosov v kolektivih zadnji Čas' zabeležili ogromen napredek, istočasno pa občutno zaostaja razvoj odnosov med kolektivi in družbeno skupnostjo. V številnih primerih gre na primer za napačno pojmovanje konkurence na tržišču in za takšne poglede, po- katerih je za kolektive važen le uspeh podjetja, za vse ostalo pa se skoraj ne brigajo. Razni negativni pojavi, ki jih odkriva izpopolnjeni sistem, so torej po svoji naravi takšni, da se jim bo treba odločno postaviti po robu, saj občutno zmanjšujejo optimalno možne rezultate. DR. SAŠO LUZAR ' ' n r "i i f' ntvir’mvifjffiTfìT ■ spremembe m- rešitve. Skraf ili. ; 'lil ■okvira za manevriranje'. Bi-' Prosta izbira zdravnikov -instrument za pravilno razdelitev sredstev l . Dr. Luzar je v razpravi poudaril, da postaja zdaj, ko je dohodek komune vedno bolj odvisen od produktivnosti na njenem območju tudi skrb za zdravstvo vedno bolj ekonomsko pogojena, saj ni vseeno, kakšno je zdravstveno stanje ob naporih za čim-večjp produktivnost. Poudar. ♦ril je’tudi; da bi. morala prosta izbira zdravnikov, oziro-ma zdravstvene ustanove po-r šteti- 'pravzaprav ekonomski instrument pravilno raz-sredstev,.ki jih daje določena' * komuna, oziroma tfbmočjej 'za. 'finansiranje1 zdravstvenih ustanov. INŽ. JANEZ PEROVŠEK Ko ‘Je govoril, o .problemih osebnih1' dohodkov zdravstvo- komune še niso posvojile kmetijstva O nekaterih problemih kmetijstva v komunah je razpravljal inž. Janez Pe-rovšek. Ugotovil je, da komune vlagajo v kmetijstvo neprimerno manj kot v obrt, trgovino, gostinstvo in druge panoge. Pred leti je bilo sicer mnogo zanimanja za razvoj kmetijstva v komunah in so se vlaganja v kmetijstvo v primerjavi s prejšnjim letom skoraj potrojila. V zadnjem času pa smo spet zdrknili na stanje v letih 1957-1958. Politiko v kmetijstvu so glavnem vodili okraji in tudi dajali največja sredstva za razvoj kmetijske proizvodnje. Letos so tudi okraji močno popustili, kljub temu pa se je investiralo letos v kmetijstvo več kot katerokoli leto poprej. Odkod smo potem dobili denar? Dobili smo ga zlasti od republike in od zveze. Razumljivo pa je, da obenem s tem uveljavljajo tudi vplivi s teh mest. Zato lahko govorimo, da komuna kmetijstva še ni posvo jila. To pa ni zdravo, takšna nezainteresiranost kmetijstvu v glavnem škoduje. Seveda temu stanju niso krive samo komune, marveč tudi kmetyske organi zarije, ki dostikrat ne upoštevajo komune tako kot bi bilo treba. Seveda pri vsem tem ne gre samo za intenzivno razvijanje kmetijstva, marveč je s tem tudi tesno povezana socialistična preobrazba vasi- Zato se ;gradi samo mostov med dvema sosednima narodoma, temveč tudi med provincialno konvencionalnostjo umetniškega delovanja v štajerski prestolnici in najmodernejšimi prizadevanji v širokem sveto. Skoraj 'brez sredstev in brez uradne podpore seznanjajo čuvarji paviljona v Mestnem parku svoje občinstvo z modernimi slikarji, glasbeniki in literati ter mu kažejo gledališka dela, ki so po svoji vsebini in načinu1 predvajanja Izrazito avantgardistična. »Forum Stadtpark« izvršuje vsekakor pomembno poslanstvo, ki za- Dirigent Jean Fournet Sigulin in Sajevic v Domu JLA uj. Osebni razvoj naročju tradicije Z gledišča ' današnjega likovno umetnostnega položaja pri nas bi morali označiti razstavo kiparja Antona Sigulina in slikarja Evgena. Sajevica kot konservativno: Oba namreč pripadata izrazito figurativnemu umeljiostnemu vzdušju, kskipnega poznamo iz, dobe mač}. obema vojnama.’ Nekatere značilnosti njuiiih del še posebno lepo navezujejo stik s tedanjo našo tra- Sinoči je bila v Drami SNG v Ljubljani premiera drame Janez Lenassi ter igralci Jurij Souček, Jože Zupan, Andrej Prizor iz uprizoritve. Primoža Kozaka »Afera«. Pripravili so jo režiser France Jamnik, scenograf akad. kipar Kurent, Lojze Rozman, Rudi Kosmač, Danilo Benedičič in Dušan škedl. — Na sliki: Ce pa poskusimo oceniti to razstavo z ozirom na mesto, ki ga zavzema v njunem individualnem umetniškem razvoju, se nam pokaže povsem drugačna slika. Dokaz, kako relativno je vrednotenje s pomočjo samo časovno aktualnih, formalno naprednih norm. Anton Sigulin je razmeroma mlad kipar, ne toliko Po letih kot po stažu kiparskega ustvarjanja. Komaj je dobro obvladal šolski program, je za več let povsem opustil umetniško dejavnost. Tako je dokaj pozno (ponovno) začel. Razumljivo je, da sta ga medtem čas,in z njim razvoj prehitela. Le tako si lahko razložimo. da je to, kar nam je pokazal v hallu Doma JLA, pravzaprav njegova prva samostojna razstava. V trinajstih plastikah v kamnu, bronu, aluminiju in žgani glinj poskuša izoblikovati svoj intimen odnos do realistično pojmovane ženske figure. V teh malih in srednjih plastikah je precej čustva, dekorativnega občutka in apartnosti. Posamezne neuglajenosti in dasproporci gredo najbrž na račun trdega bo ja za obvladanlje preci-1 zno individualizirane anatomije v sklopu celega stoletnega obdobja podobnih teženj. Z izjemo solidnih portretov spominjajo nekatere njegove ženske figurice na enkratne Smerdujeve moderne ponovitve Tanagre. Evgen Sajevic je naš krajinar v klasičnem pomenu besede. Vplivi zagrebške umetnostne šole združeni s slovenskim občutkom za domačo pokrajino, čustvene in barvne reminiscence optičnega slikarstva iz kroga impresionistov — to je pomagalo izoblikovati slovensko krajinarstvo v dobi med obema vojnama. Sajevic je po svoje dopolnil to področje z barvno temperamentno slikanimi, ne ravno podrobno določenimi in izdelanimi pejsaži, ki v različnih svetlobah delujejo tu in tam že kot impresije Značilna strupeno zelena harva, ki je delovala kot poživilo, čeprav je v osnovi hladina, je v sedanjem izboru precej redka. Namesto tega se je slikar umiril; krajine so zdaj enotnejše, grajene, bolj uravnovešene, posamezna barva ne zakriči več, zato pa je celotna podoba boli strnjena hi temneje uglašena. V celoti pomeni ta razstava Sa-jevčev osebni napredek in zorenje, ne glede na to. da v bistvu ni v ničemer spremenil osnovnega umetniškega prepričanja. Naj na koncu poudarim hvalevredno pomoč vodstva Doma JLA, ki je ponudilo ‘svoj, sicer skromni in za razstavo ne- ravno najbolje urejeni hali na razpolago Jakopičevemu paviljonu, ki ga bodo skoraj porušili. Tako bodo naši umetniki lahko razstavljali in vsaj za silo obdržali kontinuiteto dosedanje dejavnosti paviljona, vse dokler ne bodo zgradbi novega. J. Mesesnel Diskutirajmo * javno, toda: stvarno in objektivno Organizacijski sekretar Slovenskega okteta Bogdan Pogačnik je v časopisu »Delo« pod naslovom »Opera Tajni zakon — Slovenski oktet — Diskutirajmo javnoc sprožil vrsto očitkov proti meni, da oviram delo Slovenskega okteta oziroma njegovo umetniško udejstvovanje — turneje po inozemstvu, ki jih argumentira z mnogimi netočnimi in neresničnimi trditvami. Upravičeno bi bilo pričakovati, da bo Bogdan Pogačnik, ki je po poklicu novinar, uporabil diskusijski ton, kot je omenjeno v samem naslovu, ne pa napadalni. Le kak namen imajo vsi tisti odstavki v njegovem članku, ki nimajo ničesar skupnega v odnosu Opera — Slovenski oktet? Odkar deluje Slovenski oktet, in tega je že deset let, je Opera odobravala svojima članoma, ki sta tudi člana okteta, mnoge krajše in tudi daljše dopuste ter s tem omogočala vse njegovo delo doma in v tujini. To dejstvo dovolj jasno izpričuje, da so tako bivša vodstva kot sedanje vodstvo Opere z vsem možnim razumevanjem podpirala delo Slovenskega okteta in to kljub številnim težavam, ki so z dopusti članov tega ansambla v Operi redno nastajali. Opera je sprejemala nase žrtve in celo huda finančna bremena, tako na primer zlasti ob primeru, ko je leta 1956 Slovenski oktet proti dogovoru podaljšal turnejo po Kitajski in je Opera morala celo iz tujine angažirati neenakovrednega tenorja, da je rešila svoje gostovanje v Dubrovniku. Podobnih primerov, da je Slovenski oktet samovoljno podaljševal turneje, je bilo več. Številne turneje Slovenskega okteta doma in po svetu so torej dokaz razumevanja in pomoči, ki ju je Opera nudila Slovenskemu oktetu tako pod prejšnjimi vodstvi kot tudi sedaj. Jasno pa je, da Opera pod nobenim pogojem ne sme in ne more podrejati svojega dela in svojih umetniških interesov delu in interesom svojih članov izven matične ustanove ter delu in interesom sorodnih ustanov, ki kot goste angažirajo člane SNG. Nobenega dvoma ne more biti, da je osnovna dolžnost vodstva Opere kar najbolje urejati delo v lastni hiši, kot je tudi osnovna dolžnost vseh angažiranih članov, da prvenstveno opravijo svoje delo v matični ustanovi. Kolikor dovoljuje delo v gledališču in delovna zmogljivost, omogoča vodstvo Opere tako Slovenskemu oktetu kakor tudi drugim svojim članom delo izven ustanove; pri tem naj pripomnim, da Slovenskega okteta vendarle ni moč šteti za edinega reprezentanta slovenske glasbene kulture po svetu. S svojim javnim napadom name Bogdan Pogačnik ni imel in nima posluha za argumente Opere v sedanji nelahki in popolnoma izjemni situaciji, ki je nastala zaradi nepredvidene zakasnitve adaptacijskih del, čeprav so se začela takoj po zaključku sezone in so se zavlekla zaradi ob- jektivnih razlogov, ne papo krivdi vodstva Opere. V svojem članku Bogdan Pogačnik tudi ni povedal, da je istočasno, ko je Slovenski oktet zaprosil dopust za turnejo od 15. 11. do 5. 12. 1961, član istega okteta hotel imeti dopust v Operi od 2. 11. do 21. 11. 1961 za drugo turnejo kot solist z RTV Zagreb po Italiji in Švici. Pevec pa v istem terminu vsaj doslej menda še ne more nastopati hkrati na dveh koncih Evrope. Kdo je torej v resnici zakrivil odpoved turneje Slovenskega okteta po SZ, ali res le Opera SNG ali pa tudi — sam oktet? Sicer pa, ali ni čudno, da je bil Pogačnikov članek napisan samo nekaj dni po sestanku prizadetih ustanov na svetu za prosveto in kulturo LR.S, kjer smo skupno skušali najti najboljšo mogočo pot za nadaljnje delo Slovenskega okteta in tudi Opere. Tam je bila sprožena tudi možnost osamosvojitve in profesionalizacije Slovenskega okteta, kar pa je ravno Bogdan Pcgačnik kot zastopnik okteta odklonil. S tem se je torej Slovenski oktet odpovedal edini rešitvi, ki bi resnično dokončno in v celoti odpravila že deset let trajajoče kolizije med Slovenskim oktetom in Opero. Ze po omenjenem sestanku na svetu za prosveto in kulturo LRS sva se z managerjem Slovenskega okteta Bogdanom Pogačnikom fiksno dogovorila za datum prve naslednje turneje in iskala tudi rešitev za bodoče, celo za morebitno ameriško turnejo v prihodnji sezoni. Dopust basista Ladka Korošca ni — kot tudi ostale stvari, ki se jih dotika Bogdan Pogačnik v svojem članku in o katerih na tem mestu ne bom razpravljal — v nobeni zvezi s Slovenskim oktetom in je bil odobren glede na predvidevanja gradbenih strokovnjakov, kdaj bo operna hiša usposobljena za delo. Sprejemamo Pogačnikov predlog, da diskutiramo javno, toda: stvarno in objektivno! Direktor Opere Demetrij Zebre Naj mi bo ob zaključenem krogu te polemike dovoljeno pripomniti, da moj članek nikakor ni bil mišljen kot osebni napad, ampak da mn je, kot pri vsaki pozitivni polemiki, šlo le za razčiščevanje stvari, kar priznava tudi D. Z. s tem, ko mi očita, da sem načel vrsto drugih problemov, ne zgolj sporno zadevo. Zato bi se kljub slabim izkušnjam za prihodnje veliko raje držal mirnega sporazumevanja, če ne bi že na prvem razgovoru po omenjenem sestanku znova naletel na težave in če ne bi prišel vmes dogodek v zvezi s Koroščevim dopustom, ki bi ga ob pravočasni objavi oktet brez škode za Opero lahko izkoristil za zaprošeno sovjetsko turneje. Glede Li-puščkovega gostovanja — hkrati s še tremi drugimi pevci Opere — v okviru zagrebškega ansambla pa je splošno znano, da to ni bilo v nobeni zvezi z oktetom. Sicer pa je Lipušček že 14. novembra pel v Operi v Ljubljani. B. Pogačnik razmerju z dokaj pohlevno substanco skladbe. Tako ostane od programa samo Francaixov Concertino za klavir — neproblematična, tèda fina, lahkotna in duhovita, klasično prosojna muzika, in Wagner jeva uvertura Tannhäuser, delo, ki ga vse premalo kdaj slišimo na našem koncertnem odru. V teh delih, še prav posebno pa v uverturi, smo ponovno občudovali Jeana Fourneta kot mojstra dirigentske palice: miren, čist in razumljiv v svojih dirigentskih kretnjah, jasen in logičen v izpeljavi muzikalne misH in celotne glasbene forme, močan, čustven, dramatičen ter sugestiven, v podajanju muzikalne vsebine. Čeprav orkester skladbe tehnično ni povsem obvladal (dirigent je imel za pripravo vsekakor premalo vaj), je bfla uvertura zaigrana s tak- Nacionalne kulture v socializmu O sodobnem nesodobnem nacionalizmu nejših medsebojnih prijateljskih stikov. Plemenita umetnost, ki jo goji Celovški madrigalu! zbor, je gotovo najbolj poklican posrednik. Celovški madrigalisti so prvovrsten vokalni ansambel, čigar umetnost očituje dolgoletno tradicijo v ma-<1 rigal nem petju. Lepi, sočni, ravni, izrazito zborovski glasovi brez solističnih ambicij se zlivajo v vsaki glasovni skupini v idealno sozvočje in vse te posamezne skapine se zopet spajajo med seboj v ubran, v vseh registrih izenačen hi uravnotežen vokalni ansambel. Zbor poje reto mehko, brez pretiranega dinamičnega forsiranja, brez tistega rezkega in grobega fortissima, ki se je tako razbohotil v našem zborovskem petju. Vsa pozornost je posvečena ne toliko zunanji učinkovitosti, kot predvsem oblikovanju žlahtne, immiidvv vsebinsko polne glasbene fraze in smiselnemu, logično urejenemu prepletanju muzikalnih misli. Vse to je prišlo zlasti do izraza v prvem delu sporeda, v interpretaciji del starih mojstrov. Ce izvzamem nekaj po-grešk v intonaciji h> v vstopih, poje zbor zelo ritmično, čisto in eksaktno. V vsem je čutiti, da ga vodi O 7 -Vsakdo najprej v svoji hiši.« Spet ponavljam to načelo. Zato, ker je to resnično demokratično načelo v boju za infemacionalistič-no zavest, za socialistično jugoslovanstvo; zato, ker to načelo zagotavlja učinkovit obračun z nacionalizmom, kajti nacionalna zavest je najbolj ranljiva, najbolj občutljiva oblika družbene zavesti in z veliko težavo sprejema »svojo«, še teže pa »tujo« kritiko; zato, ker je zaupanje v naš interna-cionalizem mogoče graditi ne na intemacionalistični frazeologiji in teoretično »pravilnih« izjavah, marveč z antinaciomalistično prakso in antinacionalistič-nimi dejanji v lastni kulturi; zato, ker nas boj proti nacionalističnim pojavom v naši nacionalni kulturi o-pravičuje, nam daje pravico, da idejno nastopamo ne le kot predstavniki socialističnega interesa svojega naroda, temveč tudi kot bojevniki za socialistični interes Jugoslavije kot celote. Kdor ne sprejema in ne uresničuje v praksi načela »Vsakdo najprej v svoji h:-t«, nima moralne in .deo-loške pravice, šteti *e za intemacionaiista; kdor brani svojo nacionalno kulturo samo pred tujimi nacionalizmi, ne brani socialističnega smisla in socialistične vsebine svoje nacionalne kulture; kdor v boju za uveljavljanje svoje nacionalne kulture spregleda njen jugoslovanski smisel in pogojenost, izdaja prihodnost svojega naroda in njegove kulture; kdor ne enači svoje nacionalne zavesti s socialistično zavestjo, ki je predvsem razredna, se pravi revolucionarna, mter-nacionalistična, jugoslovanska, ni revolucionar navzlic svojemu političnemu življenjepisu in izjavam; kdor ne razume, da je svoboden razvoj lastne nacionalne kulture tudi proces premagovanja njene nacionalne omejenosti in idejnih determinacij kapitalističnega obdobja, zastopa buržoazni koncept sveta; kdor danes ne vidi zgodovinske- ga in družbenega smisla kulturne ustvarjalnosti svojega naroda v socialističnem zbliževanju z vsemi jugoslovanskimi narodi, potem pa tud; z vsem; naredi sveta, je tradicionalni zakotni nacionalist in reakcionar; kdor pod našimi druž-beno-političnimi pogoji, pod pogoji nacionalne in republiške samostojnosti v kulturnem življenju in vodenju kulturne politike, pod pogoji družbenega samoupravljanja reagira na vse pomanjkljivosti in napake zveznih institucij z nacionalnim kompleksom, kaže samo svojo politično kratkovidnost in omejenost; kdor s čimer koli in v čemer koli oškoduje nacionalne pravice jugoslovanskih narodov in krši demokratizem v mednacionalnih odnosih, ne služi interesom socializma v Jugoslaviji. Pri vsem tem »Vsakdo najprej v svoji hiši« ne izčrpava ne torišča in ne značaja boja za internacionalizam in socializem. Boi za intemacianalizem vsebuje imanentno pravico in potrebo, da se marksist m komunist bojujeta proti buržoaznemu in malomeščanskemu egoizmu kjer koli na svetu in povsod, kjer se ta pokaže. Socializem ni noben nacionalni program. Socializem ie internacionalni program, program svetovnega delavskega razreda in svetovnih progresivnih sti. Po mojem mnenju obstoje pri nas objektivni pogoji, da se v kulturnem življenju dejansko zasnuje enotna jugoslovanska ideološka fronta. Politično obstoji in jo zdaj dejansko vzdržujejo v glavnem vodilni politični ljudje Jugoslavije, vtem ko so se precejšnje aktivistične sile zakopale za republiške okope. Moč našega socialističnega sistema, socialistična realnost, raven družbene zavesti naših narodov so po mojem mnenju taki. da mora boj proti zlu in regresu postati v večji meri dolžnost in privilegij vseh ljudi. ki so angažirani za prihodnost. 8 V svojem odgovoru »Telegramu« pa tudi vse doslej nisem govoril izrecno o centralizmu in centralističnih tendencah, ne zato, ker bi mislil, da centralizem nasploh, velikodržavni centralizem pa še posebej, ne bi ogrožal svobode m samostojnosti narodov, demokratizma nacionalnega družbenega življenja in enakopravnosti v mednacionalnih in republiških odnosih. Ko sem se potegoval za svoboden in samostojen razvoj nacionalnih kultur, sem se že s samim tem izrazil tudi zoper centralizem in unitarizem. Ko sem govoril proti nacionalizmu kot idejni oviri za intenzivno Ipd.-turao sodelovanje med republikami, sem se s tem izrazil že tudi proti unitarističnemu jugoslovanstvu, ker ta nj, nič drugega kakor oblika nacionalizma Nisem »spregledal unitaristič-no-centralističnih tendenc«. ker sodim, da take tendence niso nevarne za svoboden in samostojen ‘razvoj jugoslovanskih narodov in za njihovo bratstvo in enotnost, ki tudi zato ne, ker sodim, da takih tendenc ni. Vsi moji dosedanji spregledi« unitarizma in centralizma so nastali zategadelj, ker sem prepričan, da je naš družbeno-politični sistem v svoji preosnovi vzpostavil takšno raven socialistične vsebine v družbenih odnosih nasploh in, kar zadeva reševanje nacionalne problematike, še posebej, da je odločilna bitka med birokratskim centralizmom in socialistično demokracijo, med velikodržavnim jugoslovanstvom in socialističnim jugoslovanstvom kot marksistično politiko in prakso zgodovinsko dobljena za jugoslovanski delavski razred, za jugoslovanske narode. Zdi se mi. da ono ne glede na sedanji centralistični odpor prerasli razmere, v katerih se je na območju revolucionarne preosnove naše družbe, med velikodržavnim centralizmom in socialistično demokracijo odločalo »kdo bo koga« in »ali — ali«. Birokratski odpor proti družbenemu samoupravljanju in socialistični demokraciji seveda obstaja in bo obstajal vse dotlej, dolder ne bosta družbeno samoupravljanje in socialistična demokracija dobili vsega materialnega ekonomskega potrdila, opravičila in moči. dokler se ne bo še močneje in bogateje utrdila materialna bit socialistične demokracije, dokler se ne bo na tej podlagi še bolj razvila družbeno-socialistična zavest. Veli ko-državne centralistične tendence seveda obstajajo in bodo obstajale vse dotlej, dokler jih družbeno samoupravljanje in komunalni sistem s svojo socialistično in demokratsko prakso in doslednostjo politično ne onemogočita in jim n» odvzameta sleherne družben« učinkovitosti. Vse dotlej, dokler obstajajo kakršni E BE N T A N J U3 0 V DO P I S LEOPOLDVILLE, decembra. — V glavnem mestu kongoške republike se zbirajo skoraj vsa osvobodilna in politična gibanja, ki delujejo na ozemlju sosednje portugalske kolonije Angole. Unija angolskih ljudstev — UPA — katere sekretar je general Roberto Holden, je imela svoj sedež že dalj časa v Leopoldvillu, pred kratkim pa je prišel sem iz Conan «ja tudi je v njehi moči. Hkrati pa velja imeti pred očmi tudi dejstvo, da je desnica skoraj prav tako močna kakor prej, da bo z vsemi silami skušala obdržati svoj privilegirani položaj ih da ima močne zaveznike v cerkvi in delu armade. Prav glede na to je skoraj gotovo, da pretresov še ni konec in da bo Ekvador skupaj z vsemi državami Latinske Amerike vsekakor moral skozi mnoge preizkušnje v svojem iskanju nove poti v lepše življenje. AVENUE OSTERREITH II, LEOPOLDVILLE: Sedež gibanja UPA (Uniao das Populacoes de Angola) V avlah veterinarskih šol so na pragu našega stoletja visele stoke »bolnega konjar, z vsemi boleznimi, ki si jih četveronošce lahko nakoplje, od kopita do ušes. Kancler viljemovske Nemčije Bemhard von Biilom je v svojih Spominih uporabil to prispodobo. Takole piše: »V naših šolah za politike in diplomate bi se morali študentje učiti vsega tistega, kar smo leta 1914 narobe naredili, da bi se v bodoče vedeli izogniti podobnim napakam ...« Od tedaj je minilo štirideset let; vmes je bila nova vojna in nakopičile so se nove izkušnje, česa vse se je treba izogniti v bodoče... Toda kaže, da je miselnost nemškega naroda lahkomiselno preskočila dve lekciji, ki jo je zgodovina za drago ceno nudila Nemcem in vsemu človeštvu. Pred enajstimi meseci so, kot smo že poročali na naših stolpcih, v Bonnu slavnostno proslavili devetdeseto obletnico nemškega rajha, kise je rodil 18. januarja 1871. i kristalni dvorani versajskega sdvorca. Jasno je, da ob tej • priložnosti niso mogli mimo Bismarckove osebnosti; Bismarck je bil »človek krvi in jekla«, »žebelj na pruskem škornju«, »velik državnik«, »lovec na Poljake« in kdo ve kaj še vse, prav gotovo pa ne človek, čigar spomin bi prispeval k temu, da bi bili sodobni Nemci bolj priljubljeni... In vendar ga je predsednik Bundestaga Gersten-maier koval v zvezde in ga l stavljal za zgled sodobnim J Nemcem, Nemcem četrtega I rajha, ki se šele zaznava. Očitno je šel miže mimo podobe »bolnega konja«, o kateri je pisal Biilow. Potem je prišla druga, bolj problematična obletnice 150 let dinastije Krupp, ki je s krvjo in jeklom povezana i s cesarsko i z nacistično Nemčijo. Nemci so tudi tokrat pozabili na »podobo bol- I N Dl JSK0-K1TAJSKI OBMEJNI SPOR DVOUMNA GOVORICA ZEMUEVIDOV lndijsko-kitajski obmejni spor — obširno in kompleksno vprašanje, ki v svoji celoti zadeva več odsekov nekaj tisoč kilometrov dolge meje — se je v zadnjih tednih spet razplamtel morda bolj kot kdaj koli prej. Vsekakor je postal ton izjav z ene in druge strani skrajnje oster. To velja tudi za izjave indijskega premiera Nehruja v parlamentu in drugje. O indijskih vojaških ukrepih je med drugim dejaL^^e na-prej jih bomo razširjali, dokler ne bomo sposobni za ponovno zavzetje teh ozemelj (ki so jih Kitajci zasedli) izvest i uspešne akcije.« In še: »Ne' moremci se spuščati v nobene pustolovš^ne, ki b* nas lahko'sjaaVile v'še večje vojaške- ih] drugačne težave. Ni še lahk^vojsko--vati v teh hribov|t!S-krajiii,'; utegnilo bi pa .to $)<^tati po-trebno in mi se pripravljamo na to.« Takct idaleč v jzjayah_Nehru še ni n&oli Ka* je dalo povod za najhov^P&T ostro »izmenjavo mnenji ined Delhi jem t in Pekingu? Gre predvsem za tri fcaprej pomaknjene kita jsfefpostojanke v pokrajini £*lll"aaiaa*ia"ia>aMaa"aa*aaaaaaai***i**«MMaBaHaMMSuauS* govoriti še pri jazz ansamblu in ženskem pevskem zboru. Več tisoč ljudi je zajelo kulturno življenje Svobode. Med vsemi sekcijami pa po številu gledalcev prednjači ki-nosekcija, saj si je 190 fil- mov ogledalo 135.700 ljudi. Ob kritičnem pregledu dejavnosti Svobode pa smo vendarle ugotovili, da nekatere sekcije, kot baletna, folklorna, filmska, klubska, niso zaživele. Res je, da je bilo delo starega upravnega odbora vsestransko in izredno požrtvovalno. Zato prisluhnimo mnenjem, ki jih je dala razprava po poročilih. Da bi dejavnost v tako pomembnem industrijskem središču lahko še razširili, da bi lahko nemoteno in načrtno delale še druge sekcije, ki bi vključevale predvsem mladino, naj bi tako ogromno in vsestransko dejavnost vodil profesionalec. Pomislimo tudi na to, dasta tu dve poslopji: nov kulturni dom in kinodvoraa, ki ju je treba prav tako upravljati. Ce ugotavljamo tako potrebo, potem šele lahko razumemo, koliko je delal stari upravni odbor. Predlagali so, naj bi za upravljanje obeh domov imenovali posebno komisijo. Bolj kot doslej naj bi skrbeli za kulturno osveščanje Velenjčanov in zato poiskali primerne oblike dela. Na zboru so izvolili nov 10-članski upravni odbor. Pomladili so ga z nekaterimi novimi Člani. Na občnem zboru so predlagali, naj bi v tako pomembno društvo vključili več tehnične inteligence, ki je v Velenju ne manjka. _v— vsak hektar polja so potrosili skupno 2200 kg umetnih gnojil, kar pa jim je lep pridelek bogato poplačal. Vse posevke so poškropili tudi s sredstvom za zatiranje plevela. Letos so uporabili Geso-prim, ki se jim zdi boljši kakor Simazim, ker tudi v sušnem obdobju hitreje učinkuje in z njim lahko škropijo tudi takrat, ko koruza že vzklije. Med koruznimi rastlinami ni bilo sploh nobenega plevela. Razlika pri negovanju posevkov pa je nastal- pri redčenju koruze, Ker vsa delovišča niso imeia potrebne delane sile, ia oi to opravila pravočasno. Koliko škode lahko povzroči prepožno redčenje koruze, se je najbolj pokazalo na delovišču v Topolovcih, kjer so pridelali samo 122 stotov koruze v storžih na hektar, kar bo dalo samo 79 stotov suhega zrnja. Najvišji povprečni hektarski donos pa je ime*., delovišče v Petanjcih, kjer so na enem hektaru nabrali 172 stotov koruze v storžih, na posameznih parcelah pa je bil hektarski donos še večji, predvsem ob Muri, kjer je ob suši zemlja imela več vlage kot drugod. Rakičansko posestvo je letos hotelo mehanizirati tudi obiranje koruze in je naročilo šest takšnih obtrgalnikov, ki naj bi jo hkrati tudi ličkali. Tako bi namreč prihranili mnogo delovne sile, ki je tudi pri njih ni dovolj. Naročene obtrgalnike so dobili zelo pozno, zato so vso koruzo obirali šele v novembru. še huje pa je bilo, da prispeli obtrgalniki koruze ne ličkajo, ampak samo trgajo, zato ne prihranijo toliko delovne sile, da bi se jih splačalo uporabljati, zakaj koruzo je treba ročno ličkati doma — pri ročnem obiranju koruze pa jo hkrati ličkajo na polju. Zato so obtrgalnike vrnili in vso koruzo obrali ročno, želijo pa si takšnih strojev, ki bodo uspešno zamenjali delavce. J. Petek • DRAVOGRAD NACRTI ZA MONTAŽNE GARAŽE Gradbeno podjetje v Dravogradu pripravlja v lastnem projektivnem biroju načrte za montažne garaže za osebne avtomobile. Računajo, da jih bodo že pozimi začeli izdelovati v svoji betonarni. Kupili so tudi nov stroj za izdelovanje opeke iz mešanice lesa. betona in peska. V betonarni delajo tudi montažne stopnice, stropne nosilce, betonske cevi in nekatere druge izdelke. M. Predsednika krajevne organizacije SZDL v Vuzenici GREGORJA PERUSA smo prosili, naj nam pove nekaj o dejavnosti organizacije in o njenih, načrtih. — Ker nimamo prostorov, je začel tov. Pemuš, je naš upravni odbor sklenil, da zgradi paviljon iz sodobnega gradbenega materiala, t. j. iz kombinit plošč, ki jih proizvaja Zadružno lesno industrijsko podjetje Dravograd. V tej zgradbi bo imel svoje prostore krajevni odbor SZDL in še dvanajst drugih organizacij ter društev. Paviljon bomo bržkone zgradili do spomladi ter tako ustvarili pogoje za nemoteno poslovanje SZDL in drugih organizacij. V bodočem delu bomo dali poseben poudarek izobraževanju. Organizirali bomo ciklus predavanj s politično-idecloško tematiko, vrsto poljudnoznanstvenih ter več predavanj in posvetovanj s področja kmetijstva ter ekonomike gospodarjenja. Vsa predvidena predavanja pripravljajo posamezne sekcije. Predvsem si prizadevamo, da bi dosegli čim tesnejše stike med odborom, sekcijami in ostalimi člani. Tudi društva in druge organizacije so razgibale svojo dejavnost in pripravljajo obsežne programe svojega dela. Ta ugotovitev velja predvsem za delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, Društvo prijateljev mladine,« Zvezo borcev in za aktiv Ljudske mladine. Nemoteno delo pa otežuje pomanjkanje delovnih in klubskih prostorov, saj trenutno ni prostora za vaje, sestanke, za pisarniške prostore itd. Samo foto klub je zaradi izredne vztrajnosti prišel do prostora in potrebne opreme. Pri analizi dela posameznih društev moram dati vse priznanje »Svobodi« in njenim sekcijam. Pri dosedanjem delu se je posebej izkazala pevska sekcija z ženskim in moškim zborom. Mnogo zaslug za tako uspešno delo imata pevo-vodkinja ženslcega zbora Berta Pisnik in pevovodja moškega zbora Miha Mir-kac. Prav tako lahko v imenu krajevne organizacije SZDL dam vse priznanje agilni vuzeniški godbi^in njenemu kapelniku Vinšku, ki nam je vedno na razpolago. M. K. Naš fotozapisek • MURSKA SOBOTA KULTURNO ZGODOVINSKI ZBORNIK V POMURJU Program Prleškega študentskega kluba predvide-i va izdajo kulturno zgodovinskega zbornika o Pomurju. Gradivo bodo zbrali in napisali elani kluba ter profesorji. Nameravajo tudi organizirati filmsko sne-ob Muni, • LENDAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJO TRAKTORISTOV Združenje traktoristov in kmetijskih strojnikov v Lendavi pripravlja tečaje za kvalifikacijo mladih traktoristov. Za tečaj je v občini veliko zanimanje, izvedli pa ga bodo še to «tmn- a DELO * SREDA, 13. DECEMBRA 1961 Kavi pari za pokal FLRJ •►ograd, 12. dec. — V Beogradu so sinoči izžrebali pare za csminko finala jugoslovanskega nogomeit-nega pokala. Pari so naslednji: Sarajevo : Novi Sad, Beograd : Budućnost (Titograd). Radnički (Sombor) : zmagovalec srečanja Srem — Hajduk, Varteks • Spartak. Rijeka : Velež, zmagovalec tekme Vardar-Crvena zvezda : Maribor, Bačka : zmagovalec tekme Sloboda - Partizan. Solit : zmagovalec srečanja Peli-ster - Dinamo. Štiri tekme iz esminke finalr. za katere ste znana č-ba nasprotnika, bedo že v nrđvljo 14. tega meseca. St:ri druga srečanja pa bodo konpc leta ali pa janinaria 1062. T-m^l zaostalih tekem šestnajstinke finala bo sre-čanie Pel^ter _ D:namo 17. t m. v Bitoli, Slcb^da : P1 rt'za n 20. dec. v Tuzli. Vardar : C. zvezda H. februarja v Skopju, medtem ko bo datum za srečanje Srem : Ha;duk določila tekmovalna komisijo NZJ na rrihrdniem sestanku. Te tekme rreteklo nedeljo ni-S' igrali, ker so nogometaš r^-pmeznih ekip kot člani državne reprezentance na tumru po azijoVih d’”/-'vah. T?kma med Mariborom in zmagovalcem srerania Vardar - C. zvpt,-da bo torej šele v februarju ali marcu. Spet seiem smučk in smučarske opreme Zaradi velikega zanimanja prireja Smučarski klub »Novinar« nov sejem »Smučk in smučarske opreme« v pokritih prostorih tržnice na Vodnikovem trgu. Sejem bo na zahtevo velike večine pionirjev in mladincev — smučarjev. v petek 15. t. m. od 16. do 20. ure. Tako bodo lahko prišli na sejem tudi tisti, ki imajo šolski pouk v popoldanskem času. Z » *¥ ROP S K I, H O 6 0 M f Ut l POKAL i 22 ali Jugoslavija, ki se je na prvem tekmovanju uvrstila na drugo mesto (zi SZ), zopit med udeleženci Med smučarji, ki so včeraj odpotovali na trening v Italijo, .je tudi Majda Ankele, ki jo naš posnetek prikazuje na vitranški strmini Beoferad, 12. dec. Evropska nogometna zveza je sporočila, da se bo za tekmovanj^ za drugi evropski nogometni pokal narodov v sezoni 162-63 prijavilo 22 držav, medtem ko se je 6 držav-prijavilo samo načelno. tideležbo so prijavile: Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgari ja, CSSR, Danska, NDR. Grčija, Irslka, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Švica, SZ, Španija. Turčija in Jugoslavija. Udeležbe še niso potrdile Anglija, Francija. Island, Severna Irska, Madžarska in Wales. Prvi pokal evropskih NOVO NA Tl JEM CASABLANCA — V prijateljskem nogometnem sreča-| nju je reprezentanca Maroka premagala izbrano enajstori-co NDR 2:1 (1:0). BUKAREŠTA — Jesensko nogometno prvenstvo Romunije je osvojil Petrolul iz Ploestija. Z istim številom točk, toda slabšo razliko v golih je na drugem mestu Steagul Rossu iz Brašova, na tretjem pa Dinamo iz Bukarešte. Havana. — Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro zatira sleherne poskuse. da bi se v njegovi državi v gnezdil profesionalizem. Pred kratkim je obiskal inštitut za šport in telesno vzgojo in v nagovoru predavateljem in slušateljem odločno obsodil kakršno koli športno udejstvovanje za denar. Hkrati ]e napovedal, da bo vlada LJUBLIANA IMA SODOBNO UMETNO DRSALIŠČE »Teden drsanja in hokeja« Čeprav je na novem umetnem drsališču v Ljubljani že nekaj časa vsak dan živahno, pa vendar vse doslej še ni bilo nobene prireditve na tej tako pričakovani ledeni ploščadi. Vzroke za to je treba iskati predvsem v objektivnih težavah. Zdaj pa je naposled na tem prostoru pod Tivolijem že vse nared, tako da bomo imeli že prihodnji teden tam prve dogodke in javne prireditve. Otvoritveni teden sezone na drsališču inž. Stanka Bloudka se začne v nedeljo ob 17.30 s slovesnim začetkom, se pravi s kratkim pozdravnim nagovorom, nato pa bo nastop naših znanih drsalcev. Tjaša Andree. Peter Peršin. Katjuša Derenda. Franek Klemenc in Metka Agrež se bodo pokazali občinstvu na drsalkah. Za njimi pa bodo prišli na račun ljubitelji hokejskega športa. V prijateljski tekmi se bosta pomerila Zagreb in Ljubljana. Tri dni pozneje — 20. t. m. bo ob 18. mednarodna hokejska tekma med Beljakom in Ljubljano, 22. t. m. ob istem času pa bodo v Tivoliju gostovali državni prvaki z Jesenic. Čeprav je spored v tem otvoritvenem tednu — ne nazadnje — razmeroma skromen, pa bo vendarle zanimiv in privlačen predvsem za mladino, ki se tako zelo navdušuje za zdrave zimske športe, zlasti za športe na ledu, ki imajo zdaj tako prijetno in bližnje torišče za njihovo izvajanje. v kratkem razpustila dosedanjo profesionalno ligo za baseball, ki naj jo nadomesti zveza amaterskih društev za izvajanje te športne zvrsti. Rim. — Znana italijanska smučarka Carla Mar-chelli. ki je bila do olimpijskih iger v ZDA alpska smučarka Italije št. 1, je bila nedavno v Genovi promovirana za doktorico na-ravoslavnih ved. in sicer z oceno »summa cum laude*. Letošnjo zimo bo ta slavna smučarka in odlična znanstvenica preživela v svoji vili v Cortini. kjer se bo lahko po študijskih naporih vdajala beli opojnosti. Na tekme ne bo več zahajala — razen kot posebna dopisnica itd. Papa ima denarja dovolj... New York. — V Aspen u (Colorado) se je pred kratkim zelo nerodno pobil nekdanji svetovni prvak v alpskih disciplinah Norvežan Sten Erikssen in ta čas vodeči smučarski profesionalec v ameriškem cirkusu na snegu s smučmi. Poškodoval si je Ahilovo kito (ki veže petnico z mečo) in je seveda za letos opravil. Poškodovana noga mora ostati najmanj 6 do 8 tednov nepremakljiva v mavcu. Medtem pa bodo odigrani že vsi glavni sporedi letošnje sezone. Tudi za rpofesionalce. kolikor jim ne bodo amaterski celo v napoto.- Dunaj. — Avstrijski zvezni 'kapetan Karl Decker je zadnji čas dajal neke izjave, češ da ga je poraz avstrijske reprezentance spravil do prepričanja, da bo treba izbrano enajstorico pomladiti. Vrh tega namerava pritegniti večji krog igralcev, da bi imel večje selekcije. Vsak poraz ima torej zmeraj tudi svoje dobre strani! Budimpešta. — Tu je v 76. letu starosti umrl zastopnik Madžarske v IOC dr. Ferenc Mežo. Mož se je že kot mlad učitelj udejstvoval literarno, do sve- tovnega imena pa je prišel, ko je napisal delo »Zgodovina olimpijskih iger«, za katero je leta 192B prejel zlato olimpijsko kolajno v posebni konkurenci lepih umetnosti. . Nedolgo potem se je ves zapisal olimpijski misli, postal tajnik in predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja, 1. 1948 pa je postal član mednarodnega olimpijskega odbora. Kot študent se je Mežo aktivno ukvarjal z atletiko in strelstvom. Montevideo — Po pisanju urugvajskih listov bo sloviti brazilski nogometaš Pele v kratkem zapustil matično ^društvo ' Santos in odšel k neuradnemu svetovnemu prvaku Penarolu v Montevideo. Urugvajci so Santosu ponudili baje milijon dolarjev (1), hkrati pa obljubili brazilski nogometni zvezi, da bo Pele lahko nastopal za brazilsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Čilu. Vse kaže, da bo prišlo do te kupoprodaje in bo Pele potemtakem najdražji nogometaš na svetu. Urugvajci pa kajpada tudi ne delajo računov tjavendan. Oni so si že omislili daljšo turnejo z novo pridobitvijo, na kateri bodo odigrali 30 tekem. Za vsako gostovanje terjajo odškodnino 25.000 dolarjev ... šahovsko prvenstvo ZSSR Baku, 12. dec. — V XVI. kolu šahov, prvenstva ZSSR so_ •bili ljubitelji, .šaha-v' Bafcujir priče dveh presenečenj: ukrajinski mojster Koc je efektno premagal velemojstra Holmo-va, litvanski mojster Gipslis pa Smislova! Ostali rezultati: Talj — Gurgenidze 1:0, Nežmetdinov - Bagirov 1:0, Polugajevski — Averbach 1:0, S pas ki — Samko-vič prek. v izenačenem položaju. Stanje po XVI. kolu: Spas ki 10,5 (1), Polugajevski 10,5, Holmov 9,5 (—), Averbach 9, Bron-stetn 8,5 (1), Tajmanov, Sam-kovič 8,5 (1, -), Gipslis 8,5, Ke-res 8 (1, —), Talj 8, Smislov 8 (-), Vasjukov 7,5 (1), Vladimi-rov 7 (1, -), Hasin 6,5 (1), Koc 6,5, Savon, Leju 6 (1), Sijanov-ski 5,5 (1), Nežmetdinov 5,5, Bagirov, Gurgenidze 3,5. V xvn. kolu bo vsekakor najzanimivejša partija med Ta-. ljem in vodečim Spaskim. PREGLED SVETOVNIH REKORDOV V DVIGANJU UTEŽI 17 NOVIH ZNAMK Tud; letošnja sezona med dvigalci uteži je minila uspešno. Verjetno še nobeno leto niso najmočnejši možje izboljšali toliko svetovnih rekordov, kolikor so jih prav letos. Med 28 veljavnimi rekordi so samo letos zabeležili 17 novih rekordnih znamk, vendar sta se med prejšnja imena vrinili samo dve novih ljudi, in sicer Madžara Foldyja in Vorosa. Prvi je v najlažji kategoriji v potegu dvignil 115 kg, Voros pa v enaki disciplini v srednji kategoriji 146 kg. Med 28 rekordi si jih 14 lastijo sovjetski dvigalci. 6 Američani, 3 Poljaki. po dva Japonci m Madžari ter enega Kitajci. Prav gotovo je bil tudi letos najvidnejši ing. Jurij Vlasov z novim svetovnim rekordom v tpžki kategoriji. Po svetovnem prvenstvu na Dunaju je Vlasov nastopil na enem manjših turnirjev v Innsbrucku, kjer je popravil svetovno znamko v sunku na 206 kg. slej ko prej pa je še nedotaknjen njegov rekord v olimpijskem triatlonu s 537,5 kg. Verjetno bo še precej dolgo ostalo pri tem. saj ta čas drugi najboljši dvigalec tež. ke kategorije Schemansky (ZDA) zaostaja pa to »»vi-šino« za dobrih 40 kg. Nekaj časa bodo zdaj dvigalci mirovali, sredi meseca februarja pa se bodo zopet zbrali na tekmovanju v Moskvi za >-Veliko nagrado Moskve*-, ki je zaradi neomejene udeležbe prav gotovo močnejše od vseh o-limpiad ali svetovnih prvenstev. Doka^ za to ze bilo enako letošnje tekmovanje. na katerem so ti težki možje izboljšali kar 9 rekordov. . Do prtih sprememb je spisek rekorderjev v vseh kategorijah naslednji: PETELINJA Tezr.o : FolUy (Mad.) 115 (1961) Poteg : Miyake (Jap.) 107,5 (1959) Sunek : Cen Ching Kai (Kit.) 139.5 (1957) Triatlon : Stogov (SZ) 345 (1957) PERESNA Tezno : Minajev (SZ) 120.5 (1960) Poteg : Miyake(Ja,p.) 115 (1961) Sunek : Berger (ZDA) 147,5 (1958) Triatlon : Berger (ZDA) LAHKA Kaplunov 372,5 (1958) Tezno : Kono (ZDA) 135.5 Tezno : (SZ) 133,5 (1961) Poteg : (SZ) Plyukfelder 141,5 Poteg : Zgun (SZ) 129 (1961) Sunek : Palinski Sunek : Zgun (SZ) 161,5 (1961) (PoL) 180 Triatlon : Lopa tir. Triatlon : Kono (SZ) 407,5 (1961) (ZDA) 460 SREDNJA Tezno : Vbros (Madž.) 146 (1961) Poteg : Kurinov (SZ) 135,5 (1961) Sunek : Kurinov (SZ) 170,5 (1961) Triatlon : Kurinov (SZ) 440 (1961) SREDNJETE2KA TEŽKC - LAHKA 137.5 (1961) 146 (1958) 190 (1961) 475 (1961) Tezno : Stepanov (SZ) Poteg : Osipa (SZ) Sunek : Palinski (Pol.) Triatlon : Palinski (PoL) TEŽKA Tezno : Anderson (ZDA) 185,5 (1955) Poteg : Schemansky (ZDA) 159 (1961) Sunek : Vlasov (SZ) 206 (1961) Triatlon : Vlasov (SZ) 537.5 (1960) Jurij Vlasov (SZ), absolutni svetovni prvak v triatlonu (537,5 kg) narodov je ifel dddah 1958, ko je tekmovalo 17 državnih reprezentanc. Prva tekma je bili ihfed SZ in Madžarsko, zmagali Pa so sovjetski nogometaši 3:1. V finalnem del» tekmovanj?», ki je bilo julija 1960, sb’ sodelovale reprezentance SZ, CSSR. Jugoslavije in Francije. Po; dramatični zmagi nad francosko reprezentanco s 5:4 po igri, v kateri so domači še 15 minute pred koncem vodili s 4:1, so se Jugoslovani kvalificirali v finalno srečanje z moštvom SZ. Le-to je v Polfinalu izločilo CSSR s 3:0.. V finalni tekmi pa je zmagalo moštvo SZ, toda šele po izredno razburljivi, a povsem enakovredni igri. Tekma se je namreč v rednem igralnem času končala z rezultatom 1:1 (1:0). V dveh podaljških po 15 minut pa je srednji napadalec sovjetskega moštva Ponedeljnik dosegel zmagoviti . gol v 113. minuti igre. Prvi pokal tega evropskega tekmovanja evropskih držav z žogo je torej ta 6as v Moskvi. Kombinat konservne industrije »DELAMARIS« IZOLA — proda . osebni avto Opel-Rekord. Leto izdelave 1954 10118 Revizijski zavod LR Slovenije Ljubljana, Parmova ul. 33, trakt IV. " PRODA pisalni stroj »Olivetti« z dolgim valjem, »Ideal« in »Underwood« s kratkim valjem, železno blagajno Wertheim in nekaj pisarniške opreme «•'25 n ? i ^ k y S i K P N Z V A u A - T/tudberuk-ig, Alpski smučarji odpotovali v Cervinijo Ljubljana, 12. dec. Včeraj popoldne so odpotovali na trening v Italijo, in sicer v Cervinijo naši alpski smučarji in smučarke,.^ državni reprezentanti. V Skupini, ki jo vodi zvezni trener Marjan Magušar, so Sumi, Jamnik, Spom, Detiček iu Križaj ter Ankeletova, Rutarjeva in Fa-nedlova. Trening bo trajal deset dni. Sredstva za trening v Cer-vinlji, kjer bodo naši smučarji trenirali- v. smuku na tamkajšnjih po yeč kilometrov dolgih progah, so prejeli od republiško ^komisije za telesno kulturo4s Smučarske zveze J”*-osIavUe - PO DOMAf.Il! KR UDI BLOuKAD V-prvein kolu rokometnega^ tekmovanja za pokal evrt^pskjh prvakov v ženski konkUrOBd bo Beograd igral 17. dec. s Krakowio na Poljskem, rokometaši Bjelovara pa se 'bodo v prvem kolu srečali z avstrijskim prvakom Linzbm in sicer 17. dec » 'Novem Sadu. BEOGRAD januarju bo v športni palači turnir v malem nogometu, ki bo na njem sodelovalo-A7 mladinskih in 30 pionirskih moštev iz Beograda Hednarodntlttf nir v Utrechtu Utrecht, ll. dec. - V nadaljevanju prekinjenih partij mednarodnega šahovskega turnirja v Utrechtu je Matanovič premagal Pereza. Stanje po IV. kolu: 0’Kelly 3At Bisguier, Bouwmeester, M^aooyič, Roba tsdh 2L5, Domn«, 3van Gett, Langewege 2, pjfcek Van de Pol 0,5. t MLEK0-K0PER sedež DEKANI odprodaja osebni avto »FIAT« 1100 tip 1958, v zelo dobrem stanju. Cena 1,500.000 din. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure na sedežu podjetja v Dekanih pri Kopru. 10092 P R E S A D GABROVKA, p. Gabrovka Dolenjsko razpisuje mesto računovodje sam. obrata Ponudbe pošljite pismeno ali se zglasite osebno. 10121 TRGOVSKO PODJETJE »K0L0NIALE«, LJUBLJANA - ŠENTVID ŠTEVILKA 20, PRODA TRITONSKI TOVORNI AVTO FORD KANADA V-8, v voznem stanja; dobre game. Vse informacije dobite v Upravi. — Kolikor do dne 27. decembra ne bo kupcev socialističnih gospodarskih organizacij — prodamo kamion tudi privatnim interesentom. 10109 RAZNAŠALK0 za raznašanje časopisa »DELO« v zgodnjih jutranjih urah za rajon DRAVLJE sprejme UPRAVA »DEU« &* 0;'.v :•■•■:•.• .v o Lepo in sodobno darilo dedka Mraza I ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA ELEKTRO -PIONIR 0 b j a va V četrtek, 14. t, m., se začne v Ratečah trening kandidatov za državno člansko in mladinsko smučarsko reprezentanco v tekih. Smučarska zveza poziva zato naslednje smučarje, da se javijo trenerju Cvetu Pavčiču: Janez Pavčič, Franc Lakota, Zdravko Hlebanja, Janko Ko-bentar, Franc Gregorič, Jaka Reš, Roman Seljak, Gašper Kordež, Mara Rekar, Marjanca Grintal, Lidija Pšenica, Ivanka Tolar, Pavel Kobilica, Vinko Praprotnik, Janez Kalan, Franc Tišer, Kristjan Lautižar, Franc Jodel, Mirko. Banče, Egon Ko- Pintar ta Franc Boc. Najbolja slovenski smučarji tekači bodo «a skupnem treningu 10 dni, v nedeljo pa bo na Pokljuki todl LEPA ŠKATLA, V KATERI DOBITE MATERIAL IN NAVODILA ZA PREKO ŠESTDESET POSKUSOV IZ ELEKTROTEHNIKE. »ELEKTRO-FIONIRk LAHKO KUPITE V VSEH KNJIGARNAH, TRGOVINAH Zi IGRAČAMI ALI GA UPRAVI ZALOŽBE »M LAB INSKA KNJIGA«. LJUBLJANA — WOLFOVA ULICA ŠTEVILKA 12. 101-08 IcJhka,tOfify KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI INŠTHUTU ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU v soglasju s Svetom Inštituta — razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. RAVNATELJA INŠTITUTA 2 VODJE TEHNIČNE SLUŽBE 3. VODJE FLU0R0GRAFSKEGA ODSEKA Pogoji: pod 1. zdravnik specialist-ftiziolog z večletno prakso v organzaciji in delu na področju preventivne in klinične službe; pod 2. gradbeni tehnik z večletno prakso, po možnosti v vodenju remontnih obratov; pod 3. višja ali srednja strokovna izobrazba, z večletno prakso v organizacijskih poslih. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka zavoda, ostalo po dogovoru. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite KOMISIJI ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI INŠTITUTU ZA TBC NA GOLNIKU. 10120 POJEM KVALITETNIH PLETENIN Juuoisii ne -morejo na drž. prvenstvo O tem, da judoisti in dvigalci uteži TAK Ljubljane ne morejo na državno prvenstvo, in sicer kot republiški prvaki, ker nimajo sredstev, smo že pisali. Včeraj pa sta nas v uredništvu obiskala Macarol in Stepančič, znana državna reprezentanta v judu, in nas v imenu njune judo ekipe, ki naj fri še to nedeljo borila v Mariboru na državnem prvenstvu, (prvenstvo je tudi za posameznike) zaprosila, vaj bi po našem listu pozvala pristojne športne forume za sredstva, ki jih potrebujejo za udeležbo ria prvenstvu. Gre za 60.000 dinarjev (dvigalci jih potrebujejo za udeležbo na prvenstvu v Beofjradu 80.000), ki pa jih društvu ni uspelo dobiti niti piri okrajni zvezi za telesno kulturo, ki je v tem primeru najbolj poklicana, da bi priskočila na pomoč, seveda če je kakor je treba sklepati — tudi občinska zveza brez sredstev. Judoisti Ljubljane so povsem upravičeno prizadeti, saj so doslej že štirikrat osvojili državno prvenstvo in šteje njihova ekipa 150 borcev, velika škoda bi bila, če bi se razšla. Doslej so namreč povsod naleteli na gluha ušesa, ali pa na izgovore, da sredstev pač vi. Razen tega sta nas Macarol in Stepančič seznanila še z drugimi težavami te sekcije, ki tudi za trening ne najde pravega razumevanja pri matičnem klubu. Iz steklene dvorane jugoslovanskih železnic so se moraU umakniti v dom železničarjev, tam pa jim otežujejo nemoteno delo (i%. tudi sicer nagajajo) dosedanji uporabniki tega objekta* —t KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJETJU »IND0S« - Ljubljana-Moste RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: - ZAPISOVALCA - kontrolor odlitkov - VEČ STROJNIH TEHNIKOV -KONSTRUKTORJEV - VRATARJA - telefonista - VEČ KOVINOSTRUGARJEV v - VEČ STROJNIM KLJUČAVNIČARJEV - NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI PO DOGOVORU. 10096 SVINJSKE KOZE l/đ è 200 din kg MAST OSTRGAJTE ■ Lesna industrija »LIKO« • Borovnica proda AVTOBUS TAM Pionir, tip leto graditve 1958, 26 sedežev, mod 70 PS, odlično ohranjen. Ponudbe pošljite gornjemu naslovu. >_ 10119 UPRAVNI ODBOR PODJETJA »ELEKTROTEHNA« - ' LJUBLJANA - Parmova ulica številka 33, RAZPISUJE DELOVNO MESTO direktorja sektorja trgovine na debelo POGOJ: DIPLOMIRANI EKONOMIST Z VEČLETNO PRAKSO V ELEKTROTEHNIČNI STROKI ALI ELEKTRO-IN2ENIR S PRAKSO V KOMERCIALNIH POSLIH. PREJEMKI PO PRAVILNIKU O OSEBNIH DOHODKIH. . PISMENE PONUDBE Z NAVEDBO ŠOLSKE IZOBRAZBE IN DOSEDANJE ZAPOSLITVE POŠLJITE UPRAVI PODJETJA.' 10122 / 21 B VESTII A# SPOREDI J IH ALI OGLASI m Časopisno podjetje -DELU-. LjuDljana, Tomšičeva I-J. Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 3, Uprava: Tomšičeva L telefoni 33-523 do 23-52«. - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova L UL: n-BS«. - Naročritnskl oddelek: Ljubljana, Titova “ ljubljanske naročnike Z0-46J. za zunanje naročnike *1-832. - Postni predal - M. - Brzojavni naslov »DELO*. Ljubljana. - Žiro račun pri Narodni bankL Ljubljana 600-11-1-161. Mesečne naročnina 550 din. Rokopisov ne vračamo. Gledališče DRAMA i. Sreda, 13. dec., ob 19J0: Kozak: Afera. Abonma H. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Četrtek, 14. dec., ob 15.30: Torkar: Svetloba sence. Abonma Dijaški l. Ob 20. uri: Nušid-Mihiz: Avtobiografija. Abonma TSS L. MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Sreda, 13. dec., ob 19.30: V. Ratajev, Dan oddiha. — Abonma Kolektivi S. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20. uri: W. Borchert. Zunaj pred durmi. Gostovanje v Novem mestu. Četrtek. 14. dec., ob 19.30: V. Kata j e v, Dan oddiha. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Sobota, 16. dec., ob 20. uri: Tavčar: »Podobe iz visoške kronike-. Slavnostna predstava ob 40-letnid Šentjakobskega gledališča. Premiera. Izven. Nedelja, 17. dec., ob 16. uri: Benetevič: »HvarčanJca«. Ob 40-letmd Šentjakobskega gledališča. Izven. Ob 19.30: Bor: Noč v Globokem*' (Raztrganci). Ob 40- letnici Šentjakobskega gledališča. Rezervacije po telefonu 32-860. EKSPERIMENTALNI ODER KRIŽANKE — Viteška dvorana Sreda, 13. dec., ob 19. uri: ŽIVLJENJE — ČASOPIS (Odrska priredba Menartovih stihov). Izvaja Dramska sekcija n. gimnazije. RTV Ljubljana SPORED ZA §REDO 5.00-8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored); 8.05 Od tod in ondod; 8.35 Johann Sebastian Bach: Tretja angleška suita (v g-molu); 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb: a) Marja Cerkovnik: 1. Se ena za konec: 2. Samo še ena; b) Glasbena oddaja za cicibane — V živalskem vrtu; 9.25 Godala in majhni ansambli; 10.15 Z našimi skladatelji po naših krajih: ll.Oo Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca poje slovenske narodne pesmi; 11.15 Človek in zdravje: 11.25 Popevke se vrstijo; 12.05 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Oto Muck: Načrtovanje krmljenja živine: 12.25 Melodije ob 12.25: 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Chopir. v dvojni zasedbi: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Mi raziskujemo: 14.35 Venček slovenskih narodnih in domačih poskočnih: 15.20 Koncert po željah poslušalcev: 16.00 Šoferjem na pot; 16.45 Hammond orgle; 17.05 Vsak dan za vas: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 18.45 Ljudski parlament; 19.00 Obvestila: 20.00 Naš variete: 20.55 Gioacchino Rossini: Gospod Bruschino, ko- mična opera v 1 dejanju; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Lirični intermezzo: 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Ob plesnih zvokih; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino — 32. lekcija; 19.15 Dva prizora iz opere »Poljub« Bedficha Smetane; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Michal Spisak: Druga kon-certantna simfonija (Prvič v RTV Ljubljana); 20.25 Medigra na godalih; 20.30 Ruski tečaj za začetnike - 31. lekcija: 20.45 Na festivalu za glasbo in umetnost v Oldeburghu; 21.45 Melodija za lahko noč. TELEVIZIJA Ljubljana: 18.00 Mali vrtiljak — zabavna oddaja za otroke; 18.30 TV film iz serije Reševalna ekipa; 19.00 Kurirska služba v NOB — tretja oddaja iz zgodovine NOB; 19.30 TV Obzornik. - Beograd: 20.00 TV dnevnik: 20.15 Med dvema jutroma - kratki film; 20.30 Triperesna deteljica — prenos zabavnoglasbene oddaje iz hotela Evropa v Kruševcu. - Zagreb 21.30 Portreti in srečanja: Zemlja je večna — portret književnika Mirka Božiča. Kino SPORED ZA SREDO KINO UNION amer. film ZLATA TROBENTA. Igra Luis Armstrong. Tednik FN 49. — Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: itaL film VOLARE. Režija Piero Tallini. -Igra Domenico Mođugno. — Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: amer. barv. filmska komedija DVORSKI NOREC. Režija Norman Panama. Igra znani amer. komik Danny Kaye. Tednik FN 49. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: domači film PRVI MEŠČAN MALEGA MESTA. Režija Periša Djordje-vič. Igrata Rade Markovič, Jelena Jovanovič. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO ŠIŠKA: francoski cinemascope film ON, K3 MORA TJMRETL Režija Jules Dassin. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. KINO GOSP. RAZSTAVIŠČE: premiera amer, barv. dnem, film NEKATERI SO PRETEKU. Režija Vicente Minnelli. Igrata Frank Sinatra, Dean Martin. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30. Zaradi izredne dolžine filma prosimo kino obiskovalce, da pridejo k predstavi točno. — Prodaja vstopnic od 14. ure dalje na GR. MLADINSKI KINO: ameriški barvni film MISTER ROBERTS. ob 10, 15 in' 17. uri. Film priporočamo mladini od 12. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: domači film ŠTIRINAJSTI DAN. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. - Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO ZADOBROVA: sovjetski film BALADA O VOJAKU, ob 19. tiri. KINO »SVOBODA**, ŠENTVID: sovj. film SERJOŽA, ob 17 in 19. uri. KINO VEVČE: dom. film PET MINUT RAJA, ob 20. uri. KINO GUNCLJE: ital. film NEZVESTA, ob 17 in 19. uri. KINO »SVOBODA**, ČRNUČE: amer. film NAJVECJA PREDSTAVA NA SVETU, ob 19.30. KINO MENGEŠ ital. barvni VV film VOJNA IN MIR, H. del, ob 19. uri. KINO DOMŽALE: češki film ROMEO, JULIJA IN TEMA, ob 18 in 20. uri. KINO »CENTER*« - KRANJ: sovj. barvni film CISTO NEBO, ob 16, 18 in 20. uri. KINO -STORŽIČ*« - KRANJ: amer. barvni film DARBY O. GILL, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »SORA** ŠKOFJA LOKA: nemški film PRED ZATONOM SONCA, ob 18 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: francoski ljubavni film OCl LJUBEZNI, ob 18 in 20. uri. KINO »SVOBODA*« H, HRASTNIK: jugoslov. film IZGUBLJENI SVINČNIK, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA TRBOVLJE H: slov. film PLES V DEŽJU, ob 17 in 19. uri. KINO DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: nemški film CVETJE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA. ob 18 in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE: domači film RAZPOKA V RAJU, ob 17 in 19. uri. KINO BLED: sovj. barvni^film ŠOFER PO SILI. ob 17 in 20. uri. KINO RADIO: amer. W film POSLEDNJA OBALA, ob 17 in 19. uri. KINO PLAVŽ: amer. barv. film POJMO V DEŽJU, ob 17 in 19. uri. KINO ŽIROVNICA: amer. film POLKOVNIK IN JAZ. KINO »DOM** - KAMNIK: jugosl. film VESELICA, ob 20. uri. KINO DUPLICA - KAMNIK: franc, film ES KAD JULA NOR-MANDIJA-NJEMEN, ob 17. uri. KINO »KRKA** NOVO MESTO: jugosl. barvni film EDINI IZHOD. KINO »SVOBODA** - VIDEM-KRŠKO: nemški film ZVEZDA RIA. ob 19.30. KINO ŽALEC: amer. barv. W film VRTOGLAVICA, ob 19.30. KINO ROGAŠKA SLATINA: nem. ban.'. CS film MAZURKA LJUBEZNI, Ob 19.30. KINO »PARK**, M. SOBOTA: jugoslov. film TRČENJE NA PARALELAH, ob 17.30 in 20. uri. KINO ČRNOMELJ: sloven, film TI LOVIŠ. Ob 16.30. KINO »SVOBODA*«, Šempeter v Sav. dol.: amer. barvni CS film OVČAR, ob 19.30. KINO »CANKARJEV DOM** -VRHNIKA: ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV, ob 20. uri. KINO »SOLKAN*«, N. GORICA: KAPO, ob 20. uri. KINO »SOČA*«, NOVA GORICA; Jugosl. CS barvni film LJUBEZEN IN MODA, ob 17.30 in 20. uri. KINO »ZVEZDA** - IZOLA: japonski CS film SMRT NA PACIFIKU, ob 18 in 20. uri. KINO »SOČA** - KOPER: amer. barvni CS film. DOLGO TOPLO LETO, Ob 16, 18 in 20. uri. ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA ZA RAZSTAVO deL slo-, venskih zgodovinarjev, ki je odprta v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, se podaljšuje ta razstava do vključno sobote, dne 16. dec. letos. K ogledu razstave vabi Zgodovinsko društvo za Slovenijo. P V ČETRTEK, dne 14. t. m., ob 20.30 se bo v Klubu kulturnih delavcev nadaljeval zanimivi razgovor o temi »Odnos tehnika do umetnosti**. Tokrat bo stavijal vprašanja dr. Aleš Strojnik. .Člani vljudno vabljeni. P ČESTITKE Inženirju Vilku BUKOSEK za odlično opravljeno diplomo iskreno čestitajo vsi domači. BAZNO PROTI SLADKORNI BOLEZNI, protinu in tolščavosti (bole-zerpjkemu debeljenju)_pccnaga rogaški »DONAT** vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri »Prehrani** in »Merkatorju**. UPRAVA CEST OLO Ljubljana obvešča vse uporabnike cest, da bo Šišenska cesta zaprta za ves promet na odseku od Celovške do Vodnikove ceste, od danes, 13. 12. 1961 do pre-klicas zaradi rekonstrukcijskih deL O STROKOVNI SESTANEK ginekološke sekcije SZD bo danes, 13. decembra, ob 18. uri in ne ob 16. uri. kakor je bilo pomotoma objavljeno. V PETEK, 15. t. m. drugi koncert za oranžni abonma v počastitev 20-letnice vstaje Slovenije. Solisti Milenko Stefanovič. Aci Bertoncelj in Primož Novšak. Dirigent Bogo Leskovic. K PREDAVANJE SLOVENSKO ETNOGRAFSKO DRUŠTVO vabi na predavanje dr, N. Kureta. O Retoro-manih (barvni diapozitivi!), ki bo v četrtek, 14. dec. 1961, ob 17. uri v Wolfovi 8-n. P Komisija za sklepanje in j odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju" | »Z 0 R A« lesna predelovalna indu* strija — ČRNOMELJ želi pridobiti novega sodelavca za tehnično delo v podjetju. Pogoj: primerna stro- kovna izobrazba s prakso v lesni industriji — gozdarski inženir ali lesnoindustrijski tehnik. Ponudbe pošljite upravi podjetja. 10093 TOVARNA BATERIJ »ZMAJ« - LJUBLJANA - šmartinska cesta štev. 28, VAM HITRO IN KAKOVOSTNO IZVRŠI RAZNE GALVANSKE USLUGE (svetlo niklanje, cinkanje in eloksiranje) RAZEN TEGA PA IMA PROSTE KAPACITETE NA ŠIVALNEM STROJU ZA LEPENKO. ZA NAROČILA SE OBRAČAJTE NA KOMERCIALNI ODDELEK - Telefon številka 31-250 10078 JC0MPAS rcr&o-&pča OB ZAKLJUČKU LETA prirejamo avtobusne izlete, združene z veselim in prijetnim SILVESTROVANJEM V turističnem naselju PODSTI-NJE pri Pulju, v LOGARSKI DOLINI, V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH in v BOVCU. TRI DELAVCE za skladanje lesa za dobo 1 meseca v dopol-. danskem ali popoldanskem času sprejme tovarna »Uten-silia«, Ljubljana, Rudnik 24. R 17291 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podj. »Tobak« — Ljubljana, razpisuje delovno mesto trgovskega potnika galanterijske stroke. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi podjetja »Tobak« — Ljubljana, Lik ozar jeva 5. R 17265 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »TOS«, Ljubljana, Metelkova 15, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: gradbenega tehnika s pooblastilom za visoko gradnjo; konstruktorjev za orodja in za razvojni oddelek; strojnega inženirja za konstrukcijo strojev in naprav; strugarjev, priučenih in kvalificiranih. B 9969 že imate srečko ^ NOVOLETNE i LOTERIJE " Prijave sprejema naša poslovalnicam Ljubljani, kjer zahtevajte tudi programe posameznih izletov. IZLET v CHAMONIX Sedemdnevni kombinirani izlet z avtobusom in vlakom v CHAMONIX združen z ogledom prireditev v okviru svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah. — dhod iz Ljubljane 11. februarja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice. PO SEVERNI IN SREDNJI ITALIJI Avtobusni izlet v. času semestralnih počitnic PO SEVERNI IN SREDNJI ITALUI — Bologna — Florenca - Rimini — San Marino — Ravenna. Udeležbo na izletu posebej priporočamo prosvetnim delavcem. Prijave sprejemajo vse poslovalnice. NOVOLETNE VOŠČILNICE lahko kupite v vseh poslovalnicah KOMPASA. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 13. dec. 1961: lekarna »Planinka«. Glavni trg 20 KINO: UNION: poljski barvni cinem. film KRIŽARJI PARTIZAN: amer. barvni film PALČEK TOM. UDARNIK: amer. barv. CS film PLAVI ANGEL. SLOV. NAROD. GLEDALIŠČE: Sreda, 13. dec., ob 16. uri: Verdi: TRUBADUR. Red ŽlS. Ob 19.30: Dobričanin: SKUPNO STANOVANJE. Red Sreda in izven. »AVTOMONTAŽA« tovarna karoserij LJUBLJANA, Kamniška 25 zaposli takoj 2 kv. kurjača za upravljanje visokotlačnega kotla v novozgrajeni tovarni na Celovški cesti. Ponudbe sprejemamo takoj 10128 SALDAKONTISTKO, po možnosti z več let prakse sprejmemo. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Drogerija, Ljubljana, Ul. Milana Majcna 12. R 10185 VEC TRGOV. POMOČNIKOV sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite pod »Živilska stroka«. R 10104 RAZPISNA KOMISIJA Medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje v tajništvu fakultete mesto pisarniškega uslužbenca s srednjo šolsko izobrazbo. Pogoj: obvladanje strojepisja, zaželena vsaj nekajletna praksa. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe sprejema dekanat fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2-1. R 10103 PLANINSKO DRUŠTVO, Medvode, sprejme v službo natakarico in gospodinjsko pomočnico za delo v »Slavkovem domu« na Golem brdu. Nastop službe mogoč takoj. Stanovanje z vso oskrbo v domu. Nagrajevanje po učinku. Prijave pošljite upravi društva. R 18115 MONTAŽNO PODJETJE »TOPLOVOD« - LJUBLJANA, CRTOMIROVA ULICA ŠTEV. 6 — proda po sklepu Upravnega odbora podjetja naslednja osnovna sredstva: MOTORNO KOLO, Puch-Roller, 125 cem MOTORNO KOLO, Tomos-Puclt, 175 ccm OSEM MOPEDOV in DVANAJST DVOKOLES vse v uporabnem stanju. Motoma kolesa so bila registrirana za leto 1961. Na podlagi predpisov o prodaji osnovnih sredstev imajo prednost do nakupa gospodarske organizacije in ustanove; kolikor do 18. decembra 1961 ne bo teh kupcev, bodo navedena osnovna sredstva prodali posameznikom. — VSe informacije dobite v Upravi oodjetja. 10133 biotehniška fakulteta v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta: Z fakultetna učitelja za »botaniko** — fakultetnega učitelja za »den-drologajo« asistenta za »anatomijo in histologijo« asistenta ali strokovnega sodelavca za »žlahtnjen j e kmetijskih rastlin« znanstvenega sodelavca na veterinarskem oddelku. Pismene prijave kandidatov z biografel 'imi in bibliografskimi podatki sprejema tajnik fakultete, Krekov trg 1, 14 dni po objavi v Ur. listu LRS. R 10131 --- ■m'. SVET ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVA GORICA razpisuje prosta delovna mesta za naslednje zdravstv. delavce: zdravnika splošne praksč v Novi Gorici zdravnika splošne prakse v Goriških Bnd£i zobozdravnika za šefa zobne ambulante Dobrovo v gori-ških Brdih. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 dir., je treba poslati upravi ZD Nova Gorica. Družinski stanovanji sta zagotovljeni. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Svet Zdravstvenega doma Nova Gorica. B 10125 AKADEMIJA za igralsko umetnost v Lmbljani razpisuje mesto bibliotekarja pogoj: ustrezna visoka strokovna izobrazba; mesto snažilke Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in z dokumenti o izobrazbi naj prosilci vlo^fe v lektoratu Akademije, Nazorjeva 3, v 15 dneh po objavi tega razpisa v 31. številki Uradnega lista LRS. Akademijska uprava. R 10126 UPRAVNI ODBOR Splošno o-brtnega podjetja Litija razpisuje delovno mesto računovodje podjetja. Pogoj: srednja strokovna izobrazba s triletno prakso v gospodarstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodkov podjetja. Nastop službe zaželen l. 1. 1962, po možnosti pa čimprej. Ponudbe pošljite upravi pod-jetia najkasneje do 20. dec. 1961. ______ B 10127 STROJNEGA TEHNIKA - konstruktorja, tehničnega risarja (-ko) in več nekvalificiranih delavcev za transportna dela in za priučitev v proizvodnji sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana, Rudnik 24. Stanovanj nimamo. R 10102 KOMISIJA za uslužbenske zadeve pri obč. ljudskem odboru Piran razpisuje po 33. in 164. Členu zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta: L referenta za turizem in blagovni promet v odd. za gospodarstvo 2. referenta za .proračun v oddelku za finance S. referenta za promet v odseku za notranje zadeve. . 4. referenta za civilno zaščito in požarno varnost v odseku za notranje zadeve 5. referenta za registracije v odseku za notranje zadeve 6. strojepisca — stenografa v odseku za notranje zadeve. Pogoji: pod l.—5.: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso;.pod 6.: nepopolna srednja strokovna izobrazba, Plača po predpisih ZJU s položajno plačo in posebnim conskim dodatkom. Zaželeno znanje italijanščine. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena ZJU in pogoje po tem razpisu naj vlo-že kolkovane ponudbe v 15 dneh od dneva objave. R 18117 ZAVOD ZA VARJENJE LRS - Ljubljana, Ptujska 11, sprejme inženirja jakega toka Inženirja metalurga inženirja strojnika tehnika šibkega toka f biomehanika strojepisko - eventualno bo- Ponudbe naslovu. pošljite gornjemu R 10116 BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico iščemo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Sulentič Tomo — Ribnica na Dol. B 18124 KOMISIJA ZA PERSONALNA vprašanja pri AMD Ljubljana razpisuje delovno mesto INŠTRUKTORJA za voznike-amaterje A in B kategorije. Pogoj: starost 25 let, 3 leta voznik amater ali poklicni šofer, odsluženje vojaškega roka, zaželeno, da je v JLA bil inštruktor. Plača po Pravilniku. interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v prostorih AMD Ljubljana, Čopova 40. B10081 RAZPISNA KOMISIJA Gostinskega podjetja Domžale razpisuje mesto blagajničarke podjetja. Pogoj: nižja srednja šola, praksa, starost nad 25 let. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj! R 18106 Mali oglasi KUHARICA in gospodinjska pomočnica dobi službo takoj v Rimu. Ponudbe s 6liko v oglasni oddelek pod »Stalna«. 10040-1 UPRAVA DOMA Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska 26 razpisuje prodajo raznih predmetov, ki so ustanovi nepotrebni in to: vozovi, plugi, gumijasta kolesa, konj, konjska oprema, mlin za sadje, sušilnica za sadje, sušilna naprava za perilo, tehtnice, peči, kozolec, jeklenka za kisik, razne parne cevi, vodne črpalke, sodi, leseni 300—700 L transmisijska kolesa z ležaji, postelje. omare. betonske montažne tople grede, gradbeni les od čebelnjaka, sadike od ribeza, strešna in zidna opeka ter drugi gradbeni material. Prednost do nakupa imajo državni zavodi in ustanove in sicer B dni od dneva objave v časopisu. Po preteku tega roka pa se odkupa lahko udeleže tudi privatni interesenti. Kmetijska zadruga »SLOGA« - KRANJ prodaja naslednja osnovna sredstva: — 2 motorna robkalnika za koruzo — elektromotor 7,5 KW — stroj za izdelavo zidne opeke — dinamo za enosmerni tok 20 KS — tračno žago Prednost do nakupa imajo gospodarske organizacije. Od 15. dec. 1961 dalje bomo stroje prodali privatnikom. Informacije daje Kmetijska zadruga »Sloga«, Kranj (Stražišče), Gasilska ulica 5, tel. 27-42. Prodaja bo dne 19. in 20. t. m. za drž. ustanove ter 25. in t. m. za privatnike v domu Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska c. 26. 10098-4 GOSTINSKO PODJETJE Domžale proda naslednja osnovna sredstva: biljard, magnetofon, skoraj nov, v dobrem stanju. Ogled vsak dan. 10099-4 VILO za počitniški dom, takoj vseljivo, na otoku Rabu, 9 opremljenih dvoposteljnih sob, kuhinja, jedilnica, terasa, dvorišče, vse pritikline, vodovod, elektrika, ob morju in borovem parku dobro stanje, prodamo takoj. Ponudbe pod »Počitniški dom ob morju«. 10100-7 UGODNO prodam avto Fiat 500 (topo lino) v voznem stanju. Ponudbe pod »Zaradi izpita«. 10101-3 IZGUBIL SE JE črn nemški ovčar Nero. Vrnite ga proti nagradi Berčič, Zg. Gameljne št. 43. 17290-8 KOMPLETNI MIZARSKI stroji in orodje zaradi smrti ugodno naprodaj. Ogled vsak dan od 14.—15. ure Ljubljana, Gosposvetska 13* dvorišče. 17287-4 TRODELNO OMARO ugodno prodam. Lj., Viška 2. 17288-4 7.000 kv. metrov strnjene parcele na ravnem v Jaršah — Ljubljana po 200 din prodam. Jerneje, Jarše 9. 17289-7 ENOSTANOVANJSKO hišo na LavriaL prodam. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. 17276-7 ZIDAR, samski, mlajših let išče stanovanje. Ponudbe pod »Miren«. 17279-6 ZA POMOČ v gospodinjstvu nudimo opremljeno sobo. Ponudbe pod »Solidna«. 17275-6 STANOVANJE IN HRANO nudimo za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Rožna dolina, C. VH-32. 17274-6 KUPIM VOLKSWAGEN. Leto izdelave 1953-1956, gotovina. Artovč Lovrenc, Plešivica 12. Brezovica. 17273-3 ISCEM nujno sobo za eno leto. Dam nagrado in plačam vnaprej. Ponudbe pod »Izseljenec«. 17271-6 PARCELO, 1260 kv. metrov pri postaji Rateče - Planica prodam ali zamenjam za 100 k v. ‘metrov blizu centra Ljubljane zaradi garaže. Lampič Ladislav. Cankarjeva 4-V, -Ljubljana. 17245-7 DVA SOLIDNA STUDENTA iščeta sobo. Ponudbe pod »Solidna«. 17269-6 UGODNO PRODAM par umetniških slik. med njimi tudi impresionist Sternen. --Ogled samo med 14. in 17. uro. Mastek. Mirje 12. 17256-4 SMUČARJI! Strokovno montiranje smuči Vam napravi: S. C., Ljubljana, Rožna dolina, C. IX-49. 17283-8 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dragega pokojnika ANTONA KNAPA na njegovi zadnji poti, ki ste se poslovili od njega s pesmijo in govori ter prekrili njegov zadnji dom 6 cvetjem, posebno pa njegovim dijakom, se toplo zahvaljujemo. Prisrčno se zahvaljujemo tudi tistim, ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žalujoči družini: Knapova in Kapusova. Kranj, 4. decembra 1961. KUPIM KOMPRESOR do 41/min 4 Atm. — Ponudbe na poir. Kranj, pod »Kranj«. 1443-5 PRODAM šivalni stroj Singer. Ponudbe na podr. DELO. Krar.j pod »En tla nje«. 1444-4 POCENI PRODAM moški kožuh, plašč, kuhinjsko omaro, sto-le in otroško posteljico. Renčelj, Staničeva 15. 17281-4 AVTOMOBILSKE GUME Kontinental, protektor 560 X 13 ugodno prodam. Suša, Ljubljana. Bizjanova 5. 17282-4 PRODAM lipo in javor — debelina preko 50 cm. Bernik, Delavska cesta 30. Kranj, Smer Smarjetna gora. 1448-4 SOBO potrebujem za 2 meseca. Ponudbe na podr. DELO, Kranj pod »Nujno«. 1451-6 UGODNO prodam hišo. Viler Elio, Puče 13. pošta Šmarje — Koper. 1454-7 KUPIM FIAT 1100 E - poltovor-ni. »Tapetnik«. Umag, Garibaldijeva ulica 8. 1455-3 STUDENT višjega letnika išče sobo v bližini centra. Ponudbe pod »Miren študent«. 17295-6 OTROŠKO POSTELJICO in stajico prodam. Ljubljana. Stari trg 24-H. Marinčič. 17297-4 v Šiški oddam garažo. - Ponudbe v ogl. odd. pod -Celovška«. 17298-6 PREKLICUJEM žaljive besede proti miličniku Ce Lojzetu iz Kranja. Jukič Ahmed. 1447-8 Po sklepu komisije za razpis vodilnih delovnih mest pri KMETIJSKI ZADRUGI - IDRIJA RAZPISUJEMO DELOVNO MESTO GLAVNEGA RAČUNOVODJE Pogoji: a) višja ali srednja šolska izobrazba in 5 let prakse; b) nižja šolska izobrazba in desetletna praksa pri vodenju računovodstva. Osebni dohodki po pravilniku. — Prijave sprejema UPRAVA KMETIJSKE ZADRUGE do dne 15. januarja 1962. 9930 UMRL JE Mirko Knez DOLGOLETNI CLAN IN BIVŠI DIREKTOR TOVARNE POŽRTVOVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU. KOLEKTIV TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANA ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne žene, mame in stare mame EMI COF se iskreno zahvaljujemo za poklonjeno cvetje, vence, izraze sožalja in za obilno spremstvo na njeni poslednji poti. Cofovi Dotrpel je NIKO JAVORNIK Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 13. decembra 1961, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške veže na Žalah. Žalujoči: sin Niki, oče Ivan z ženo, brata Ivo in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo Ljubljana, 11. decembra 1961. Nenadoma in nepričakovano je med spanjem preminila naša draga mama in skrbna, ljubljena babica J0SIPINA ŠEME, roj. Bajuk upokojena učiteljica Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 13. decembra, ob 13. uri 30 minut iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: hčerka, oba vnuka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 11. decembra 1961. KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — KNJIGA TEGA TEDNA! — Založba MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA Herbert Grün: »PROCES V JERUZALEMU« Knjiga o Eichmannovem procesu, zanimiva in aktualna. - Dobite jo v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe MLADINSKA KNJIGA - LJUBLJANA, Wolfova ulica številka 12. Ko se je vinila iz kopalnice, pripravljena za to, da se odpravi spat, je vsa srečna pričela nekaj pripovedovati. Odgovarjal ji je na kratko in nejevoljno. -Kaj ti je?« je zaskrbljeno vprašala. »Ti sploh ničesar ne čutiš!« -Pa čutim! Čutim! Dobro čutim, kaj delaš!« »No prav, pa rni povej! Povej mi, kaj čutiš!« -Oh, Lucas...« -Povej mi!« Pahnil jo je od sebe. -Povej mi, kaj čutiš!« »Lucas, kaj hočeš od mene? Kaj hočeš? Prizadevam si. Tako zelo si prizadevam_______« -Ne maram, da si prizadevaš! Rad bi — rad bi...« Nebogljeno jo je pogledal. Brez besed mu je vrnila hrepeneč pogled. -Oh, daj no,« je rekel, ker se mu je zasmilila in je zaznal, da se je v njem zganilo sočutje. -K vragu s tem, Kristina. Mislim, da sva dovolj pove- zana drug z drugim.« In objel jo je in začutil skozi tanko spalno srajco njeno telo, počasi in premišljalo jo je začel ljubkovati, pričela je naglo dihati, nadaljeval je in nadaljeval, roki mtr spoh nista več'mirovali, nežno, toplo sta drseli po njej, oči so se ji zameglile. To noč jo je potešil. Tolažil jo je In jo nežno božal. Hvaležno se je prižemala k njemu. Hkrati pa se je zavedal, da je vse to plitvo, da je zanjo sicer globoko, a zanj ne in da je to vse, kar premore. In jaz sem priklenjen nanjo, je pomislil in srce se mii je stisnilo. Potem je zaspal. Sicer pa jima je bilo po zakonu dovoljeno živeti in stanovati skupaj. Za kaj drugega običajno nista imela časa. Ko se je Kristina zjutraj zbudila, je navadno že našla Lucasa ob knjigi. Naglo je pripravila zajtrk. Medtem, ko je sedel, je bral dalje ali pa ji je ponudil knjigo in ponavljal, kar si je bil zapomnil. Nato sta se odpravila od doma, šla nekaj časa skupaj, poti sta se jima kmalu ločili in ona je šla ter nosila v sebi neizgovorjene besede o odlomkih preteklega in prihajajočega dne, s katerimi je hotela navezati stik z njim. Qn pa je slišal malo, kolikor je le mogel malo, hitel je dalje, čutil olajšanje, ker je ni več ob njem; zdaj lahko spet misli, guba čelo in se spominja. Opoldne sta včasih naglo pospravila kosilo v bolniški obednici, težko je čakala takih priložnosti, ki so ji omogočale, da je bila žena ob svojem možu in to jo je hranilo in jo držalo pri moči bolj kakor sama hrana. Toda Lucas je vedel, da lahko hodi tja samo zato, ker je njegova žena zaposlena v bolnici. Slabo se je počutil in je prihajal samo takrat, kadar je želja po, zastonjskem kosilu, po. vročih jedeh zaglušila njegovo zadrego. Ko je pokosil, se je naglo vračal v predavalnico, da bi pregledal snov, na katero se bo, nanašalo predavanje, ki se bo začelo ob enih. Zvečer je bilo dneva konec. Vrnila se je domov in ga običajno našla spet ob knjigi. Tedaj- je pazila, da bi pripravila večerjo čim bolj neopazno. Medtem, ko sta jedla, je študiral dalje. Včasih, kar se je zgodilo le redkokdaj, je učenje odložil in ji pripovedoval o kakem razburljivem dogodku, do katerega je prišlo v zvezi s predavanji ali med tovariši. Tedaj ji je zdaj pa zdaj uspelo, da mu je povedala tudi kaj o svetu, ki v njem živi sama; te reči so si bile zmerom podobne, kaka nova sestra se je izkazala ali pa se ni, prišel je nov zdravnik, instrumenti so očitno zastareli, odpovedal, je avtoklav. Čez nekaj časa je poslušal ne da bi slišal, a tudi ona je poslušala, ker je govoril o ljudeh, ki jih sama ni poznala, pa je vedela, kakšna so njihova življenja, navade in misli, ker je poznala vse to pri Lucasu. Ko je bil obrok mimo, se je lotil študija še preden je pospravila mizo. In tako je študiral ves večer pa vse tja do polnoči in še in še. Tgdaj se je posvečala ženskim opravilom, kakor se jim je posvečala že v domu za - medicinske sestre, umivala si je lase, si prala perilo, urejala nohte, krpala obleko ali nogavice; spremenilo se je samo to, da je zdaj prala in krpala tudi Lucasova maloštevilna oblačila. Včasih je tiho odšla in se odpravila k Bruni, toda čez uro ali dve je že skesano vstala, ker ji je prišlo na misel, da bi jo utegnil medtem potrebovati. Kadar se je tako nekoliko zadihana vrnila, ga je našla sedeti natanko kakor preden je odšla, bral je dalje, brez zanimanja pogledal po njej in še opazil ni, če je vstopila dovolj tiho. Tako je potekalo njuno življenje v teh sobah.' Pretrgalo se je samo tedaj, kadar se je takoj po večerji odpravil k Alfredu ali kakemu drugemu študentu, da bi taro skupaj z njimi študiral, ali pa kadar so se bližali izpiti in je zrl vanjo .ali' v svoje knjige ves slep, gluh in živčen. To življenje so tu in tam prekinjale tudi nedelje, do katerih je prišlo morda po enkrat mesečno, ko se je ves vznemirjen obotavljaje se odpravil z njo na sprehod, nekaj časa korakal ob njej, nepovezano govoril, gledal v izložbena okna trgovin z instrumenti, posedal v parku; kar sta si hotela povedati, je bilo povedano kmalu, nikoli se nista mbgla pogovarjati o ničemer novem razen enkrat samkrat, ko si je dr. Aarons kupil avto Zaslužil si ga je bil tako, da si je kupil delnice. Čas jo bil namreč bogat in plodovit da nikoli lega in so celo profesorji po majhnih mestecih navdušeno in z občutkom gotovosti pričakovali zlate dobe. * Njiju se to kajpada ni dotaknilo, razen da sta se tu in tam začudila ob kakšnem podobnem znamenju, kajti Kristinina plača je ostala nespreme- njena in njuno življenje je bilo omejeno s tistim, kar je zaslužila in kolikor je moral on od tega odtegniti, da bi si plačal šolnino in druge stroške. Včasih, kadar si je Lucas kupil le malo knjig, je Kristini uspelo prihraniti celih dvajset dolarjev na V nedeljo je Lucas po kosilu navadno legel spat in je spal vse do večera. Toda eno uro pred večerjo se je zmerom zbudil in se lotil učenja, da bi se pri-' pravil za študij, ki bo sledil po večerji. V ponedeljek pa so se spet začenjala predavanja in vaje. Prvo leto sta vladala negotovost in tekmovanje in,to je bil prsi zakon krdela. Zunaj učilnic pa so neusmiljeno priganjali šibkejše, kakor da bi se bali, da bo profesorje-preganjalce njihova kri še bolj razdražila in je bodo zato terjali še več. Drugo leto je bilo v letniku dvainsedemdeset; šest. tistih, ki so padli, si je priborilo pravico do ponavljanja in jim je tako uspelo pridružiti se zmagovalcem. Tukaj je negotovost malce popustila in tekmovanje tudi. Kajti prvo leto je ostalo za njimi in tisti, ki so preživeli, so videli, da so vložili v to zadnje atome svojih moči, da niso propadli in da so torej njihova skrajna prizadevanja zadostovala, da navsezadnje le niso odpadli. Prav gotovo ne more biti nobeden naslednjih letnikov tako hud kakor prvi. Tekmovali so kajpada še, a to se je razširilo tudi na predavatelje. Če je bilo treba na primer opraviti pomemben izpit iz kemije, so profesorji fiziologije ljubosumno poskočili, zaostrili svoje.zahteve in obljubili, da bo izpit iz fiziologije še težji. Oni pa so zdaj gledali temu v oči. Ti. ki so preživeli, so se v ognju tudi prekalili. Zdaj so že lahko stali vzravnano glave in predse uprtega po- f \ I jala novost v sodelovanju i tovarno Dassault, ki izdeluje nadzvočnp bombnike Hereil je dodal, da bo novo letalo lahko letelo pri hitrosti okoli 2500 kjn na uro do 4500 km daleč. Model francoskega nadzvočnega potniškega letala »Super Caravelle« med poletom 1 2 3 i. 5 4 7 8 9 9 10 KS « 12 9 13 ft 9 15 14 V 18 - r r i z o n VODORAVNO: 1- poglavitno delo poljskega pisatelja VVladislava Reymonta, 7. pločnik, hodnik, 8. veliko rešeto, *. medmet za priganjanje konj, 10. poseben položaj v šahovski partiji, ki pripelje do remija. 11. pritok Gangesa, 12. moško ime, 13. švicarski prakanton, 14. tukaj, 15. na Vzhodu zelo razširjeno mamilo, 16. ime ameriškega pisatelja Caldwella, 18. italijanski slikar ,iz 15. in 16. stoletja, mojster beneške šole (Vincenzo). NAVPIČNO: 1. pokveka, nestvor, 2. geslo, 3. grška črka. 4. u«jaini zaimek. 5. planina jugovzhodno od Sarajeva z odličnimi smučarskimi tereni, 6. starogrške boginje maščevanja, 7. najbolj razširjen plevel, odlična zdravilna rastlina, 11. namenilnik v slovnici, 15. utežne mere na Vzhodu, 17. okrajšava za »»starejši-*. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Ankaran. 8. Nordidl, 9. Trianon, 10. Am, -o. -i, 11. SV. 13. monokel, 17. Alarodi, 18. telepat. mi. »Ne pozabite, da zbiram razgled- nice!« »■Prav si storil, Jco si svojega oovabil na večerjo. Za pol leta ieš v inozemstvo...« RIO DE JANEIRO. - V minulih desetih letih je število prebivalcev Brazilije naraslo za 36 odst. in do-Scgv> številko 70.5 milijona. Za ZDA s 178 milijoni prebivalcev je Brazilija zdaj druga na ameriški celini. Za njo je Mehika s 34.6, 'Argentina z 20.9, Kanada s 17.8, Kolumbija s 14.1 in Peru s skoraj 11 milijoni prebivalcev. — V omenjenem obdobju se je najbolj zvišalo število prebivalcev Čo-starice. in- siceT za 42 odstotkov. za to deželo pa so Brazil ?ja.:- Salvador m Dominikanska republika s* 36-cc^otnim prirastkom. PARIZ. — Dan pred krstno oredstavo svoje komedije »Včasih tudi gesli« je 26-letna francoska pisateljica Franccr-se S°gan — doslej je napisala pet romanov, dve komediji in scenarij za bele' — povedala na tiskovni konferenci, da ie v minulih šestih letih zaslužila okoli tr milijone novih frankov (prevodi romanov, uprizoritve, film) in da ie tudi vse zapra\*:la. -V Pa^zu imarr stanovanie. v Normandr’ staro hišo brez vode ir elektrike, to pa je tudi vse. če ne omen jam posebej — zobne ščetke.« Čisto v njenem slogu ... BOČEN. — Zaradi mrzlega vala. ki smo ga te dn; čutili tudi pri nas, so zaznamovali v Zgornjem Poa-dižfu rekordno nizko temperaturo na italijanskem ožemi'u v tem letnem času. V Iroinii ie zdrknilo živo srebro 25 stopinj pod ničlo. Ponekod so naletel" na volkove, ki so otrpnil-’ od mraza. BRUSELJ. — Neznanci so pobili izložbena okna in ši-Pe na poslopju ameriške čitalnice v Bruslju. Sodijo, d ° je ta napad znamenje protesta zaradi izdatnejše pomoči ZDA silam Združenih naredov v Kongu. TOKIO. — Japonska policija je aretirala 13 ljudi, ki so jih obtožili zarote ter nameravanega uboja ministrr skega predsednika Ikede in drugih japonskih voditeljeva Med aretiranimi sta neki industrij ec in bivši general. V policijskem sporočilu je rečeno, da so aretirali člane skrajno nacionalistične organizacije -Društvo za zgodovino Japonske«. WASHINGTON. - Vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo sodbo 16 črncev, k; so jih krajevna sodišča v Louisiani obsodila zara-d: pasivnega cioora pri izvajanju segregacije v nekaterih gostinskih obratih. Ker so lastniki teh gostiln natakarjem prepovedali streči črncem, so študentje vztrajno sedeli v lokalih. Vrhovno sodišče je obsodbe zavrnilo zaradi -popolnega pomanjkanja dokazov«. ANCONA. — Ker je otroška paraliza zahtevala dve smrtni žrtvi in je v nekaj dneh zbolelo za poliomie-litisem nadaljnjih šest ljudi. so krarevne oblasti zaprle za teden dni vse šole na prizadetem področju, mladino do 21 let pa pozvale. naj se da zaščitno cepiti. Budimpešta pred Dunajem Glavno mesto Madžarske ima zdaj več prebivalcev kot Dunaj, in sicer 1.8, medtem ko živi na Dunaju le 1.6 milijona ljudi. Število prebivalcev Budimpešte je v enajstih letih naraslo za 200.000. Se podatek iz preteklosti : leta 18G9 je živelo v Budimpešti 303 tisoč ljudi. 2.500 km na uro? Francozi pripravljajo gra-ditev nadzvočnega potniškega letala Kot prva zahodna dežela se je Francija odločila za proizvodnjo potniških letal, ki bodo zmogla nadzvočno hitrost. V okviru degaulli-stične -politike francoske veličine« je ministrski svet nedavno odobril graditev -Super Caravelle«, kmalu potem pa je predsednik »Sud Aviation« Georges Hereil postregel z nekaj značilnostmi novega letala, ki naj bi se odpravilo na poskusni polet čez dve leti, v redni promet pa bi ga vključili leta 1968, s čimer bi se Francija povzpela na prvo mesto med graditeljicami hitrih potniških letal. Francozi so opustili misel na nadzvočno letalo s hitrostjo 3.5 macha. kar pomeni triinpolkratno hitrost zvoka — po ameriških ro-datkih je takšna hitrost s tehničnega in gosDodarske-ga stališča najbolj ekonomična — in se zadovoljili z letalom, ki bo zmoglo 2.2 macha. Torej se jim ne bo *reba ubadati s tonlotnim zidom, se oravi z VDlivom torne vročine na letalsk okleo zaradi silne hitrost: Predsednik Hereil je izrekel v strokovnih krogih kot -zelo optimistično« ocenjeno mnenje, da bo leta 1968, torej dve leti pred napovedanim ameriškim letalom s hitrostjo treh machov, vključenih v redni potniški promet vsaj dve sto letal »Super Caravelle«, katerih vsako bo stalo okoli 45 milijonov novih frankov. Družba -Sud Aviation« bo proizva- iki v zemeljski skorji Posebni svedri naj bi spravili na površje vzorce snovi pod granitnim oklepom našega planeta Človek si utira pot v vesolje, pri tem pa skorajda pozablja, da notranjosti svojega matičnega planeta tako rekoč ne pozna, saj je doslej prodrl v glavnem komaj sedem kilometrov globoko. Kaj je to v primerjavi z več kot 6370 km, kolikor znaša razdalja med površino in zemeljskim središčem? Na sestanku geologov, geofizikov in geokemikov letos avgusta v Sovjetski zvezi so skleniili, da bodo skušali prodreti 15 ali celo 18 lan daleč v zemeljsko notranjost. Napravili bodo pet posamičnih vrtin ali njihovih skupin. Blizu Ba-kuja so dosegli globino 5 km, na stepah ob Kaspijskem morju, kjer so že nad sedem kilometrov, globoko, pa bo ena izmed vrtin bržkone globoka 15 km. Zemeljska skorja je na tistem področju prava redkost: pred sto milijoni let je nastala tam depresija in v njej morje, ki je kasneje izginilo, vendar je milijone let nanašalo pesek, glino in druge naplavine. Z vrtanjem nameravajo na tistem področju prebiti zemeljsko skorjo do granitnega -temelja«, s amer bodo določili spodnjo mejo naftnih ležišč. Nadaljnjo skupino vrtin pripravljajo na Kareliji, daleč na severu, morda pa bodo vrtali še kje dmgje. Podatki iz Vrtin naj bi med drugim osvetlili tiste sile, ki še zdaj spreminjajo podobo celin, saj je znano na primer, da se skandinavske PODKUPNINA NI ZALEGLA Pri vrhovnem sodniku države Ne^v York se je pretrgala nit gangsterske zanke Sodnik vrhovnega sodišča države IJew York, neki poklicni lahkoživec, bivši sindikalni voditelj šoferjev tovornjakov, mlad upravni sodnik, namestnik zveznega tožilca, bivši agent newvorške policije, ki se je vključil v trgovino z glasbenimi skrinjami in igralnimi avtomati, kirurg z milijoni — to so poglavitne osebnosti zamotanega pripetljaja, ki se je sprevrgel v enega največjih ameriških sodnih škandalov te vrste v minulih 25 letih. Začelo se je že pred meseci. Sanford Moore, bivši policijski agent, ki je vodil eno največjih trgovskih družb za razpečavanje glasbenih skrinj v ZDA — ta industrijska panoga je skoraj popolnoma v rokah gangsterjev, ki z grožnjami silijo lastnike gostinskih obratov, da kupujejo samo avtomate določenih znamk — ter njegova pomočnika Wach in Kem er so bili obsojeni, češ da so si prilastili 100.000 dolarjev kot.ostanek sredstev družbe, ki ie napovedala stečaj. Bivšemu policijskemu agentu se ni dalo iti v zapor, zato je poiskal dr. Roberta Erdmana, svojega prijatelja, ki ima zveze. »Prav dobro poznam sodnika Vincenta Keogha,« je rekel kirurg, »bomo videli, kaj se da storiti.« Šel je h Keoghu, ki se mu je zaradi nepodkupljivosti in sposobnosti obetala lepa prihodnost v poklicu. Za 35.000 dolarjev sta bila Keogh in njegov poklicni kolega Kahaner pripravljena izposlovati pri predsedniku sodišča milejšo sodbo. Eden izmed gangsterjev naj bi priskrbel denar. Dan pred razpravo sta Keogh in Kahaner obiskala predsednika sodišča Lea Rayfielda. Potem je Moore pripovedoval znancem: »Ni nevarnosti, sodnik bo na moji strani. «V resnici pa se sodnik ni dal podkupiti in je trem’ obtožencem odmeril kazni od 15 mesecev do treh let, takoj potem pa je Keogha in Kahaner ja prijavil zveznemu pravosodnemu ministru Robertu Kennedyju, ki je naročil vsestransko preiskavo. Pred dnevi je »bomba eksplodirala«: vsi, ki so vpleteni v zadevo, so obtoženi »žalitve sodišča in zarote proti pravosodju«. Sodnik Keogh, ki se mu obeta pet let zapora in 5000 dolarjev globe, odklanja vsako krivdo: »Moja čast bo oprana, ko bo prišlo na dan vse, kar je doslej počel kirurg dr. Erdman.« dežele dvigajo, Nizozemska pa se znižuje. Na to vprašanje je težko odgovoriti, dokler človek ne prodre v globino 15 km, kjer domnevajo bazaltne temelje .evropske celine. Skupina vrtin, kd jih imajo v načrtu sovjetski geologi, naj bi odkrila spodnjo bazaltno plast, ki loči zemeljsko skorjo od magme, tako imenovano črto »Mo«, imenovano po jugoslovanskem znanstveniku Moho_ rovičiću.' Kakor smo že poročali, uresničujejo podobne načrte »Mohole« tudi Američani, le s to razliko, da skušajo prodreti do potrebnih globin na morskem dnu. Morda najpomembnejše bodo sovjetske vrtane, s katerimi naj bi prodrli skozi skorjo v snov pod njo. Prgišče snovi iz teh globin bo za znanstvenike morda prav tako zanimivo, kot če bi ga dobili z Lune. Pri vrtanju tako daleč v notranjost našega planeta bodo potrebne znatno močnejše naprave od dosedanjih. Cevi bodo iz titanovih litin, ki prav kot jeklene ne rjavijo, hkrati pa vzdržijo izredno visoke temperature. Med najdrznejše zamisli v tej zvezi sodijo podzemeljski sputniki, posebne kabine, ki bi se zaradi notranje temperature 6000 stopinj Celzija same utirale pot skozi zemeljsko notranjost in bi rude sproti spreminjale v pare. »Geo-sputniki« naj bi se premikali skozi zemeljsko skorio ? hitrostjo 5—50 m na uro. Sovjetski znanstvenik Belorusov je dejal v tej zvezi: »Zdi se mi, da bi se podzemeljske kabine najbolj ob- SILNA BURJA VLEČE ČEZ GORSKE VRHOVE. KLJUB MRAZU SE AMERIŠKI BRODNIKI ALPSKIH GAMSOV DOBRO POČUTIJO, , ZAKAJ LEDENA SAPA SPIHA SNEG S PLANJAV JN RAZKRIJE TRAVO, Ki JO MOL 1 LAČNA ČREDA. W»it Dum, Producno«. r ~drr< ***** * ♦ f **----------^ ^ S-JBTMK Za dobro voljo nesle pri proučevanju zemeljske notranjosti Človek bi-potem mogel izkoriščati zemeljsko toplotno energijo. Naše stoletje bo obdobje prodora v vesolje in v globine matičnega planeta,« žepni hladilnik V neki sovjetski tovarni so začeli izdelovati žepne hladilnike, ki jim dajejo energijo dvovoltne baterije. Elementi v ohišju lahko proizvajaj o ^temperaturo med 10 stopinjami mraza in 60 stopinjami nad ničlo. Naprava je torej v prvem- primeru žepni hladilnik, v drugem pa .ermovka. Avtomati v jeklarni Velika jeklarna v New-portu (Anglija), za katere graditev so porabili,- nad 120 milijonov funtov in ki naj bi začela obratovati prihodnjo pomlad, bo imela kot prvo podjetje svoje vrste povsem avtomatiziran kontrolni sistem, ki ga bodo sestavljali elektronski stroji raznih tipov. Skoraj pol ure je bilo treba, da so se pripravili do igranja. Isabelle Vemobx ni pogledala nikogar iz svojega kota, Maigret je sedel za Hubertom Vemou-xom; gledal mu je v karte, videl pa je tudi igro njegove snahe. »Naprej.-« »Križ.-« »Naprej.-« »Srce.« Zdravnik je stal ob mizi, kakor da bi ne vedel, kam bi se del. Vsi so bili zbrani pravzaprav po naročilu. Hubert Ver-noux jih je skoraj s silo spravil skupaj, nemara zato, da bi bil Vemouxov dom za Mal greta videti čimbolj normalen. »No, Hubert?« Hubertova svakinja, ki je bila njegova partnerka, ga je opominjala k pazljivosti. »Oprostite...! Dva križa ...« »Ali ne bi bilo bolje, da bi napovedal tri. Napovedala sem srce na tvojega križa, kar pomeni najmanj dve točki in pol za naju ...« Maigret se je od tedaj dalje začel ogrevati za igro. Ne za igro samo, marveč zaradi ljudi, ki jih je igra razkrivala. Prijatelj Chabot je bil točen kot ura. Napovedal je natančno, kar je bilo treba, ne da bd bil pretirano odločen, vendar . pa tudi okleval ni, niti se ni bal. Igral je mirno in nikoli ni partnerja opominjal. Kadar mu mlada partnerka ni odgovarjala, kot bi bilo treba, mu je obraz spreletela komaj zaznavna senca. »Oprostite. Moral bi odgovoriti s tremi piki.« ; »Nič ne de. Saj niste mogli vedeti, kaj imam v rokah.« Po tretjem krogu je napovedal mali slam in ga tudi dobil. Potem pa se je opravičil, kakor da bi mu bilo nerodno: »Vse skupaj je bilo tako preprosto...« Alainova žena je bila raztresena; skušala se je zbrati. Ko je prišla vrsta nanjo, se je ozirala okrog, iščoč pomoči. Obrnila se je tudi k Maigretu in s prstom pokazala na karto. Kazalo je, da išče njegovega tihega nasveta. Bridgea ni imela rada; igrala je samo zato, da so imeli četrtega igralca. Nasprotno pa je Lucilie gospodovala za omizjem, kot najmočnejša osebnost. Po vsakem krogu je komentirala partijo ter na levo In desno delila grenko sladke komentarje. »Ker je Jeane napovedala dve srci, bi moral vedeti, kako narediti impasse. Bilo ie razumljivo, da ima srčno damo.« Prav je imela. Sicer pa je ona imela vedno prav. Kakor da bd njene črne oči videle skozi karte. »Kaj ti je danes, Hubert?« »Toda...« »Nič toda... Igraš kakor začetnik. Ve^ liko je že, Se poslušaš, kaj napoveduje?^ mo. Lahko bi dobila manjšo, če bi igral tri brez aduta, ti pa igraš štiri križe, kar je premalo za manjšo...« »Čakal ££m, da mi boš povedala ...« »Nisem ti mogla govoriti o svojih kartah. Tvoja dolžnost je -bila, da bi ...« Hubert Vemoux se je skušal zbrati. Napravil je kot igralci, ki se pri ruleti oprimejo upanja, da se bo sreča zdaj zdaj obrnila, in to prav, kad?r izgubljajo; poskusijo z vsemi številkami in ft prazno jezo opazujejo, kako se jim obrača prav številka, ki so jo igrali v prejšnjem zavrtljaju. Skoraj vedno so bile njegove napovedi višje kot pa karte, ki jih je imel v rokah. Računal je na soigralčeve karte, kadar pa le-te niso pokrivale njegovih napovedi, je nervozno grizel cigaro. »Prav zares, Lucilie, imel sem vso pravico napovedati dva pika« »Kljub temu, da nisi imel ne pikovega asa ne karovega asa ...« Našteval je svoje karte, kri mu je udarila v glavo, ona pa ga je hladno gledala. Da bi se spet opomogel, je napovedoval vedno bolj odločno. Ko da bi igral poker in ne bridge. Alain je stopil za trenutek k materi, da bi ji delal družbo. Potem je prišel k igralni mizi in sedeč za igralci strmel v karte. »Ali kaj razumete, komisar?« »Poznam pravila igre. Sledim lahko, ne morem pa igrati.« »In vas zanima?« ' »Zelo« Alain je pozorno pogledal komisarja. Zdelo se je, da je opazil, kako se Maigret bolj zanima za vedenje igralcev, kakor pa za karte. Nato se je njegov pogled zdolgočaseno preselil na teto in strica. Chabot in Alainova žena sta dobila prvo partijo. »Naj zamenjamo prostore?« je bolj predlagala kotvprašala Lucilie. »Seveda, razen če ne bomo nadaljevali partije v tej postavi.« »Raje menjam partnerja.« Toda pogrešila je. Za partnerja je dobila Chabota. ki ni delal napak in ki ga zato ni bilo moč obsipati z očitki. Jeane pa je igrala slabo. Hubert Vernoux je lahko priigral dve manjši, morda zato, ker so bile njene napovedi vedno prenizke. »Sreča je, samo sreča.. « Roosevelt je odgovoril, da se to v glavnem sklada s Churchillovim predlogom, razlika je le v tem, da je Churchill predlagal po eno evropsko, daljnovzhodno in ameriško organizacijo. ZDA pa ne morejo biti članica evropske organizacije, je rekel Roosevelt, in dodal, da se mora zgoditi res nekaj hudega — kot je na primer sedanja vojna — da bi biB Američani prisiljeni poslati svojo vojsko čez Atlantik. Ge bi Japonska leta 1941 ne napadla ZDA, bi Roosevelt ne mogel pripraviti Kongresa do tega, da bi poslal ameriško vojsko v Evropo. Stalin je vprašal, ali bi morali Američani pošiljati svojo vojsko v Evropo, če bi bila ustanovljena svetovna organizacija, kakršno predlaga Roosevelt. Predsednik Roosevelt je odgovoril, da to ni nujno. Ce bi se bilo treba upreti n-očni agresiji, bi ZDA lahko dale svoje ladje in letala, vojaške enote pa bi morali zagotoviti Anglija in Rusija. Potem je Stalin povedal, da se je med kosilom prejšnji dan, potem ko je Roosevelt že odšel, pogovarjal s Churchillom o zagotovitvi miru v prihodnosti Povedati mora, je rekel, da gleda Churchill zelo lahkotno vem mnenju bi bilo to mogoče že po 15 ali 20 letih. Ce bi Nemčije nič ne zadrževalo, bd si lahko kmalu opomogla, je sodil Stalin. Leta sedemdeset v prejšnjem stoletju je Nemčija sprožala veliko vojno, ki se je končala naslednje leto. Komaj 42 let kasneje (1914) je Nemčija začela prvo, 21 let potem (1939) pa drugo svetovno vojno. Doba potrebna za to, da si Nemčija opomore, se krajša, je rekel Stalin, in se bo.kot kaže,- skrajševala tudi v prihodnje. Nemci se bodo tako ali drugače izognili, prepovedim. Če prepovemo proizvodnjo letal, ne moremo zapreti tovarn pohištva, znano pa je, da je taksne tovarne mogoče kmalu preurediti za proizvodnjo letal. Ce Nemčija prepovemo proizvajati granate in torpede, ne moremo zf>>reti njenih tovarn ur, vsako tovarno ur pa je brž mogoče preurediti v proizvodnjo najvažnejših delov granat in torpedov. Zato sl lahko Nemčija iznova opomore in začne agresijo. Za nadzor-svo nad možnostjo takšne agresije pa ne bodo zadoščali napovedani organi. Nujno bi bilo zasesti važne strateške položaje, ki bi jim Nemčija ne mogla do živega. Takšni položaji bi bili potrebni ne le v Evropa, ti o I 1 o 1 inom bi imel pravico zasesti strateško pomembne točke, s katerih bi pritisnili na Nemčijo ali na Japonsko. Roosevelt je odgovoril, da z maršalom Stalinom soglaša na vsej črti. Stalin je dodal, da je v tem primeru vse zagotovljeno. Roosevelt je rekel, da bi Nemci zlahka preuredili svoje tovarne za vojaško proizvodnjo, zato bi bilo treba v tem primeru delovati naglo. Ce bi uveljavili odločne ukrepe, bi Nemčija ne imela dovolj časa za oborožitev. To naj bi nadzorovala komisija štirih, o kateri je že govoril. Stalin je rekel, da bo zdaj ceremonija v zvezi z izročitvijo meča kralja Jurija VI. mestu Stalingradu. Roosevelt je odgovoril, da ve za to, in dodal, da je bil njun razgovor zelo koristen. Po Bohlenovih zapiskih se je Stalin zahvalil Rooseveltu za poročilo majorja Farisha in obljubil, da mu bo listino vrnil, brž ko jo bo prebral. DRUGI PLENARNI . SESTANEK TEHERANSKE KONFERENCE riški in britanski oficirji. General Brocke in maršal Vorošdlov sta poročala o dopoldanskem sestanku vojaškega pododbora, potem pa je Stalin začel razpravo z vprašanjem, kdo bo komandant operacije »Over-lord« (invazija v Normandiji). Churchill in Roosevelt sta odgovorila, da to še ni sklenjeno. Stalin pa je dodal, da bd želel, da bd bil komandant določen že na konferenci. Churchill je petem ponovno poročal o položaju v Sredozemlju. Ko je govoril o Jugoslaviji in Turčiji, je dejal, da so to bolj politična kot pa vojaška vprašanja. Rekel je, da je na Balkanu 21 nemških divizij in prav toliko bolgarskih, torej skupno 42. Po egejskih otokih je razporejenih okoli 54.000 Nemcev, ki bd bili ujeti, če bi Turčija stopila v vojno. Ob tem bi Bolgari 'umaknili devet divizij iz Jugoslavije in Grčije, s čimer bi bile ogrožene nemške divizije. Za Balkan niso v načrtu važnejše operacije razen pošiljanja materiala, da bi zadrževali Nemce. Churchill je poudaril, da Britanija nima na Balkanu niti ambidj niti interesov, hoče le tja prikovati kar največ nemških divizij. Potem je vprašal, ali bi sovjetska vlada štela Bolgarijo za svojo sovražnico, če bi Bolgarija napadla Turčijo. Nadaljevanje s /. strani Govor Vide Tomšič raznimi vejami gospodarstva, med družbenimi sJuž-bami in gospodarstvom in znotraj posameznih gospodarskih organizacij in posameznih družbenih služb, saj imamo iste ekscese v zdravstvu, kot jih imamo v gospodarstvu. To se pravi, morali bi te pojave analizirati v vseh dimenzijah. Pri tem se moramo brez dvoma zavedati, da gotovo ne bomo takoj našli vseh meril. Mislim, da je mogoče uresn ičiti del itev dohodka po delu samo v neprestanem dogovarjanju ljudi v njihovi organizaciji, med organizacijami, na nivoju podjetja, predvsem pa na nivoju ekonomske enote in v okviru komune. Zato pa imenujemo komune asociacijo proizvajalcev. V okviru komune mora nastati določena relacija med osebnimi dohodki delovnih ljudi. Obenem pa je komuna predvideni nosilec celotnega našega družbenopolitičnega sistema. Kot «veste, se v novi ustavi predvideva, da bj ljudski odbor komune volil svoje delegate v okrajne, republiške in zvezno skupščino. Za to bo potem pravilno reševanje delitve v komuni še posebno pomembno za celotno družbo. Naloga Socialistične zveze je. da potegne razpravo o delitvi dohodka jz-za zaprtih vrat na javno razpravo predvsem v enoti, v kateri se dohodek ustvarja jn v komuno. Tako bomo dosegli poleg pravične delitve po delu tudi pomemben drugi cilj, namreč dejansko upravljanje neposrednih proizvajalcev. Tukaj so tovariši imenitno i lustrirali, kaiko je problem formiranja ekonomskih enot v vsakem podjetju popolnoma identičen s problemom pravilnega ugotavljanja dohodka in s stopnjo demokratičnosti pri sprejemanju pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Ni naključje, da je plenum dal tak poudarek družbenim službam. Ne bi menila, da bi bilo prav, če bi šli s tega plenuma z občutkom. da smo ob tem zapostavili gospodarstvo ozir. da je plenum dal prevelik akcent razpravi glede problemov družbenih služb. Raje bi menila, da je izčrpen prikaz položaja v gospodarstvu v gradivu in referatu pokazal, da smo dejansko že velikokrat razpravljali. da pa danes postajajo posebno akutni problemi. kako uveljaviti načela dohodka v družbenih službah in ga postaviti v relacijo s proizvodnjo. Zdi se mi. da smo le nakazali teoretsko in praktično plat vprašanja, nismo pa nanj do kraja odgovorili. Prav bo. da bomo v prihodnje organizirali še bolj pripravljene razprave o raznih sektorjih družbenih služb. Kar se pa tiče predlogov, da bi za vsako področje iskali izvor vseh sredstev preko avtomatizma inštrumentov v odnosu na proizvodnjo. se m-; zdi. da bi tako reševanje vprašanja — ki se potem lahko uredi v federaciji ali republiki — obenem znatno zmanjšalo materialno bazo samouprave v komuni. Narobe pa nujnost, da se v okviru sprejemanja letnega in perspektivnega družbenega plana komune najde ustrezna sredstva za družbene službe. da se zanje razen fondov obče potrošnje mobilizirajo tudi fondi osebne potrošnje. narekuje neposredno obveščanje občanov, njihovo pridobivanje za vodenje take politike, ki jo oni čutijo kot svojo. S tem pa se tudi tu sproži proces demokratizacije teh služb, o čemer je tu že bilo govora. Podatki iz drugih dežel tudi kažejo, da je problem odnosa udeležbe družbenih služb v nacionalnem dohodku predvsem stvar konkretne politike in s tem seveda družbenega sistema, to se pravi politike vladajočega razreda. Tako imajo dežele z daleč .višjim nacionalnim dohodkom v kapitalizmu razmeroma zaostal ej-še šolstvo, kot pa je v Jugoslavija. Zato, ker so odločitve o razvoju šolstva, zdravstva in podobno vprašanja konkretne politike. To politiko pa pri nas dela občan v svoji komuni. Brez dvoma se moramo strinjati s tem, da avtomatično zagotovimo tudi osnovno materialno bazo. toda prvenstveno moramo zagotoviti sredstva, s tem da dvigamo zavest občana o nujnosti teh služb. Na današnjem plenumu smo razmeroma malo govorili o sami Socialistični zvezi. Sama razprava je pokazala, da prehajamo iz organizacijskih težav Socialistične zveze v vsebinske razprave. Zdi se mi vendar prav, da bi se naši tovariši, ki delajo v organizacijah SZDL, ob navidez tako težavni nalogi, da naj SZDL razvija razpravo o celotni problematiki našega družbenega življenja, dobro oslonili na tisti del referata, kjer je tovariš Ingolič pokazal na dejstvo, da je SZDL organizacija vseh državljanov. Potem so prav vsi naši državljani tisti, na katere se bomo obrnili, da nam bodo pomagali izdelovati stališča, da bomo razpravljali o določenih vprašanjih strokovno in kvalificirano. Imam občutek, da bi bila v tem trenutku naj večja slabost, če bi se postavili v vlogo tistega, ki bo solil pamet vsakemu samoupravnemu organu in v vseh družbenih problemih. Naš cilj ni krepitev SZDL, naš cilj je neposredna demokracija. To se pravi — vsak človek odloča v vsakem samoupravnem organu čimbolj samostojno, pri tem pa naj bo čimbolj obveščen, čimbolj seznanjen z vsemi variantnimi možnostmi odločitve. Naša naloga je, ne da mu izdelamo sklep, ampak da mu odpremo oči in mu omogočimo, da bo resnično izbiral, resnično odločal. Gre torej za to, da v odnosu na samoupravne organe nismo noben forum, nimamo pravice, da sklepamo namesto njih, imamo pa vse možnosti in tudi vse pravice, da damo vsakemu občanu, vsaki grupi ljudi in vsaki stroki vse možnosti, da povedo svoje mišljenje, da povedo tudi svoje kritične pripombe. Seveda se moramo pri tem zavedati naše naloge, da konfrontiramo razna stališča z resnično socialističnimi, perspektivnimi stališči. Zato se mi zdi, da bo posebno važna aktivi-zacija komunistov, ki jo je Zveza komunistov na III. plenumu ZKJ sprožila v svojih organizacijah v zvezi z rastjo komunalnega sistema. Nota ZSSR o zasužnjen ju in uničenju sovjetskega ljudstva, sestavljal načrte o likvidaciji in razdelitvi Ukrajine :n pri-baltiških republik ter je predlagal, naj bi proti sovjetskim ljudem nastopili z najhujšim nasiljem. Komisija obtožuje Heusin-gerja vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu — ubijanja vojnih ujetnikov, talcev, civilnega prebivalstva zasedenih ozemelj. Obtožuje ga, da je osebno odgovoren za pokol sto nedolžnih ljudi 30. avgusta 1942 v Belorusiji, kar je dovolj, da zasluži smrtno kazen. Nemškemu generalu pripisujejo tudi pobudo za ustanovitev poveljstva s posebno nalogo »hajke na partizane« in obračunavanja s sovjetskim prebivalstvom. Na koncu sporočila je rečeno, da so esesovske enote v vrsti primerov spadale pod neposredno Heusingerjevo poveljstvo in delovale po njegovih ukazih. Potem ko je predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Harlamov prebral besedilo sporočila komisije, je v odgovorih na vprašanja novinarjev dejal, da so zahodne države, ko so dale Heusingerju visok položaj* v NATO, vedele za njegove zločine. Bonn, 12. dec. (AP). Vlada Zvezne republike Nemčije je danes zavrnila zahtevo Sovjetske zveze po izročitvi generala Adolfa Heusingerja in je poudarila, da v tak korak ne bi nikdar privolila. Heusinger je bil šef zahod-nonemških oboroženih sil do lanskega decembra, ko so ga postavili za predsednika stalnega vojaškega odbora NATO s sedežem v Washingtonu. Predstavnik zahodnonem-škega ministrstva je izjavil, da je vlada že zdavnaj »ugotovila, da Heusinger ne nosi nobene krivde iz obdobja vojne«. KLEBEČKA BODO IZROČILI JUGOSLOVANSKIM OBLASTEM Dunaj, 12. dec. (Tanjug). Poneverjalec iz Subotice Ja-noš Klebečko, ki je letos junija zbežal v Avstrijo in so ga tam aretirali, bo čez nekaj dni izročen jugoslovanskim oblastem. Predstavnik deželnega sodišča na Dunaju, kjer je Klebečko zaprt, je izjavil, da je avstrijsko pravosodno ministrstvo potrdilo sklep sodišča o izročitvi in da ga bodo izročili na jugoslovanski meji v roku sedmih dni. ’Klebečko, ki je kot bivši - uslužbenec subotiškega pro-' metnega podjetja obtožen milijonskih poneverb, je v dunajskem zaporu od 3. juli- ja, potem ko je 5. junija zbežal v Avstrijo in skušal tam napraviti samomor. Preden so ga aretirali, je skušal dobiti dovoljenje za potovanje v Izrael, potem pa se je skušal ubiti, ne da bi počakal na rešitev, o kateri so mu rekli, da jo bo lahko dobil šele čez nekaj tednov. Kakor je izjavil predstavnik sodišča, je bil Klebečko v postopku o izročitvi označen kot »hud gospodarski kriminalec«, za takšne pa je po avstrijskih zakonih določeno, da jih brezpogojno iz-roče državi, ki zahteva izročitev, GENERALNA SKUPŠČINA Pa vice vic o zakonitih pravicah LR Kitajske Jugoslovanski predstavnik v OZN je poudaril, da bo Jugoslavija vzlic sistematičnemu negativnemu odnosu vlade LR Kitajske do Jugoslavije, podprla vsak predlog, nai vlada LR Kitajske zavzame mesto, ki ji pripada v OZN NEW YORK, 12. dec. (AFP.) V Generalni skupščini se je včeraj nadaljevala razprava o kitajskem zastopstvu v OZN. Na včerajšnji seji so govorili delegati Irske, Albanije, Iraka, Afganistana, Jugoslavije, Gvineje in Jordanije. Razen predstavnikov Irske in Jordanije so se vsi delegati izrekli za sprejem LR Kitajske v OZN. Kakor poroča Tanjug, je na seznamu še 22 govornikov, potem pa bo Generalna skupščina sklepala o tein vprašanju. Petek debate in izražena staiiišča napovedujejo, da na 16. zasedanju ne bo mogoče rešiti tega problema, ki ga bodo v določeni obliki prenesli na prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN. J ugoslovanski predstav^-. nik Miša Pavičevič je na plenarni seji Generalne skupščine v razpravi o kitajskem zastopstvu dejal: »Priznanje zakonitih pravic LR Kitajske do mesta, ki ji pripada v OZN, oziroma zastopstvo Kitajske v OZN, je vprašanje, ki je odprto že celih 12 let. Jugoslovanski predstavniki so v OZN in drugje pojasnjevali stališče Jugoslavije, ki je članicam naše organizacije znano. Danska, švedska in Skupni trg Stockholm, 12. (Tanjug), Danski premier Kampmann je izjavil za norveški list »Arbeiderbladet«, da bi bila pogajanja o priključitvi k »Skupnemu evropskemu trgu« lahko končana prihodnjo jesen, kar pomeni, da bi Danska z januarjem 1963 postala redna članica te organizacije. Kakor je rekel Kampmann, vloga Zahodne Nemčije, ki jo ima danes v organizaciji »šestorice«, bi bila nujna ovira za vključitev Danske, ker »lahko s sodelovanjem vplivamo na razvoj .kakršnega želimo.« V Stockholmu so danes objavili, da bo švedska v petek uradno predložila zahtevo za pogajanja o pridruženem članstvu v Skupnem trgu. Po mnenju švedske »redno članstvo ni združljivo z njeno politiko nevtralnosti«. 0 razvoju in dejavnosti sekcij SZDL Beograd, 12. dec. (Tanjug). Člani komisije za organizacijska vprašanja Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDU ter predstavniki republiških komisij so obravnavali danes razvoj in dejavnost sekcij Socialistične zveze. Na sestanku so zelo vsestransko proučili razne oblike dejavnosti sekcij kot nove oblike dela organizacij Socialistične zveze. V razpravi so opozorili na to, naj občinske in krajevne organizacije Socialistične zveze bolj pomagajo pri razvoju in pravilnem usmerjanju dela sekcij. Ob tem so ugotovili, da posamezna vodstva Socialistične zveze še ne razumejo pomena in glavnega namena sekcij. Imajo jih namreč za svoje transmisije pri izpolnjevanju nalog, ne pa za oblike dela, v katerih se izpričujejo težnje članov. Spričo takšne dejavnosti sekcij je zelo važno, ali se predlogi in mnenja državljanov upoštevajo in uveljavljajo ali ne. Ce problemov, ki jih nač-no državljani v sekcijah, slednje ne urede, se ljudje ne bodo zanimali za njihovo delo, je bilo rečeno na sestanku. Glede na dejstvo, da je vlada LR Kitajske edina de jure in de faeto kitajska vlada in da samo ona lahko zastopa Kitajsko in njene interese na mednarodnem področju in v mednarodnih organizacijah, je jugoslovanska vlada od začetka podpirala zakonite pravice vlade LR Kitajske do mesta, ki ji pripada v OZN. Takšno stališče pomeni edino realistično obravnavanje tega problema in je popolnoma v skladu z načelom univerzalnosti naše organizacije. Jugoslovanska delegacija, ki dosledno zastopa takšno načelno stališče, bo vzlic sistematičnemu negativnemu odnosu vlade LR Kitajske do Jugoslavije podprla vsak predlog, naj vlada LR -Kitajske zavzame mesto, ki pripada . Kitajski v OZN. Kar zadeva predlog, ki zahteva dvetretjinsko večino za ureditev tega problema. bo jugoslovanska delegacija glasovala proti, ker je v nasprotju s poslovnikom' Generalne skupščine in z njeno dosedanjo prakso. Razen tega bi izglasovanje omenjenega predloga pomenilo škodljiv prece-dens in novo oviro na 'poti do popolne uresničitve univerzalnosti OZN.« Kekkonenova zahvala Beograd, 12. dec. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od Predsednika republike Finske Urha Kekkonena brzojavko» .v..kateri se mu ta zahvaljuje za čestitke ob Fm-ikem narodnem prazniku. Sestanek afriških delegacij v Tanganjiki Bar es Salam, 12. dec. (Tanjug)’ V glavnem mestu Tanganjike so se sestali voditelji afriških delegacij, ki so se Udeležile proslave ob razglasitvi neodvisnosti Tanganjike. Po sestanku objavljeno sporočilo pravi, da so voditelji delegacij Etiopije; Kenije, Severne Rodezije, Njase, Somalije, Južne Rodezije, Ugande, Zanzibara in Tanganjike proučili-- nekatere skupne probleme in sklenili, da se bodo v prihodnje redno sestajala;. Prihodnji sestanek bo 2. ‘f&bruarja 1962. V sporočilu je rečeno, da se bodo te afriške države borile do zmage nad kolonializmom in na^vsemi oblikami neokolonializma. Poudarili so, da bo^f. afriške države same s svbjimi napori dosegle enotnpšt. PLENARNI SESTANEK SVETA STROJNE INDUSTRIJE Beograd, 12. dec. (Tan-jng) V Beogradu je bil danes plenarni sestanek strojne industrije, na katerem so obravnavali mesto in vlogo te industrijske panoge v družbenem planu za leto 1962. Na sestanku so sodelovali predstavniki organov upravljanja in u-prav podjetij, zvezni ljudski . poslanci, izvoljeni v kolektivih strojne industrije ter predstavniki drugih zainterešir-Viih ustanov. Posvetovanja so se udeležili tudi sekretar ZIS za industrijo Danilo Kekič, podpredsednika Zvezne industrijske zbornice Vlado Vujovič in Todor Glišič, predsednik Centralnega odbora sindikata kovinskih: .delavcev Jugoslavije Aco Icevin drugi. Udeleženci sestanka so obravnavali tudi izpolnitev nalog strojne industrije V prvih treh četrletjih letošnjega leta, izvoz in prodajo proizvodov stroine industrij na domačem trgu, cene, problem obratnih sredstev in razdelitev osebnih dohodkov v podjetjih te industrijske panoge. Soank je so»! kritizira! OZN Bruselj, 12. dec. (AP). Belgijski zunanji minister Spaak je danes v parlamentu ponovno kritiziral OZN, češ da nima pravice in da ni upravičena izvajati oboroženih akcij v Katangi. Spaak je trdil, da so sile OZN v Elisabethvillu bombardirale bolnišnice in da je temu »kmalu sledilo samovoljno rušenje industrijskih L i eiegrfimi RUSK SPREJEL BRANDTA. — PARIZ. Ameriški zunanji minister Rusk je danes sprejel zahodno-berlinskega župana Brandta. Razgovarjala sta se o berlinskem položaju. Po sestanku je Brandt izjavil, da je bil razgovor »zanimiv« in da »»nima nobene posebne skrbi-«. GOULART IN FRONDIZI SE BOSTA SESTALA. - RIO DE JANEIRO. Predsednika Brazilije in Argentine Goulart in Frondizi se bosta sestala v brazilski prestolnici Brasilii 26. decembra. PANAMA BO PRETRGALA STIKE S KUBO. -PANAMA CITY. Panamski parlament je izglasoval resolucijo, ki zahteva od* vlade, naj takoj pretrga diplomatske stike s Kubo. ZAROTA PROTI YDÌGORASU. - CIUDAD GUATEMALA. Gvatemalska vlada je objavila», da so prišli na sled zaroti proti režimu predsednika Ydigorasa. Policija je začela zapirati pripadnike opozicije, o katerih trdijo, da so organizirali zaroto. POSVETOVANJE KMETIJČEV V ZSSR. — MOSKVA. V palači športov »Lenin« se je začelo posvetovanje kmetijcev centralne, zahodne in volgov-jatske oblasti RSFSR. Posvetovanju prisostvuje prvi sekretar KP ZSSR in predsednik vlade. N. Hruščev. SPORAZUM MED ETIOPIJO IN ZDA. — ADIS ABEBA. Etiopska in ameriška vlada sta sklenili sporazum o sodelovanju na področju prosvete. V kratkem bo prispelo v Adis Abebo kakih . 40 ameriških prp-svetnih delavcev, več etiopskih študentov in prosvetnih delavcev pa bo odpotovalo na specializacijo v ZDA. : DELEGACIJA SVETOVJE BANKE V SUDANU. - KARTUM. V Kartum je prispela delegacija Svetovne banke, ki bo s finančnim ministrom proučila sedanji gospodarski položaj Siidana. Svetovna banka bo pomagala pri izpolnitvi sedemletnega plana gospodarskega razvoja Sudana. naprav "izven Elisabethvilla«. Gre za "naprave belgijske družbe. »Union Miniere«, ki izkorišča bogastva Katange in financira dejavnost Combeje-vih secesionistov. Spaak se je pred nekaj dnevi v tem smislu pritožeyal tudi vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja g^N U Tantu. Spaak>-je nadalje trdil, da je načrt' čombejevcev o napadu na sile.OZN, ki so ga odkrili pred nekaj dnevi, dejansko »obrambni načrt«. BEN BELO IN TOVARIŠE so iz bolnišnice, kamor so jih nasilno prenesli med gladovno stavko, zdaj s helikopterji prepeljali v grad Aunoy. Prihode h gradu so močno zastražili, da bi preprečili morebitne akcije ultrašev. — Na sliki: Vojaki, ki čuvajo prihode h gradu. RAZGOVORI ZAHODNIH ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU Privolitev v vzhodnonemško kontrolo Zahod je pripravljen skrčiti število vojakov v zahodnem Berlinu od 12.000 na 3000 - Zahodni zavezniki bi morda popustili tako, da bi se pogajali z ZSSR samo o zahodnem Berlinu PARIZ, 12. dec. (AP.) Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije bodo skušali na današnjem sestanku v Parizu doseči soglasje o stališču zahodnih držav glede pogajanj o Berlinu in Nemčiji ter soglasje o podrobnostih, navedenih v tajnem dokumentu, ki so ga pripravili strokovnjaki v Washingtonu in Parizu. Po vesteh dobro poučenih krogov ta zaupni dokument, obsegajoč 20 strani, ne vsebuje elementov, ki bi pomenili bistvenejšo spremembo stališča zahodnih držav glede Nemčije in Berlina. kakor je bilo obrazloženo pred dvema letoma. Sodijo, da omenjeni dokument določa obveznost Zahodne Nemčije, da ne bo skušala nasilno spremeniti sedanjih meja, nadalje pripravljenost zahodnih zaveznikov, da sprejfuejo vzhodnonemško . kontrolo na vodnih, zraefiih in kopenskih dohodih k Berlinu ter zmanjšanje števila vojaških sil v zahodnem Berlinu od 12.000 na 3.000 vojakov. Zahodni zavezniki naj bi zahtevali, da bi dogovore o Berlinu uveljavili za oba dela mesta, pripravljeni pa bi bili tu<3i sprejeti prihod sil in funkcionarjev OZN v zahodni Berlin, da bi nadzirali subverzivno in propagandistično dejavnost. NACRT ELISABETHVILLA, kjer so zadnje dneve ogorčeni boji med četami sil OZN v Kongu in katanško žandar* merijo, Utopljenec v portoroškem zalivu 12. dec. - Včeraf ob M. uri so našli v Portoroškem zalivu, kjer se reka Dragonja Izliva v morje» truplo 73-letne-ga kmeta Justa Cupima, ki je bil nazadnje v domu onemoglih pri Novem gradu v Istri. Komisija, Id. je raziskovala nesrečo, na mrtvecu ni našla zna-: menj nasilja. PAIlEb V SMRT Ljubljana, 12. dec. — V soboto 2^ečeivso našli v .bližini papirnice v Radečah truplo 47-1 et-nega Jožeta Kodela. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je šel . Kod^La nekoliko vinjen , po stopnicah iz menze proti tovarni* jjr padel približno 3 metre- globoko na cesto. Zaradi hudih poškodb po glavi je pozneje umrl, SPODRSNILO Mb JE Kočevje, 12. dec. - Sinoči ob 17.30 je šel po Ljubljanski cesti v Kočevju Anton Poklač. Na robu zmrznjenega snega mu je spodrsnilo. Pri padcu je dobil hude poškodbe po-glavi. OBRATNA NEZGODA Domžale, 12. dec. — Včeraj ob 13J30 je prišlo do obratne ne- zgode v podjetju Mlinostroj Domžalah. Tehničnega vodjo Pavla Grandovca je stroj zagrabil za'haljd tn nato za roko ter mu jo zmečkal. POŽAR V Ljubljana, : opoldne je y$ Dobrepolju sko poslopji rolta. Pra; so-ugot« ga je zi Materialna, no milijon. GORI - Včeraj 'jora pri gospodar-last Alojza Ma-- - * pbžara ni- '0 .pa, da :■ ogorek, znaša približ- SE O NESREČI V MODNI HIŠI Ljubljana, 12. dec. — O včerajšnji nesreči, v; ljubljanski Modni hiši smo dobili s Tajništva za notranje, zadeve OLO Ljubljana naslednje obvestilo: Irenca Kramar §e je peljala s pomičnimi' stngčBfcami iz prvega v drugo nefis^ropj e. Na vrhnji strani pri ItojSnjem premičnem členu ji. je';'prijelo desno nogo. DobOa je-lažje poškodbe. Modna Mša nima dovoljenja za updŽRbo: t&i stopnic, ker še niso dograjene in so de1 lale samo poskusno. Komisija jih je_prepov»«toaia uporabljati. Diplomatski krogi poudarjajo, da pomeni privolitev v vzhodnonemško kontrolo na dohodih k Berlinu pomembno koncesijo zahodnih zaveznikov, vendar pa mislijo, da bo sovjetska vlada zavrnila’ predlog, naj bi uveljavili dogovore o Berlinu za oba dela mesta. Pripominjajo pa, da bi bili zahodni zavezniki pripravljeni popustiti in se dogovarjati samo o zahodnem Berlinu. Spričo nespravljivega stališča generala de Gaulla. ki trmasto nasprotuje pogajanjem zahodnih držav s Sovjetsko zvezo o Berlinu, je malo upanja, da bi zunanji ministri zahodrtih držav dosegli kompromis. V ooučenih krogih poudarjajo, da o morebitnih pogajanjih o Berlinu in Nemčiji ne bo objavljeno nobeno sporočilo, dokler tega vprašanja ne bodo proučili tudi v svetu zunanjih ministrov NATO, ki bo jutri začel tridnevne razgovore. Nocoj bo tretja in zadnja seja zunanjih . ministrov, na kateri bodo nada- Ijevali diskusijo. Iz krogov ameriške delegacije se je izvedelo, da bo nocoj ob- javljeno sporočilo o razgovorih štirih zunanjjh ministrov. Povečati sredstva za izobraževanje S posvetovanja na Okrajnem odboru SZDL Ljubljana Ljubljana, 12. dec. Okrajni odbor SZDL Ljubljana je sklical danes posvetovanje o problematiki finansiranja šolstva. Udeležili so se ga predstavniki občinskih odborov SZDL in zastopniki družbenih organov v šolstvu. Zelo obširno so razpravljali o potrebi, da se prihodnje koledarsko leto povečajo sredstva za šolstvo,, o načinu zbiranja denarja ter o pra; vilnikih za nagrajevanje prosvetnih delavcev. Jasno se je pokazala potreba, da se odnos do sicer gospodarsko neproduktivne dejavnosti — šolstva — v komunah spremeni in da dobi šolstvo prioriteto pri razdeljevanju občinskih dohodkov. Res pa je, da se nesorazmerja, kakršna so med produktivnimi panogami in finančnimi potrebami šolstva, ne dajo uravnati naenkrat. Zato so sklenili, da je naloga vseh osnovnih organizacij SZDL v tem okraju in vseh njenih članov, da se najodločneje zavzamejo za ureditev tega vprašanja. Toda borijo naj se za povečanje, ki je v posamezni komuni zares uresničljivo. Ko so govorili o izdelovanju pravilnikov za nagrajevanje prosvetnih delavcev, so si bili edini v tem, naj bodo ti prilagojeni potrebam posameznih izobraževalnih ustanov in da se je treba zato boriti proti avtomatičnemu posnemanju pravilnikov drugih ustanov ali celo ustanov druge stroke. Potrebno pa je, da prosvetne in druge pristojne službe sodelujejo in pomagajo ter da dobe šolski kolektivi oporne orientacijske točke, po katerih bodo mogli izdelati svoje pravilnike. J. S. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE Odnosi ZSSR - Albanija Sovjetska zveza in Albanija sta razložili odpoklic osebja veleposlaništev in trgovinskih predstavništev v Tirani oziroma Moskvi MOSKVA, 11. dec. Sovjetska časopisna agencija TASS je nocoj objavila sporočilo sovjetskega zunanjega ministrstva o odpoklicu osebja veleposlaništva ZSSR iz Tirane in albanskega veleposlaništva iz Moskve. V sporočilu, ki ga je v imenu vlade ZSSR prenesel pomočnik zunanjega ministra ZSSR Firjubin albanskemu odpravniku poslov v Moskvi, je poudarjeno, da je albanska vlada, zlasti po XXII. kongresu KP ZSSR, začela v državi klevetniško in sovražno kampanjo proti ZSSR«. Sporočilo opozarja, da albanska vlada uveljavlja ukrepe, ki onemogočajo normalno delo veleposlaništva in trgovinskega pred-, stavništva . ZSSR v .Tirani ter tako »krši najosnovnejše norme mednarodnega prava«. Drugi del sovjetskega sporočila se nanaša na dejavnost albanskega veleposlaništva v Moskvi, o katerem trdijo, da razširja protisovjetsko gradivo, v katerem zlobno kleveta ZSSR in KP SZ in jih direktno pošilja centralnim komitejem KP zveznih republik ter da se poslužuje albanskih državljanov v ZSSR za sovražno dejavnost proti ' Sovjetski zvezi. Kljub opozorilom sovjetske vlade je albanska stran poskušala v zadnjem času še povečati širjenje sovražnega gradiva. Na koncu sovjetsko sporočilo naglaša, da sovjetsko zunanje ministrstvo sodi, da bivanje albanskega veleposlanika in osebja veleposlaništva ter trgovinskega predstavništva v Moskvi ni več možno in zahteva, naj zapusti ozemlje Sovjetske zveze. Tirana, 11. dec. Albanska časopisna agencija ATA je objavila besedilo note albanskega zunanjega ministrstva, ki je bila izročena sovjetskemu veleposlaništvu v.Tirani 8. decembra.' Albansko zunanje ministrstvo v noti. pravi, da je bilo v položaju, ko so bili odnosi med obema partijama do skrajnosti napeti, »nepotrebno, da bi imelo sovjetsko veleposlaništvo v Tirani okoli 80 ljudi« in da jg albanska vlada »na bazi recipročnosti predlagala, naj sovjetsko veleposlaništvo v Tirani zmanjša število osebja na enako število kakor ga ima albansko veleposlaništvo v Moskvi«. Albanski odgovor prikazuje sovjetsko odločitev kot integralni del »protialbanske politike Hru-ščeva«, ki »lahko koristi samo sovražnikom albanskega in sovjetskega ljudstva ter jugoslovanskim revizionistom«. SOGLASJE 0 VESOLJSKEM ODBORU U Tont poziva države članice, naj preprečijo finančni bankrot OZN New York, 11. dec. (AFP). V političnem odboru Generalne skupščine so nocoj z aklamacijo sprejeli skupno sovjetsko-ameriško resolucijo o razširitvi odbora za miroljubno izkoriščanje vesolja na 28 članov. Novi člani odbora so: Mongolija. Maroko, Sierra Leone in Cad. Resolucija priporoča odboru, naj uporablja mednarodno pravo in določbe ustanovne listine OZN tudi na vesolje in nebesna telesa. ki ’jih ni mogoče nacionalno prisvojiti. Države, ki- pošiljajo v vesolje razne objekte, so v skladu z resolucijo dolžne obvestiti odbor v svrho registracije teh' poskusov. Nadalje je priporočena izmenjava obvestil o dejavnosti v vesolju, ki naj jih vlade prostovoljno dajejo na vpogled odboru. Resolucija poziva na sodelovanje svetovno meterološko organizacijo in mednarodno unijo za telekomunikacije. Odbor naj bi se sestal najpozneje do 31. marca prihodnje leto. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je danes pozval vse države članice, naj finančno pod-pro svetovno organizacijo in s tem preprečijo njen neposreden bankrot. V proračunskem odboru je U Tant rekel, da je finančni položaj tako resen, da so ogrožene celo primarne obveznosti iz programa OZN. Stanje 12 .decembra: Atlantske frontalne motnje se v valovih pomikajo preko zahodne in srednje Evrope proti vzhodu, imajo pa le maj&jši vpliv na vreme pri nas. Nbd naše kraje dotekajo v višinah -tople zračne gmote. Zelo hlader. zrak nad Skandinavije- in severno Rusijo se le - ze* počasi širi proti jugu. Napoved Za s«*k>: Zmerno oblačno, nekolik* toplejše. V severovzhodnih Jmajih prehodno povečana otalafcbost in nekaj rahlih padavin. --»Temperature ponoči okrog —2. v Primorju 6. čez dan do 7, v Primorju 12 stopinj C. Snežne razmer« Kredarica 100 cm snega,- 0 «opinj C; Jezerško 20 cm, 0; Rateče-Planica 30 cm, —2; Tamar $8€m, —3: Vi-tranc (Žičnica) 40 l&n, —3; Kranjska gora 25 cm, £—2;; Krvavec 30 cm, —1; Ribniška!; koča 25 cm, 4; Pohorska*vzpen*ača 11 cm, 5: LjubljanaTff dfrhf Lesc« Lem: ;Smartr.o lijem: Maribor 18 cm: Celje 5 cđii Postojna t cm; Novo mesto -6 cm snega. >fsi /;, ; f j L JOB L UHI, UTO DL, ŠTEVILKI 340 - (SHI 20 OSHSUf GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNI* ODGOVORNI UREDNIK FRANC SETOIO «DELO« IZHAJA OD I.MAJA 1889 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, O JO JE S. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, D GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA NA II. PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! vi GLASILO SOCIALISTIČNE DRUGA IZDAJA ZAKLJUČNA BESEDA VIDE TOMŠIČ LJUBLJANA, 12. dec. — Po izčrpni razpravi na včerajšnjem II. plenumu GO SZDL Slovenije je za zaključek spregovorila še predsednica Vida Tomšič. Tovarišice in tovariši! Ce bi skušali na koncu naše seje sumirati današnje delo, potem bi lahko ugotovili, da smo precej zahtevno nalogo, da bi razpravljali o Mislim, da je že sam ta naš razširjen' plenum pokazal karakter Socialistične zveze kot tribune, na kateri izmenjavamo mnenja o vseh tekočih problemih naše socia- Sklepi plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije II. plenarna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije je obravnavala vlogo in naloge SZDL v komunalnem sistemu. Na osnovi zbranega gradiva, referata in razprave plenum ugotavlja, da se je po V. kongresu in ob uveljavljanju sistema delitve dohodka po delu pomembno razvila dejavnost SZDL; širi se število problemov, ki jih obravnava SZDL, novim družbenim procesom v komuni pa se tudi še prilagajajo metode dela organizacij in vodstev SZDL. Plenum pa hkrati opozarja na številne probleme, ki se pojavljajo v sedanjem razvoju komune in so povezani s krepitvijo materialne osnove komun in z vplivom komun na razvoj proizvajalnih sil, družbenih služb, še posebej šolstva in zdravstva, osebne potrošnje, stanovanjske in komu 'Mne graditve in na potrebo po večji in staln. aktivnosti občanov v družbenem življenju komune. Glavni odbor SZDL priporoča vsem organizacijam in vodstvom SZDL, da na seji obravnavano gradivo uporabijo v svojem delu. Gradivo naj jim bo v pomoč, da še bolj poglobe nakazane probleme na svojem območju. Socialistična zveza v komuni naj pogumneje razvija in poglobi dejavnost krajevnih organizacij in sekcij, organizira naj čimveč javnih razprav, posvetovanj, konferenc in drugih oblik, s katerimi bo še bolj razvijala socialistično zavest občanov, obenem pa tudi vplivala na politiko celotne družbene skupnosti. Socialistična zveza naj omogoča svojim članom, da bodo na zborih občanov in vseh drugih organov delavskega in družbenega samoupravljanja čimbolj uspešno uveljavljali svojo samoupravo, da bodo občani popolno in neposredno sodelovali pri odločanju o svojih in skupnih zadevah v komuni. Plenum vidi v nadaljnjem razvijanju SZDL najširše oblike družbenega samoupravljanja in tribune, po kateri občani vplivajo na družbena dogajanja, razvijajo socialistično pobudo in kontrolo in uveljavljajo načela socialistične morale, neločljiv pogoj za hitrejšo rast komune kot osnovne enote naše socialistične družbe. Plenum naroča sekretariatu GO SZDL Slovenije, da prouči pobude, sugestije in predloge za uspešnejše delo GO SZDL, dragih vodstev in organizacij SZDL, ki so jih sprožili v razpravi. delu Socialističjae zveze v celotnem komunalnem sistemu, kolikor toliko zadovoljivo rešili. Mi smo se v gradivu, referatu in v bogati razpravi seveda dotaknili tolikšnega števila vprašanj, da nismo nit; upali, niti hoteli, da bomo vsako vprašanje do kraja razčistili in izčrpali. listi čne graditve. Čeprav te razprave ne pomenijo obveznih zaključkov za naše samoupravne organe, vendar one jačaj o občutek odgovornosti tako naše organizacije kot celote in odgovornosti vsakega člana za reševanje postavljenih vprašanj v smeri, ki jo nakazujejo. Naša razprava je dalje pokazala, da je komuna v naši republiki postala stvarnost. Mislim, da take razprave ne bi mogli imeti, če ne bi osnovo tem razpravam dajali dejanski problemi na terenu, v kolektivih in komunah. Oni imajo svojo globoko materialno in družbeno vsebino. Mislim, da bi lahko rekli, da čutimo, da je v tem letu nastal določen preskok iz kvantitete naših naporov,, da postane komuna asociacija proizvajalcev, v otipljivo kvaliteto. Ljudje čutijo možnost in odgovornost, da v svojih komunah rešujejo večino problemov. Mislim, da je že samo to dejstvo, ki ne bi bilo mogoče brez materialnih uspehov — pa čeprav smo upravičeno kritizirali določena zaostajanja v okviru postavljenih materialnih planov — privedlo do ugotovitve, da je dosežena taka aktivnost naših ljudi — občanov, da je dosežena taka stopnja zainteresiranosti, da vse to predstavlja dejansko tudi določen materialni uspeh, na katerem bomo gradili naprej. Na našem plenumu smo dobili celo vrsto predlogov, iniciativ in vprašanj, na katere mislim, da je prav, da ne poskušam sama odgovoriti. Zato v imenu Izvršnega odbora prevzemam nalogo, da bomo vse te predloge proučili in j:h upoštevali pri delu. Mislim, da je ob tem posebno izstopila nujnost, da se Socialistična zveza temeljito pobriga za dobro orodje, tako za svoje delo, kot tudi za delo vsakega občana v sistemu direktne demokracije, to se pravi: za informacije v njihovem najširšem pomenu besede — od političnih informacij do gospodarskih in do znanstvenih, za kar smo dobili bogate prispevke v današnji razpravi. Druga in s prvo povezana naloga pa je, da se pobrigamo za to, da bomo predvsem v komunah oziroma v skupnostih komun in v republiki dali iniciativo, da se organizirajo, oziroma da se uporabijo obstoječi instituti, zavodi. analitske grupe, statistični organi in sl., ki bodo omogočali kvalificirano razpravo o kateremkoli problemu, ki je življenjsko važen za nadaljnji razvoj bodisi našega gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Kljub širini problematike, o kateri je na tej seji bilo govora, mislim, da lahko ugotovimo, da smo zavzeli dovolj poglobljena in odločna stališča o dveh bistvenih vprašanjih. Prvič glede ocene delovanja novega gospodarskega sistema in uvajanja Napad na letališče Čombejevsko letalstvo je odvrglo 26 bomb, toda nobena ni zadela cilja - Sile OZN so imele v dosedanjih bojih deset mrtvih LEOPOLDVILLE, 12. dec. (Tanjug). Combejevo letalstvo je preteklo noč štirikrat bombardiralo letališče v Elisa-bethvillu. Odvrglo je 26 bomb, toda nobena ni zadela cilja, kajti vse so padle izven letališča. Predstavnik poveljstva OZN v Leopoldvillu, ki je dal novinarjem te podatke, je nadalje sporočil, da je napad trajal od polnoči do treh zjutraj. Combejeve sile so ponoči streljale z minome-talci tudi na štab sil OZN v Elisabethvillu. Pri tem napadu sta padla dva indijska vojaka, eden pa je bil ranjen. Predstavnik OZN ni hotel komentirati izjav, ki so bile dane včeraj v britanskem Spodnjem domu o tem, da je OZN odklonila pogajanja s Combejem. Dejal je, da so Združeni narodi vedno pripravljeni doseči mirno reš-tev katanškega problema. »To smo poskušali dc\eči tudi pretekli teden« — je nadaljeval, — »toda bili smo potegnjeni v vojno akcijo.« Po nocojšnjih bojih so tu objavili uradne podatke o izgubah čet OZN od 4. decembra do danes. Po teh podatkih so imele mednarodne si’e 10 mrtvih, 37 ranjenih in 13 pogrešanih. Predstavnik rosi je v Leopoldvillu je v tej zvezi uradno demantiral vesti, da so iz Elisabethvilla z letali prepeljali 60 padlih pripadnikov sil OZN. Iz glavnega mesta Katange so danes z letalom prepeljali v Leopoldville skupino civilistov. Kakor poročajo, so med njim: tudi tuji najemniki, ki so se borili v vrstah katanških sil. Sile OZN so doslej ubile 4 najemnike, ki so skupaj s k a tanškimj žandar ji napadli položaje pripadn kov OZN v Katangi, ujele pa so jih 10. Irski vojaki v sestavu sil OZN v Elisabethvillu so začeli napadati policijsko taborišče izven mesta. Nekaj žandarjev se je predalo, 10 belgijsk h družin pa je zaprosilo za zaščito OZN. Reaktivna letala OZN so danes uničila eno letalo »de Haviland«, ki je bilo pripravljeno na nekem pomožnem letališču 250 km od Elisabethvilla za vzlet. S topovskim ognjem so uničili tudi dve oklopni vozili pri EJisabethv.llu in Jadotvillu. V Leopoldville je prispel danes pomočnik generalnega sekretarja OZN Ralphe Bun-che, ki je bil že v začetku kongoške krize posebni Dvoje osnovnih stališč Osnovna tema razprave: platforma enotnosti akcije sindikatov in stališče do avtonomnih, neangažiranih sindikatov - Italijanski delegat Santi je dejal, da enotnosti ni mogoče ustvariti tako, da bi ena sindikalna centrala absorbirata drugo predstavnik generalnega sekretarja OZN v Kongu Kakor poroča Tanjug iz Leopoldvilla, je tam čutiti nelagodnost in zaskrbljenost zaradi poskusa bivšega šefa narodne varnosti Viktorja Nendeke, da bi s pomočjo komandosov aretiral notranjega ministra kongoške vlade Gbvenija, ki je prišel na ta položaj iz vzhodne pokrajine. Gbven:je je že pred časom obtožil Nendeko kot Nadaljevanje na zadnji strani principa dohodka ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v vseh družbenih dejavnostih. Ugotovili 'smo, da je navkljub nekaterim pomanjkljivostim ta sistem dal takšne rezultate — ki sicer še niso niti do kraja materializirani, niti še niso ocenjeni, — da je v kratki dobi tako akti viz iral človeka-proizva-jalca, delavca na vseh področjih, da je treba v bodoče najenergičneje odkloniti vse tiste poskuse, ki bi kakorkoli otežkočali rast tega sistema in da se je treba najenergičneje boriti proti takim gledanjem, ki z dvomi sprejemajo ali celo napadajo sistem, namesto da bi napadali določene napake, kakor tudi, da je treba predvsem odstraniti ostanke stareg.. sistema. Ne delamo si iluzij, da je to možno doseči čez noč. Vemo, da uvajamo sistem dohodka v deželi, ki je šele v razvoju in da to predstavlja določeno objektivno težavo, ampak treba je celotno delovanje vendarle usmeriti v to, da se ostanki I preteklosti odpravljajo še energ čnejše, ne pa da dovolimo, da v določenih kolektivih ali organih državne uprave na kateremkoli ni- | voju — od komune do federacije — še ostajajo upi na to, da bodo stari instrumenti reševali težave, ki so nastale zaradi delovanja novega sistema, ki je v bistvu razkril samo dejstva. Saj smo vsi vedeli, da novi sistem sam po sebi ne daje več denarja, ampak nam samo omogoča, da končno pridemo do čistih računov. In če je pokazal novi sistem, da nekje stvari niso-urejene, potem ni kriv sistem ampak je treba enostavno tam, kjer se je to pokazalo, poskusiti stvari prav izpeljati, vendarle ne dovoliti, da se pri tem upa v stare administrativne ukrepe. Menim, da je plenum enoten v ugotovitvi, da je nujen vztrajen boj za uveljavljanje sistema načela dohodka na vseh področjih in seveda obenem tudi boj proti vsem tistim pojavom, ki so zdaj pereči zlasti na področju služb. Boj proti pojavom nerazumevanja je tu nujen prav zaradi tega. ker so družbene službe zašle na videz v težavnejši položaj. V resnici pa gre za izredno pozitivno dejstvo, I da so stopile na tisto pot. ki jo mj želimo, na pot, da bo človek resnično odločal | o politiki na področju prosvete. zdravstva, kulture in da bo to samo pospešilo | proces dejanskega razvoja I izobrazbe, kulture posameznika in družbe, njegove aktivne vloge v razvoju zdravstva in vseh vej znanosti in družbenih služb. Drugič, ugotavljam, da smo enodušno ugotovili, da ostaja osnovno ekonomsko politično vprašanje — delitev osebnih dohodkov. Na-glašam politično zato, ker problemi velikih razponov, v katerih se pojavljajo posamezniki z velikimi vsotami, množica pa z relativno majhnimi osebnimi dohodki, ne predstavljajo za našo družbo predvsem ekonomsko zlo, ampak politično. Kajti vsota visokih osebnih dohodkov, če bi jih zbrali po vsej Sloveniji, najbrž ni velika v primeri z ekonomsko močjo našega { darstva. Toda politična škoda. izgubljanje stika s proizvajalcem, izgubljanje odnosa med proizvajalcem in njegovo vlogo upravljavca, to je tista velikanska politična in s tem hkrati seveda tu-dj materialna škoda, ki nam tukaj nastaja. Zato mislim, da lahko ugotovim, da je naš ple-nirm, kot že vrsta naših konferenc na terenu, predvsem pa tudi Zveza komunistov in sindikati, odločno moralno politično obsodil te ekscese. Ne moremo v njih gledati samo naključne in posamezne primere, v resnici so to današnja materialna oblika birokratskega pogleda določenih ljudi na svoj položaj in na delovne ljudi. Kot smo videli, povprečni pokazatelji kažejo visok odstotek povečanja o-sebnih dohodkov nasploh, glede razmerja med skladi in osebnimi dohodki pa sorazmerno ugodno sliko. Toda menim, da s povprečji tukaj ne pridemo nikamor več. Ta povprečja so zelo važna za naše. plansko usmerjanje v globalu, v po_ MOSKVA, 12. dec. (Po telefonu). Peti kongres Svetovne sindikalne federacije je danes prešel v novo fazo dela. V tej fazi sta prišli do izraza dve osnovni stališči, dve stroji in dvoje gledišč, ki so značilni za to široko zborovanje predstavnikov svetovnega sindikalnega, gibanja. V razpravi pomočnika generalnega sekretarja italijanske konfederacije dela Femanda Santija in v izvajanjih predstavnika vseindijskega kongresa sindikatov Dangeja ter predstavnika albanskih sindikatov so prišla do izraza diametralno nasprotna si stališča. Osnovna tema* razprave: platforma enotnosti akcije sindikatov in stališče do avtonomnih, neangažiranih sindikatov. Femando Santi je predvsem podprl spreminjeval-ne predloge, ki jih je predložil na načrt programa akcije Svetovne sindikalne federacije Agostino Novel-la. Sant; je dejal, da se mu zdi, kakor da je govor No-velle izzival presenečenje in določeno nejasnost pri nekaterih delegatih; zato se je vrnil na temo in na proble- \C:trajno izkoriščati. «-Zavest delavskega razreda se razvija — nadaljuje Santi — in sama ustvarja te razmere. Na ta način dozorevajo zahteve delavskega razreda na evropski ravni. Treba je zavreči sheme in vsikladlti dejavnost sindikatov v nacionalnih in regionalnih okvirih s specifičnimi razmerami, ki tam vladajo. Enotnosti sindikalnega gibanja danes ni mogoče u-stvariti tako, da bi ena sindikalna centrala absorbirala drugo,- je -naglasil Santi. Predstavnik italijanske Konfederacije dela je poudaril, da je značilno to, je danes vse več avtonomnih nacionalnih sindikatov, ki se ne žele vezati ne na eno ne na drugo od obeh sindikalnih central. Santi je pozval Svetovno federacijo, naj ne bo pokroviteljska do teh sindikatov, in naj podpre ustanavljanje take vrste sindikalnih organizacij. Predsednik vseindijskega kongresa sindikatov Dange je zavzel stališče, ki je vsebinsko diametralno nasprotno San ti ju. Govoril je beograjski konferenci in je po njegovem napravil dva osnovna zaključka iz dela te konference: £ mir in razorožitev; • antikolonializem. »Obe ti stališči — poudarja Dange — postavljajo te dežele (udeleženke beograjske konference) izven tabora imperializma in jih torej združujejo s taborom socializma.« Njihova neangažiranost na taki osnovi je po mnenju Dangeja pravilna. Toda po njegovem mnenju politike neangažiranja, »ki jo je moč dopustiti v odnosih med državami, ni dopustna do razredne organizacije, kot so na primer sindikati«. Po mnenju Dangeja se morajo avtonomni sindikati izreči ali za Svetovno sindikalno federacijo ali pa za Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov. Indijski predstavnik je prav tako tudi proti ustanavljanju »tretjega bloka« avtonomnih sindikatov. Po njego-govem tako »ni mogoče uresničiti enotnosti«, razen tega pa »to lahko za nekaj časa zavre zbiranje okrog Svetovne sindikalne federacije.« Dange je popolnoma podprl predlog programa akcije, ki odobrava vsako akcijo in vsak program, če le ni izven okvira Svetovne sindikalne » NOBELOVCA« NA SPREHODU — Jugoslovanski književnik Ivo Andrič se je med bivanjem v Stockholmu seznami tudi z ostalimi letošnjimi Nobelovimi nagrajenci. — Naš posnetek ga prikazuje v družbi s fizikom Rudolfom Mossbauerjem (desno). Foto: Tanjug federacije. Govor Dangeja je skoraj v celoti ponatisnila • današnja »Pravda«; govore vseh dosedanjih tujih delegatov je »Pravda« priobčila v zelo kratkih izvlečkih. Predstavnik albanskih sindikatov pa je bil mnenja, da je moč enotnost vseh sindikalnih gibanj doseči samo v boju proti »voditeljem Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, proti sodobnim revizionistom in proti ameriškim imperialistom in kolonialistom.« Albanski predstavnik je dejal, da je vir glavne nevarnosti v svetu ameriška vlada in osebno predsednik Kennedy, ter da je mogoče ohraniti mir samo z razkrinkavanjem te politike. Nekajkrat je pozval na boj proti »sodobnim revizionistom«, ki so »proti socialističnemu taboru, proti Svetovni sindikalni federaciji in proti enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja«. Albanski delegat je govoril tudi o »pravicah in svoboščinah« albanskih delavcev, o izvanrednih zaslugah Enver-ja Hodže, o sovjetski in kitajski pomoči albanskemu narodu. »Albanija je dostojen člen socialističnega tabora in bo branila socialistične pridobitve pred napadi ameriških imperialistov in njihovih hlapcev. Albanija brani stem tudi socialistični tabor. Albanski narod in kitajski narod, kakor tudi narodi vseh socialističnih držav so povezani z večnim prijateljstvom«, je dejal albanski predstavnik. Na njegove izjave je kot odmev prišel iz klopi številčno najmočnejše delegacije na kongresu — kitajske — nekajkratni aplavz. Sovjetski državljani, ki so bili prisotni na galeriji, niso delili kitajskega navdušenja ob govoru, ki ga je imel albanski predstavnik. Z. Božič VELEPOSLANIK J0V0 KAPIČIĆ: Andrićeva dela zdaj dostopnejša Stockholm, 12. dec. Tanjug. Jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Jovo Kapičič je priredil danes na čast Ivu An- driču in njegovi soprogi ko- temu, da bodo velika umet» w ‘'niška dela Iva Andrica posta- silo, ki se ga je "udeležilo mnogo uglednih osebnosti, med njimi predsednik Nobelove ustanove profesor Arne Tiselius, sekretar švedske akademije Anders Esterling in veliko število predstavnikov drugih kulturnih ustanov. V prigodnem govoru je veleposlanik Kapičič izrekel prepričanje, da bo priznanje Andriču prispevalo k še plod- ga razumevanja med švedsko in Jugoslavijo ter se zahvalil švedski akademiji, ki je s svojim sklepom prispevala k la dostopnejša vsem ljudem ne glede na državne meje in jezikovno pripadnost. Nocoj se bo Ivo Andric sešel s študenti stockholmske univerze, jutri pa bo obiskal Slavistični inštitut v univerzitetnem mestu Upsali. Uradni del bivanja Iva Andričana švedskem se bo končal v četrtek s sprejemom, ki ga bo njemu na čast priredil vele- nejšemu razvoju medsebojne- j poslanik Kapičič. saimeznem podjetju in posamezni komuni pa je treba to povprečje čimbolj individualno razbiti, ker mislim, da je danes občutek ljudi za proizvajanje, za delo in za delitev po delu, za dohodek po delu, že tako narasel, da je nujno, da se ljudje merijo med seboj in da nam globali ob tem le zelo malo pomenijo. V vsaki komuni bi morali sedaj prenehati govoriti samo nasploh in samo nasploh diskutirati. Brez dvoma je sedaj stvar samoupravnih organov v komuni, delavskih svetov, prav tako pa . tudi Socialistične zveze v komuni, da se poglobijo v konkretne pojave na tem področju. Pri tem pa smo danes jasno nakazati, da obstoji problem razponov v vseh dimenzijah — med Nadalj na laljevan|e zadnji strani me, jih je načel Novella. Santi je opažani, da se odnosi med svetovno sindikalno federacijo in med drugim svetovnim sindikalnim centrom, Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov, v zadnjih 12 letih niso poboljšali. To je toliiko bolj zaskrbljujoče — je rekel Santi — ker je istočasno politika miroljubne koeksistence znatno napredovala in se uveljavila. Santi zato meni, da je treba znova kritično preceniti položaj, v katerem je sedal mednarodno sindikalno gibanje, upoštevajoč nove razmere, kot na primer Skupno evropsko tržišče. Santi je na primeru Italije pokazal, da dela sindikalno gibanje v Italiji več in bolje, odkar je brezposelnost manjša in odkar so se plače povečale. Poudaril je. da obstajajo raamere, ki jih je treba inteligentno in lllillllllllllll ... • RIO DE JANEIRO Danes je sem pripotoval načelnik Državnega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Jakša Petrič, ki se ho udeležil regionalne konference šefov diplomatskih misij FLRJ v latinski Ameriki, ki se bo začela v Rio de Ja-neiru 14. decembra. V Rio de Janeiro je pripotoval tudi načelnik odbora za zunanjo trgovino Vaša Veškovič, ki se bo udeležil zasedanja mešanega brazilsko-jugoslovanskega trgovinskega odbora. NEW YORK Predsednik Generalne .skupščine Mongj Slim se je sinoči pogovarjal z ministrom za informacije v začasni alžirski vladi Mohamedom Jazi-dom, in predstavnikom alžirske FLN ? New Yorku Čander lijem o alžirskem problema, ki je na dnevnem redu letošnjega zasedanja generalne: skupščine. Minister Jazid se je vččraj razgovarjal o alžirskem vprašanja tudi s predstavniki dešetOi azijskih in afriških držav. VARŠAVA V Varšavi se je začelo IS. zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko sodelovanje in pomoč SEV. Sedanjega zasedanja se ne udeležujejo predstavniki LR Albanije. Dnevnega reda niso objavili, vendar menijo, da bodo razpravljali predvsem o osnovnih načelih mednarodne socialistične delitve dela o boljši koordinaciji gospodarskih načrtov in o zmanjševanju razlik med razvitimi in nerazvitimi državami. PARIZ Premier Debre je izjavil, da Francija ne bo vključila vse svoje vojske v noben vojaški mehanizem Zahoda. V senata, kjer je razlagal de GauRova stališča glede vloge vojske v življenja države, je dejal, da »o nacionalne sile v celoti osnova vsake obrambe Zahoda«. Pripomnil je: »Vključitev celotne naše vojaške sile v grupacijo, nad katero ne bi več imeli kontrole, bi se spremenila v pravo nacionalno vdajo.« sm viim zaMna mm Musa zločinca mm Adolf Heusinger, ki {e zdaj predsednik stalnega odbora NATO s sedežem v Washingtonu, je sodeloval pri operaciji »Marita«, ki je bila povezana z napadom na Jugoslavijo in Grčijo - Ameriški predstavnik označuje noto ZSSR kot smešno propagando MOSKVA, 12. dec. (TASS.) Sovjetska vlada je za-htevala od ZDA, da ji izroče zahodnonemškega generala Adolfa Heusingerja, predsednika stalnega odbora NATO s sedežem v Washingtonn. V noti, katere besedilo so danes prebrali na tiskovni konferenci, obtožuje sovjetska vlada Adolfa Heusinger-ja, bivšega načelnika operativnega oddelka v generalštabu hitlerjevskih, kopenskih oboroženih sil, vojnih zločinov in zločinov proti miru in človeštvu, zaradi česar zahteva od ameriške vlade, da ji ga izroče, zato da bi mu v Sovjetski zvezi sodili kot vojnemu zločincu. Obtožba prati Heusingerju temelji na dokumentih iz arhivov hitlerjevske vojske kot tudi na dejstvih, ki jih je s proučevanjem ugotovila sovjetska državna komisija za ugotavljanje in proučevanje zločinov nemških zavojevalcev. Na današnji tiskovni konferenci so prebrali tudi sporočilo izredne državne komisije, v katerem je rečeno, da spada Heusingerjev primer pod določbe pogodbe šti- rih zavezniških držav — Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in ZDA — o sodnem preganjanju in kaznovanju nemških vojnih zločincev. Pogodbo so podpisali avgusta leta 1945 in je še v veljavi. V sporočilu je povedano, da so načrte hitlerjevske vojake proti evropskim državam neposredno pripravljali v generalštabu kopenskih sil, pr) čemer je imel odločilno vlogo Heusingerjev operativni oddelek. V pristojnosti tega oddelka je spadalo tudi pripravljanje načrtov za napad na Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo, Jugoslavijo, Grčijo, Belgijo, Nizozemsko, Švico in vrsto drugih držav. Heusingerjev oddelek je tudi nadziral izvajanje nekaterih ukrčpov proti prebivalstvu okupiranih držav in vzpostavljanje režima, ki je ustrezal hitleijevcem. V se- stavi operativnega oddelka, ki ga je vodil Heusinger, je bila tudi tako imenovana »komisija za preseljevanje«, ki je v sodelovanju z vojaškimi okupacijskimi silami nasilno preseljevala, pošiljala v sužnost in množično iztrebljala prebivalstvo dr-, žav, ki jih je začasno okupirala nemška vojska. Sporočilo komisije vsebuje vrsto dokumentov, ki dokazujejo Heusingerjevo vlogo v številnih zločinih proti miru. Komisija ugotavlja na podlagi dokumentov, s katerimi razpolaga, da je Heusinger vodil pripravljanje načrta o osvojitvi Švice, kot načelnik operativnega oddelka pa je aktivno sodeloval v pripravljanju in izvedbi operacije »Marita«, ki je povezana z vojaškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo ter z njuno okupacijo. Popolnoma je podpiral zločinske zamisli o zasužnjenju in uničenju sovjietskega ljudstva, sestav- Nadaljevanje DELO ★ SREDA, 13. DECEMBRA 1961 Pisma bralce S PLENARNE SEJE OBČINSKE6A ODBORA SZDL KAMNIK Neurejeni lastninski odnosi Tovariš urednik! Ze več let je minilo, odkar je bila v kočevski občini zgrajena cesta tretjega reda Struge—Mala gora Cesta je za Struge in druge kraje v tem območju Suhe Krajine, kot tudi za Kočevsko, precejšnja pridobitev. Vse bi bilo v redu, ko bi bilo urejeno lastninsko razmerje za zemljišča, po katerih je cesta izpeljana Lastniki zemljišč plačujemo še zdaj od teh zemljišč davčne obveznosti, čeravno si že nekaj let prizadevamo, da bi to vprašanje uredili. Cesta je bila pred letom odmerjena in na samem terenu je bilo ugotovljeno, koliko zemljišča je kdo izgubil, toda vse je ostalo pri starem. Lastnikom še ni uspelo, da bi zadevo uredili tako, kot si želimo in kot je prav. Povsod dobivamo le negativne odgovore, to je, na občini v Kočevju in drugod, in povsod nam zatrjujejo, da je tega kriva Okrajna uprava za ceste v Ljubljani če je to res, naj vendar že uredi to zadevo. Anton Ferkulj, Podtabor štev. 47, p. Struge Škoda ga je Tovariš urednik! V Savskem naselju imamo lepo urejen park. Sredi parka je travnat griček, zasajen z mladimi drevesi. Zapadel je prvi sneg. Otroci so že navsezgodaj pritekli na zrak tn se predali zimskemu razpoloženju. Kepali so se, delali so snežne može in se sankali, s tistega grička seveda. In to je tisto, zaradi česar vam pišem. Najprej so se sankali po snegu. Ko se je sneg stopil in se je pokazala zelenica, so se sankali po njej. Ko pa so zgulili s površine še travo, so se sankali kar po blatu. V enem samem popoldnevu ni bilo na hribčku niti šopa trave več. Koga naj karamo? Otroke? Ne. Ti mali ljudje še ne vedo, da stane vzdrževanje enega samega kvadrat- nega metra zelenice tisočake. Lahko pa bi to vedeli, če bi jih o tem poučili starši, če bi šolarjem vzgojite Iji za to posvetili vsaj pet-najst minut. Pred dobrim letom smo imeli praznika, ki je opozarjal otroke in odrasle na razne nepravilnosti; sedaj ga nimamo več. Morda bodo te vrstice koga premalo prizadele, drugega pa preveč, toda z njimi nisem hotel nikogar prizadeti. Rad bi dosegel le to, da ne bi uničevali stvari, Jci so vsem v prid. Marko Simčič, Ljubljana, Linhartova 90 »Spet brez nadomestnih delov« Tovariš urednik! Servisna služba industrije »Iskra« nam je na pismo tov. Franca Meška iz Kidričevega (Delo z dne 7. t. m.) poslala tole pojasnilo: Trditev, da trgovine nimajo na zalogi standardnih potenciometrov (ne poten-cialmetrov) 0,5 M Q s stikalom, Tei se uporabljajo v radijskih sprejemnikih, med drugimi tudi v »Savici—56«, izdelek »Iskra« — tovarne za elektroniko in avtomatiko (prej Telekomunikacije), je morda resnična. Vendar ne velja tega posplošiti V ljubljanskih trgovinah jih je n. pr. dovolj. Industrija »Iskra« izdeluje kvalitetne potenciometre ne samo za svoje sprejemnike, z njimi kot edini proizvajalec v državi zalaga tudi vso jugoslovansko elektronsko industrijo. Prodaja jih prek vse trgovske mreže v držam, in sicer v osmih industrijsJcih prodajalnah: v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Skopju, Titogradu, Splitu, Reki in v Servisnem oddelku v Ljubljani v Medvedovi ulici 28. Interesenti jih lahko naročijo v neomejenih količinah pod normalnimi komercialnimi pogoji. Da teh potenciometrov nekatere trgovine nimajo, je kriva trgovska mreža, ki jih iz neznanih vzrokov ne naroči Tov. Meško, ki ugotavlja. InBja letos sem nesrečno Ha jih trgovine teiko dobi- stopa na kolo in si sloma jo, in da jih naše tovarne nogo. ZdrdgUi zorne vptuj- ne izdelujejo, bi nedvomno bolje napravil, če bi navedel, kje jih nimajo oz. kje je slišal ta izgovor. Pripominjamo, da naš novo odprti »IsJcra« — servis v Ljubljani, Cesta IX.I6a, popravi oz. zamenja potenciometer vsakemu prinesenemu aparatu že v enem ali največ dveh dneh. Zasuta struga je nevarna Tovariš urednik! Posledice velike Jcatastro- slci bolnišnici Ndga je sedaj skoraj dobra. Zadnja leta pa sem opazil, da sem postal žela živčen. Roke se mi tresejo, da le težko prinesem žlico do ust. Tudi srce mi odpoveduje. To so ugotovili tudi zdravniki na zadnjih periodičnih zdravniških pregledih v Mariboru in v Ljubljani Ugotovili so tudi motnje v pljučih. Star sem 52 let in imam 32 let službe. Ker se zaradi bolezni nisem počutil več sposobnega za delo in ker sem videl, da moji delovni tovariši opravljajo razen je, Id je doletela Zgornjo svojega še moje delo, če-Savinjsko dolino ob veli- prav mi tega niso očitali, kem nalivu 10. in 19. oJcto- sem ob zdravljenju noge bra, so delno odstranjene, prosil zdravnika, naj me Cesto so očistili hudourni- predlaga za invalidsko upo-ških naplavin in nekako kojitev. Zdravnik je res na-uredili, da lahko vozijo ce- pravil predlog in poklicali lo avtobusi do Solčave in naprej do Planinskega do- so me na komisijski pregled v Ptuj. Tu so me s kla- tna v Logarski dolini. Po- divcem potolkli po kolenih pravili so tudi - nekaj mostov m telefonsko napelja- tn petah Drugega nič. Rekli mi niso' ničesar. Nato vo, struge same pa se niso so me poklicali na komisij-pritalcnili! Savinja je polna proda in ob vsakem nalivu se voda razlije. Jezov, Id so prej ščitili strugo pred prevelikim zasipavanjem, ni več, in tako ima prod zdaj prosto pot s hribov v celjsko pokrajino. Kaj lahko se zgodi, da regulacija Savinje pri Celju ob takšnem stanju, kot je sedaj, ne bo več teko uspešna, kot pričakujemo. Sedemnajst milijonov, kolikor ie potrebih za ureditev pregrad, ni velika vsota, zlasti če pomislimo, da ski pregled pri socialnem zavarovanju v Ptuju, kjer so izjavili, ne da bi me pregledali, da sem zdrav in sposoben za delo. Zato sem prosil našega zdravniku, naj me pošlje na komisijsld pregled v Maribor, čez mesec dni so me poklicali tja. Tudi v Mariboru mi niso pregledali srca, pljuč in živcev. Sedaj, ko sem pustil zadnji ostanek moči na železnici, se komisijam ne zdi vredno, da me temeljito pregledajo in šele potem dajo strokovno oceno za mo- Na plenarni seji občinskega odbora SZDL, ki so se je udeležili tudi predstavniki kmetijskih zadrug in Agrotehnike, so govorili o perečih vpraša- bo že ob prvih večjih nali- j0 možnost ali nezmožnost vih prišlo razdejanja. do še hujšega pri delu. Rad bi delal, ne samo 35 let — še več, toda J. Zupančič, zdrav! Zelo me boli, da so Celje, ljudje, zdravniki, ki'jim ta'v Kopitarjeva 2 zaupam, ugotovili po 32-letnem težkem delu, da sem lenuh! Tega mi v vseh službenih letih ni še nihče rekel. Vzgojil sem enajst otrok v poštene državljane Tovariš urednik! in mi je žal, da me moči Podpisani sem čuvaj si- zapuščajo, še bolj pa mi je Ali ravnajo pravilno? gnalno - varnostnih naprav. Na železnici opravljam že od leta 1935 najtežja in najbolj umazana dela, in to ob vsakem vremenu, poleti in pozimi. Nikdar se nisem pritoževal, svoje delo imam rad. žal, da za svoje slabost ne najdem razumevanja pri komisijah, ki skozi suknjo in srajco kratko ugotovijo: »Zdrav in zmožen za delo.« Alojz Lah, Podvinci pri Ptuju 133 Izraba letnega dopusta | ob odpovedi T. S. M. Domžale — Ker se v dnevnem časopisju pojavljajo različna tolmačenja o upravičenosti delavcev do izrabe letnega dopusta kadar delavec menja delovno razmerje, prosimo za mnenje, v kateri organizaciji je delavec dolžan in upravičen izrabiti plačani letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja zaradi odpovedi ali po sporazumu — ali v stari organizaciji, kjer mu delovno razmerje preneha, ali v novi organizaciji, kjer nastopi novo delovno razmer-je? ODGOVOR: Glede izrabe letnega dopusta ob odpovedi ali sporazumnem prenehanju delovnega razmerja je tako Zvezni kakor naš republiški Sekretariat za delo naslednjega mnenja: Ce je delavec, kateremu naj bi v gospodarski organizaciji prenehalo delovno razmerje, izpolnil pogoje za izrabo letnega dopusta, mora dopust izrabiti v tej gospodarski organizaciji, kjer mu delovno razmerje preneha in v kateri je pravico do dopusta tudi pridobil. Ta pravica se ne prenaša na drugo organizacijo, s katero sklene novo delovno razmerje in se ne izrabi v tej organizaciji, razen v primeru, če ta organizacija prevzame delavca in je izraba dopusta v tej organizaciji dogovorjena s posebnim sporazumom. Vštetje Sasa internacije za pokojnino D. E. — Ob katerih pogojih se Šteje čas internacije t pokojninsko dobo dvojno ln ob katerih pogojih le v dejanskem trajanju? ODGOVOR: Cas, ki ga je prebil zavarovanec do 15. 5. 1945 v internaciji, se šteje za pokojnino dvojno, če se Je boril ali izpolnjeval naloge narodnoosvobodilnega gibanja ln bil pri tem ujet ali prijet, ali če se je kot pripadnik revolucionarnega gibanja leta 1941 znašel v zaporu, pa Je v internaciji nadaljeval delo za narodnoosvobodilno gibanje, oziroma • BOHINJSKA BISTRICA STANOVANJSKA GRADNJA - Sklad za stanovanjsko izgradnjo je v Bohinju sedaj zgradil 8-stanovanjski blok, v katerem bodo dobili stanovanja prosvetni in zdravstveni delavci ter uslužbenci krajevnega urada. V njem bo urejen tudi manjši bife. Razen tega dograjujejo tudi 4-stano-vanjski blok, ki ga je odkupil UP Bled za svoje delavce. V gradnji je tudi še 12-stanovanjski blok Gozdnega gospodarstva Bled, ki bo sezidan prihodnje leto, pa tudi UP Bled bo spomladi začel z gradnjo še enega 9-stanovanjskega bloka. V Bohinju so mnenja, da-' bi gradnja stanovanj bila lahko še večja, če bi podjetja dala večjo udeležbo. H koncu gredo tudi dela na zgradbi krajevnega urada, kjer je bila prej občina. V teh prostorih bodo dobili sedaj lepe prostore LM, Komunala, ki jo bodo ustanovili v Bohinju, množične in politične organizacije, ki dosedaj niso imele pravih prostorov, in pa seveda krajevni urad s sejno dvorano. S tem je rešen problem tako za krajevni odbor kot tudi za vse organizacije v Bohinju. B. B. njih v kmetijstvu ter o njegovem bodočem razvoju na področju kamniške komune. Razprava je dala precej odgovorov na vprašanje, kakšne so naloge občinske in krajevnih organizacij Socialistične zveze pri reševanju problemov v kmetijstvu. Kljub temu, da kmetijstvo v tej občini ustvarja le približno 8% celotnega družbenega proizvoda in od dohodkov v kmetijstvu živi le še 23% prebivalcev, mu je treba dati večji poudarek, zlasti v družbeno razvojnem smislu. Precejšnja zaostalost proizvajalnih sredstev, majhna produktivnost, razkosanost zemljišč in podobno so med poglavitnimi vzroki, da kmetijska proizvodnja ni mogla iti v korak z naglim razvojem ostalih gospodarskih panop.' Ob takih ugdbošitvah po-staja čedalje bolj aktualnq vprašanje uvajanja sodobne kmetijske proizvodnje na razširjenih kompleksih družbenih kmetijskih obratov. V kamniški občini so pogoji za razširitev najugodnejši v ravninskem predelu okrog Kamnika in Komende, kjer bo mogoče razširiti obrat »Agrokombinata« na Križu in posestvo KZ Komenda, oziroma organizirati nekatere nove obrate v okviru Agrokombinata (perutninska farma) in Kmetijske zadruge Kamnik (živinorejski obrat). Kmetijske organizacije nameravajo zato spomladi začeti širšo akcijo za združevanje zemljišč v večje komplekse, na katerih bo mogoče uvesti sodobno specializirano . kmetijsko proizvodpjo. -j Na seji so poudarili tudi pomen sodelovanja krajevnih organizacij SZDL pri reševanju problemov v zvezi z arondacijo zemljišč. Jfe bodo morale poskrbeti za čimboljše politične priprave. Priporočili so tudi, naj bi družbeni organi v komuni pri sprejemanju družbenega plana za prihodnje leto upoštevali potrebe po investicijah v kmetijstvu. S tem v zvezi velja omeniti, da je letos občinski ljudski odbor v celoti upošteval priporočilo obč. odbora SZDL in namenil za investicije v kmetijstvu preko 16 milijonov dinarjev, kar je precej več kot 11,8% občinskega investicijskega sklada. Člani občinskega odbora SZDL so tudi menili, da bi bližnje konference kra- jevnih organizacij, ki bodo od 1. do 15. januarja, obravnavale najbolj aktualen problem na svojem področju, med take probleme pa v večini krajevnih organizacij kamniške občine vsekakor sodi kmetijstvo ln njegov nadaljnji razvoj. F. Sv. • RAKEK ZBOR VOLIVCEV Pred dnevi je bil na Rakeku zbor volivcev, za katerega je bilo med prebivalci mnogo zanimanja. Plodna diskusija je pokazala, da je mnogo krajevnih problemov, ki jih bo treba čimprej rešiti. Vendar imata krajevni odbor in SZDL zelo omejena denarna sredstva, tako da bodo lahko rešili le nekaj najbolj perečih vprašanj. Prav zato tudi ne bo mogoče pričeti z gradnjo kopalnega bazena, ki ga Ra-kovčani zelo potrebujejo. an IZ KOPRSKEGA OKRAJA SLOVESNO VZDUŠJE PRED PRAZNIKOM JLA Tudi v koprskem okraju se letos pripravljajo na proslavo dneva JLA skrbne je kot kdajkoli doslej. Proslave so se pravzaprav te dni že začele. Tako pišejo šolarji in dijaki naloge o pomenu rojstva naše JLA ter o njeni vlogi v vojni in miru. Razen tega imajo člani ZB in rezervni oficirji po šolah predava- Vprašanja in odgovori le je bil organizator gibanja in je s svojim delovanjem v internaciji organiziral, krepil in razvijal narodnoosvobodilno gibanje. Nadaljnji pogoj pa je, da se je po prihodu iz internacije postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno delo za to gibanje (3. točka 1. odst. 31. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju). — V dejanskem trajanju pa se šteje za pokojnino čas, ko je bil zavarovanec po 6. 4. 1941 interniran, če je bil neposredno pred tem v delovnem razmerju, ali če ima delovno dobo najmanj 15 let. Invalidnina zaradi telesne okvare H. T. — Pri delu ste se ponesrečili in ste izgubili po tri prste na obeh rokah. Zahteva za priznanje invalidnine Vam je bila odklonjena, češ da izguba prstov brez izgube palca ne pomeni telesne okvare. Ali se je tudi zadevno seznam telesnih okvar spremenil oziroma dopolnil? ODGOVOR: Po prvotnem seznamu frpipsnih okvar v smislu 27. in 28 člena zakona o invalidskem zavarovanju izguba prstov brez izgube palca res ni predstavljala telesne okvare. Odlok o dopolnitvi navedenega seznama (Ur. 1. FLRJ št. 44-61) pa je uvedel nove telesne okvare v zvezi z izgubo prstov, in tako že izguba katerihkoli treh prstov, izvzemši palca, na eni roki in izguba po dveh prstov na vsaki roki, izvzemši palca, pomeni telesno okvaro. Izguba Šestih prstov na obeh rokah, izvzemši palca, pa predstavlja 60 Vo telesno okvaro. Zadevne dopolnitve pa veljajo šele od 8. novembra 1961 dalje. Porodniikl dopust C. L. — Nastopili ste porodniški dopust in zato ne boste mogli več izkoristiti polovice letošnjega letnega dopusta. Ali boste lahko ta HITRu PRIPRAVLJENO KOSILO Goveja Joha • testeninami, rah • Banko ln motovilcem, me rentne, kaki mlečni kakiji. To kosilo j« pripravljeno v >1 ure. Grab s Bunko: SO - -jm Nova stavba rekonstruirane Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, kjer bo elektroliza za klor. Ta bo predvidoma stekla 1. januarja. 1962. S tem novim obratom se bo zvišal letni bruto produkt te tovarne na 2(5 milijarde dinarjev. Foto: L. H. urha HteM« u km Na zadnji seji sta oba zbora ObLO Ljubljana -Vič - Rudnik sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v zadrugi sobno-dekorativnih slikarjev sSavica« s Tržaške ceste 5 in v tapetniškem m dekoracijskem podjetju »Žimnica« s Tržaške ceste 53. Za hitrejšo vožnlo v križiščih S Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana so nam sporočili naslednjo sprostitev v pravilih za vožnjo vozil skozi križišče: »Veznik, ki nan&erava zaviti na desno v križišču, na katerem usmerja promet miličnik ali semafor, to lahko stori, čeprav ima smer zaprto. Pri zavijanja mor» dati prednost vozilu, ki se mu približuje z leve strani.« Pred križiščem so morali doslej čakati tudi vozniki, ki so hoteli zaviti na desno, in imeli včasih popolnoma prosto pot, toda zaradi pravila niso smeli smukniti okoli vogala. Po novem navodilu se bo promet v križiščih lahko hitreje odvijal. ■•••■■aaaaaaa>aMn««i«aBaMM**(>M***«**MMatHauHMiaaaa -------------------■fliaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBa •■•aaaaaaa»aa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa PREIZKUSITE TUDI VI / Predsednik občinskega sveta za obrt in ljudski odborniki so vedeli povedati o hudih nepravilnostih in malomarnostih? v obeh podjetjih. Nesoglasje med vodilnim kadrom in ostalimi zaposlenimi je bilo popolno, tako da sta morala direktorja odstopiti na,pritisk kolektivov. sDejavnost* obeh kolektivov se je v glavnem sodvijala« v viških gostilnah... Vsa ustvarjena sredstva so si sproti razdelili med seboj, še več: ko je občina dala podjetjem sredstva, da bi si opomogli, so si denar prav tako razdelili! Poslovanje je bilo tako slabo in malomarno, da niso mogli pokrivati niti osebnih dohodkov in dajati sredstev na sklade. Dogodilo se je, da so se na poročna potovanja vozili v inozemstvo, čeprav bi morali tisti; ki so pili, vedeti, kdo plača .,, Med ljudskimi odborniki je zavladalo veliko razburjenje. Ogorčeno so protestirali proti odstopu obeh direktorjev ma lastno željan, ki naj bi še tako »častno« izmazala. Zajo so zahtevali, naj ju razreši ljudski odbor, za krivdo pa se bosta zagovarjala, ko bo prisilna uprava ugotovila, kako... je bito v podjetjih. , - Čeprav zadene direktorja obeh podjetij največH del krivde, ne dre prezreti slabega dela organov v podjetjih, fcf so za vse■ morili vedeti, pa niso ničesar ukreniti Odborniki ljudskega odbora so zahtevali tudi njihovo razpustitev. ' Se nekaj, misli za konec. Zakaj se vedno Začnemo zanimati zot nudomamo poslovanje podjetij, Šele takrat, ko mora priti do prisilne upravOK V- tem primeru je-vprašanje, na pol odveč, saj je Občina hotela pomagati, vbndar...: Na seji so odborniki povedali, da je v občini Vič-Rudnik pet obrtnih podjetij, & poslujejo tako, da ni denarja niti za plače niti za sklade. Ljudski odbor se bo moral bolj potruditi, vendar bo treba sprerešetati« tudi v podjetjih samih. Tako ima na primer ljudski odbor neznanske težave po uvedbi analitske službe, ki naj bi ugotavljala položaj v podjetjih. V podjetjih dostikrat preprosto sne vedo«, kako gospodarijo, sne morejo« posredovati podatkov, tako da se mora ljudski odbor zatekati k sankcijam, če hoče kaj zvedeti. Nekaj pove tudi tole: v občini Vič-Rudnik so se zaradi zanemarjanja skladov osebni dohodki v prvih letošnjih 9 mesecih v obrti povečali povprečno na 27.000 dinarjev (ponekod tudi na 40.000), medtem ko so bili povprečni osebni dohodki zaposlenih v industriji 20.000 dinarjev! Kolektivi bodo morali bolje gospodariti, poskrbeti za sklade,' ne pa samo čakali na pomoč občine (kar se dogaja pri njihovih planih, ki so navadno le velike in nerealne želje), sicer jim bo ta navsezadnje res lahko pomagala le s prisilno upravo... S. Ivanc • BLED PROSLAVA DNEVA JLA Na Bledu se pripravljajo na proslavo v čast dneva JLA. Rezervni oficirji in podoficirji bodo imeli športna tekmovanja v odbojki, kegljanju, streljanju in šahu z oficirji garnizona na Boh. Beli in v Radovljici. Na sam dan pred praznikom bo na Bledu akademijo z družabnim večerom. Člani JLA in rezervni oficirji pa bodo obiskali šole na Bledu, v Gorjah in Boh. Beli ter otrokom, govorili o pomenu JLA ter o dogodkih med NOV, ki so prinesli naši .vojski toliko slave in časti. B.B. nja, ki so uglašena na ta naš skupni veliki praznik. Obletnico rojstva naše JLA bodo slovesno proslavili dan, dva pred praznikom v mnogih kolektivih, tako v »Delamarisu«, »Me-hanotehniki« in drugod v Izoli. Kolektive bodo obiskali v številnih občinah oficirji in podoficirji garnizij, da bi se bolje seznanili z delom delovnih kolektivov, pa tudi z napredkom, ki so ga le-ti dosegli pri razvijanju in poglabljanju delavskega samoupravljanja. Podobnemu namenu, t. j. utrditvi vedno živih vezi med pripadniki JLA in ostalim prebivalstvom, bodo ustregli tudi sprejemi, ki jih predsedniki občinskih ljudskih odborov pripravljajo komandnemu kadru in najboljšim vojakom garnizij. Na teh sprejemih se bodo lahko seznanili s problematiko komun in s prizadevanji občanov, reševati te probleme tako, da se vse bolj uveljavijo načela naše socialistične demokracije v okviru komune kot osnovne celice našega socialističnega organizma. Osrednja proslava bo na sam praznik (22. dec.) popoldne v Postojni. Tu bo slovesna akademija, ki se je bodo med drugimi udeležili vsi v koprskem okraju živeči nosilci spomenice 1941, predstavniki delovnih kolektivov, enot JLA ter družbeno-politič-nih organizacij. Predsednik okrajnega ljudskega odbora bo po akademiji priredil vsem tem slovesen sprejem. Omenimo še, da so številni kolektivi pripravili darila, s katerimi bodo obdarovali JLA ob obiskih v njenih enotah. Darila so že pripravljena, med drugim klubska oprema, 3 TV aparati, 2 radijska aparata, 1 aparat za ozvočenje in 36 tranzistorjev. F. M. Pomenki Tajnik občinskega odbora Ljudske tehnike Novo mesto tovariš Nikola Pa-devski je rade volje odgo-voril na nekaj vprašanj o problemih in delu te organizacije. — Kolikor vem, ima vaša organizacija težave s prostori, ali ne? — Pomanjkanje prostorov je osnovni problem naše organizacije. Nimamo kje imeti sestankov niti predavanj, prav tako nimamo prostorov za delavnice. Upamo, da bomo ta problem kmalu rešili. Barako pri pošti, ki jo bomo dobili za potrebe naše organizacije, bomo morali prestaviti drugam in urediti za naše potrebe. Potem bo prav gotovo delo LT v Novem mestu še bolj zaživelo. — Katere dejavnosti vaše organizacije so najbolj delavne? — V prvi vrsti je v izven-šolski tehnični vzgoji najboljši foto klub. Ima že blizu 200 članov, prireja tečaje in predavanja. Zelo aktivna je tudi industrijska komisija, ki sodeluje z mladinskim klubom v Novem mestu. Skupno nabavljajo razne vzgojne in poučne filme ter jih predvajajo v Novem mestu ter enkrat tedensko v enem izmed podeželskih krajev. Tudi šolska komisija je dokaj delavna in pomaga šolam pri tehničnem izobraževanju mladine. — Se mladina zanima za tehnično izobraževanje? — Mladina se zelo zanima za tehniko, kar je tudi razumljivo, žal nimamo še dovolj možnosti, da bi ji nudili pouk iz vseh strok tehnike, ki mladino zanimajo. Moram reči, da v minulih letih ni bilo dovolj razumevanja za delo in naloge LT, sedaj pa se je v tem pogledu precej izboljšalo. — Kako sodelujete z ostalimi vzgojnimi organizacijami? — Tudi to se zadnje čase zboljšuje. Dobro je sodelovanje z Društvom prijateljev mladine in s prosvetnim aktivom za tehnično vzgojo na šoli. Sedaj navezujemo tudi stike s stanovanjskimi skupnostmi. Naša organizacija bo tem pomagala pri organizaciji raznih uslužnostnih servisov. P. Romanič Kljub mrazu se dela pri gradn£ ljubljanskega železniškega vozlišča nadaljujejo. Inštalacijski to™«i so podaljšali do Dvofakove ulice, v kratkem pa ga bodo pričeli graditi pod starim na Titovi cesti 29, kjer je imelo prej svoje prostore podjetje »Agrotehnika«. To stavbo bodo podrl! Vda prihodnje leto. Foto: Z. Deniša Nadaljevanje a 1. strani Govor Vide Tomšič raznimi vejami gospodarstva, med družbenimi službami in gospodarstvom in znotraj posameznih gospodarskih organizacij in posameznih družbenih služb, saj imamo iste ekscese v zdravstvu, kot jih imamo v gospodarstvu. To se pravi, morali bi te poiave analizirati v vseh dimenzijah. Pri tem se moramo brez dvoma zavedat1, da gotovo ne bomo takoj našli vseh meril. Mislim, da je mogoče uresničiti delitev dohodka po delu samo v neprestanem dogovarjanju ljudi v njihovi organizaciji, med organizacijami, na nivoju podjetja, predvsem pa na nivoju ekonomske enote in v okviru komune. Zato pa imenujemo komune asoc a-cijo proizvajalcev. V okviru komune mora nastati določena relacija med osebnimi dohodki delovnih ljudi. Obenem pa je komuna predvideni nosilec celotnega našega družbenopolitičnega sistema. Kot vesAe. se v novi ustavi predvideva, da bj ljudski odbor komune volil svoje delegate v okrajne, republiške in zvezno skupščino. Za to bo potem pravilno reševanje delitve v komuni še posebno pomembno za celotno družbo. Naloga Socialistične zveze je. da potegne razpravo o delitvi dohodka izza zaprtih vrat na javno razpravo predvsem v enoti, v kateri se dohodek ustvarja in v komuno. Tako bno dosegli poleg pravične delitve po delu tudi pomemben drugi cilj. namreč dejansko upravljanje neposrednih proizvajalcev. Tukaj so tovariši imenitno i lustrirali, kako je problem formiranja ekonomskih enot v vsakem podjetju popolnoma identičen s problemom pravilnega ugotavldanja dohodka in s stopnjo demokratičnosti pri sprejemanju pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Ni naključje, da je plenum dal tak poudarek družbenim službam. Ne bi menila, da bi bilo prav. če bi šli s tega plenuma z občutkom. da smo ob tem zapostavili gospodarstvo ozir. da je plenum dal prevelik akcent razpravi gi~de problemov družbenih služb. Raje bi menila, da je izčrpen prikaz položaja v gospodarstvu v gradivu in referatu pokazal, da smo dejansko že velikokrat razpravljali, da pa danes postajajo posebno akutni problemi. kako uveljaviti načela dohodka v družbenih službah in ga postaviti v relacijo s proizvodnjo. Zdi Se mi, da smo le nakazali teoretsko in praktično plat vprašanja, nismo pa nanj do kraja odgovorili. Prav bo. da bomo v prihodnje organizirali še bolj pripravljene razprave o raznih sektorjih družbenih služb. Kar se pa tiče predlogov, da bi za vsako področje iskali izvor vseh sredstev preko avtomatizma inštrumentov v odnosu na proizvodnjo, se mi zdi. da bi tako reševanje vprašanja — ki se potem lahko uredi v federaciji alj republiki — obenem znatno zmanjšalo materialno bazo samouprave v komuni. Narobe pa nujnost, da se v okviru sprejemanja letnega in perspektivnega družbenega plana komune najde ustrezna sredstva za družbene službe, da se zanje razen fondov obče potrošnje mobilizirajo tudi fondi osebne potrošnje. narekuje neposredno obveščanje občanov, njihovo pridobivanje za vodenje take politike, ki jo oni čutijo kot svojo. S tem pa se tudi tu sproži proces demokratizacije teh služb, o čemer je tu že bilo govora. Podatki iz drugih dežel tudi kažejo, da je problem odnosa udeležbe družbenih služb v nacionalnem dohodku predvsem stvar konkretne politike in s tem seveda družbenega sistema, to se pravi politike vladajočega razreda. Tako imajo dežele z daleč višjim nacionalnim dohodkom v kapitalizma razmeroma zaostalej_ še šolstvo, kot pa je v Jugoslavija. Zato. ker so odločitve o razvoju šolstva, zdravstva in podobno vprašanja konkretne politike. To politiko pa pri nas dela občan v svoji komuni. Brez dvoma se moramo strinjati s tem, da avtomatično zagotovimo tudi osnovno materialno bazo. toda prvenstveno moramo zagotoviti sredstva, s tem da dvigamo zavest občana o nujnosti teh služb. Na današnjem plenumu smo razmeroma malo govorili o'sami Socialistični zvezi. Sama razprava je pokazala, da prehajamo iz organizacijskih težav Socialistične zveze v vsebinske razprave. Zdi se mi vendar prav, da bi se naši tovariši, ki delajo v organizacijah SZDL, oh navidez tako težavni nalogi, da naj SZDL razvija razpravo o celotni problematiki na-šega družbenega življenja, dobro oslonili na tisti del referata, kjer je tovariš Ingolič pokazal na "dejstvo, da je SZflt organizacija vseh državljanov. Potem so prav vsi naši državljani tisti, na katere se bomo obrnili, da nam bodo pomagali izdelovati stališča, da bomo razpravljali o določenih vprašanjih strokovno in kvalificirano. Imam- občutek, da bi bila v tem trenutku največja slabost, če bi se postavili v vlogo tistega, ki bo solil pamet vsakemu samoupravnemu organu in v vseh družbenih problemih. Naš cilj ni krepitev SZDL, naš cilj je neposredna demokracija. To se pravi — vsak človek odloča v vsakem samoupravnem organu čimbolj samostojno, pri tem pa naj bo čimbolj obveščen, čimbolj seznanjen z vsemi variantnimi možnostmi odločitve. Naša naloga je, ne da mu izdelamo sklep, ampak da mu odpremo oči in mu omogočimo, da bo resnično izbiral, resnično odločal. Gre torej za to, da v odnosu na samoupravne organe nismo noben forum, nimamo pravice, da sklepamo namesto njih, imama pa vse možnosti in tudi vse pravice, da damo vsakemu občanu, vsaki grupi ljudi in vsaki stroki vse možnosti, da povedo svoje mišljenje, da povedo tudi svoje kritične pripombe. Seveda se moramo pri tem zavedati naše naloge, da konfrontiramo razna stališča z resnično socialističnimi, perspektivnimi stališči. Zato se mi zdi, da bo posebno važna aktivi-zacija komunistov, ki jo ie Zveza komunistov na III. plenumu ZKJ sprožila v svojih organizacijah v zvezi z rastjo komunalnega sistema. Nota ZSSR ljal načrte o likvidaciji in razdelitvi Ukrajine in pri-baltiških republik ter je predlagal, naj bi proti sovjetskim ljudem nastopili z najhujšim nasiljem. Komisija obtožuje Heusin-gerja vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu — ubijanja vojnih ujetnikov, talcev, civilnega prebivalstva zasedenih ozemelj. Obtožuje ga, da je osebno odgovoren za pokol sto nedolžnih ljudi 30. avgusta 1942 v Belorusiji, kar je dovolj, da zasluži smrtno kazen. Nemškemu generalu pripisujejo tudi pobudo za ustanovitev poveljstva s posebno na’ogo »hajke na partizane« in obračunavanja s sovjetskim prebivalstvom. Na koncu sporočila je rečeno, da so esesovske enote v vrsti primerov spadale pod neposredn-o Heusingerjevo poveljstvo in delovale po njegovih ukazih. Washington, 12. dec. (AP) Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Lincoln White je zahtevo Sovjetske zveze po izročitvi generala Heusingerja označil kot »grobo in smešno propagando«. White je dejal, da je to propagandni korak pred konferenco sveta ministrov Atlantske zveze, preračunan na razbitje te organizacije. Kakor trdi ta ameriški funkcionar, so preteklost generala Heusingerja preiskovale razne komisije, vendar niso ugotovile, da bi bili v njegovi dejavnosti elementi, ki bi ga bremenili kot vojnega zločinca. Bonn, 12. dec (AP). Vlada Zvezne republike Nemčije je danes zavrnila zahtevo Sovjetske zveze po izročitvi generala Adolfa Heusingerja in je poudarila, da v tak korak ne bi nikdar privolila. Predstavnik zahodnonem-škega ministrstva je izjavil, da je vlada že zdavnaj »ugo- j tovila, da Heusinger ne nosi nobene krivde iz obdobja vojne«. Boji v Kotongi enega glavnih krivcev za smrt Patricea Lumumbe. Premier Aduta je, kot se je zvedelo, podprl Gbvenija. Bruselj, 12. dec. Reuter poroča o izjavi Combejeve-ga predstavnika v Belgiji, ki je povedal, da je bil v neposrednem stiku z rezidenco čombeja v Elisa-bethvillu v trenutku, ko so jo začeli popoldne bombardirati. Kot je povedal predstavnik, je šest minometalskih granat padlo na vrt rezidence, potem pa je bila zveza prekinjena. Po tej prekinitvi Combejev predstavnik ni več mogel dobiti zveze z rezidenco v Elisabethviliu. Kakor poroča Reuter iz New Yorka, je predstavnik za tisk generalnega sekretarja demantiral, da bi sile OZN danes z minometi obstreljevale Combejevo rezidenco. Razen tega je kategorično zavrnil tudi druge vesti o akcijah'OZN, ki imajo namen diskreditirati OZN. Iz obveščenih francoskih krogov se je zvedelo, da Velika Britanija, Francija in ZDA pripravljajo skupni predlog, v katerem bi zahtevale od OZN in ka-tanških oblasti, naj sklenejo premirje. O tej pobudi Velike Britanije naj bi včeraj razpravljali zunanji ministri treh zahodnih sil. Predstavnik ZDA je nocoj v Parizu demantiral pač pa je reso govorili o položaju v Kongu. GENERALNA SKUPŠČINA Pavičevie o zakonitih pravicah LR Kitajske Jugoslovanski predstavnik v OZN je poudaril, da bo Jugoslavija vzlic sistematičnemu negativnemu odnosu vlade LR Kitajske do Jugoslavije, podprla vsak predlog, nai vlada LR Kitajske zavzame mesto, ki ji pripada v OZN NEW YORK, 12. dec. (AFP.) V Generalni skupščini se je včeraj nadaljevala razprava o kitajskem zastopstvu v OZN. Na včerajšnji seji so govoril! delegati Irske, Albanije, Iraka, Afganistana, Jugoslavije, Gvineje in Jordanije. Razen predstavnikov Irske in Jordanije so se vsi delegati izrekli za sprejem LR Kitajske v OZN. Kakor poroča Tanjug, je na seznamu še 22 govornikov, potem pa bo Generalna skupščina sklepala o tem vprašanju. Potek debate in izražena stališča napovedujejo, da na 16. zasedanju ne bo mogoče rešiti tega problema, ki ga bodo v določeni obliki prenesli na prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN. J ugo&lovanski predstavnik Miša Pavičevie je na plenarni seji Generalne skupščine v razpravi o kitajskem zastopstvu dejal: »Priznanje zakonitih pravic LR Kitajske do mesta, ki ji pripada v OZN, oziroma zastopstvo Kitajske v OZN, je vprašanje, .ki je odprto že celih 12 let. Jugoslovanski predstavniki so v OZN in drugje pojasnjevali stališče Jugoslavije, ki je članicam naše organizacije znano. Glede na dejstvo, da je vlada LR Kitajske edina de jure in de faeto kitajska vlada in da samo ona lahko zastopa Kitajsko in njene interese na mednarodnem področju in v mednarodnih organizacijah, je jugoslovanska vlada od začetka podpirala zakonite pravice vlade LR Kitajske do mesta, ki ji pripada v OZN. Takšno stališče pomeni edino realistično obravnavanje tega problema in je popolnoma v skladu z načelom univerzalnosti naše organizacije. Jugoslovanska delegacija, ki dosledno zastopa takšno načelno stališče, bo vzlic sistematičnemu negativnemu odnosu vlade LR Kita iške do Jugoslavije podprla vsak predlog, naj vla* da LR Kitajske zavzame mesto, ki pripada Kitajski v OZN. Kar zadeva predlog, ki zahteva dvetretjinsko večino za ureditev tega problema. bo jugoslovanska delegacija glasovala proti,- ker je v nasprotju s poslovnikom Generalne skupščine in z njeno dosedanjo prakso. Razen tega bi izglasovanje omenjenega predloga pomenilo škodljiv prece-dens in novo oviro na poti do popolne uresničitve univerzalnosti OZN.« Kekkonenova zahvala Beograd. 12. dec. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od Predsednika republike Finska Urha Kekkonena brzojavko, v kateri se mu ta zahvaljuje za čestitke ob finskem narodnem prazniku. Sestanek afriških delegacij v Tanganjiki Dar es Salam, 12. dec. (Tanjug). V glavnem mestu Tanganjike so se sestali voditelji afriških delegacij, ki so se udeležile proslave ob razglasitvi neodvisnosti Tanganjike. Po sestanku objavljeno sporočilo pravi, da so voditelji delegacij Etiopije, Kenije, Severne Rodezije, Njase, Somalije, Južne Rodezije, Ugande, Zanzibara in Tanganjike proučili nekatere skupne probleme in sklenili, da se bodo v prihodnje redno sestajali. Prihodnji sestanek bo 2. februarja 1962. V sporočilu je rečeno, da se bodo te afriške države borile do zmage nad kolonializmom in nad vsemi oblikami neokolonializma. Poudarili so, da bodo afriške države same s svojimi napori dosegle enotnost. BEN BELO IN TOVARIŠE so iz bolnišnice, kamor so jih nasilno prenesli med gladovno stavko, zdaj s helikopterji prepeljali v grad Aunov. Prihode h gradu so močno zastražili, da bi preprečili morebitne akcije ultrašev. — Na sliki: Vojaki, ki čuvajo prihode h gradu. RAZGOVORI ZAHODNIH ZUNANJIH MtNISTROV V PARIZU Privolitev v vzhodnonemško kontrolo Zahod je pripravljen skrčiti število vojakov v zahodnem Berlinu od 12.000 na 3000 - Zahodni zavezniki bi morda popustili tako, da bi se pogajali z ZSSR samo o zahodnem Berlinu PARIZ, 12. dec. (AP.) Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije bodo skušali na današnjem sestanku v Parizu doseči soglasje o stališču zahodnih držav glede pogajanj o Berlinu in Nemčiji ter soglasje o podrobnostih, navedenih v taj- nem dokumentu, ki so VVashingtonu in Parizu. Po vesteh dobro poučenih krogov ta zaupni do- ZAOSTRITEV TUDI MED PRA GO IN TIRANO češkoslovaški odpravnik posla v v Tirani bo zastajnrf interese ZSSR v Albaniji - Bivanje albanskega veleposlanika v Pragi ni več zaželeno Beograd, 12. dec. Radio Praga je sporočil, da se je češkoslovaška vlada odlo* NACRT ELISABETHVILLA, kjer so zadnje dneve ogorčeni boji med četami sil OZN v Kongu in katanško žandarmerijo. eiegrami KUZBARI PREDSEDNIK SKUPŠČINE — DAMASK, bivši predsednik sirske vlade dr. Kuzbarl je bil izvoljen zs predsednika ustavodajne skupščine. SPEIDEL ZAHTEVA DAUNOMETNE RAKETE — PARIZ. Poveljnik zavezniških suhozemskih sil v centralni Evropi general Speidel je zahteval daljnoinetne rakete za nemško vojsko. ZSSR ZAVRAČA JAPONSKE ZAHTEVE — TOKIO. Sovjetski premier Hroščev je v pismu japonskemu predsedniku vlade Ikedi ponovno naglasil, da ZSSR ne more ugoditi japonskim zahtevam po Južnem SahaHnu in Kurdskih otokih. PROSTOVOLJCI ZA GOO — BOMBAJ. Politični kongres Goe, ki združuje štiri glavne organizacije v Goi, je od indijske vlade ultimativno zahtevat,. naj pošlje čete v to portugalsko posest, sicer bo kOngreš sam poslal tja prostovoljce, da bi osvobodili Goo, Daman in Din, GOULART IN FRONDIZI SE BOSTA SESTALA. — RIO DE JANEIRO. Predsednika Brazilije in Argentine Goulart in Frondai) se bosta sestala v brazilski prestolnici Bramii! 26. decembra. PANAMA BO PRETRGALA STIKE S KUBO. -PANAMA CITY. Panamski parlament je izglasoval resolucijo, ki zahteva od vlade,' naj takoj pretrga diplomatske stike s Kubo. ZAROTA PROTI YDIGORASU. - CIUDAD GUA-- TEMALA. Gvatemalska vlada je objavila, da so prišli na sled zaroti proti režinta predsednika Ydigorasa. Policija je začela zapirati pripadnike opozicije, o katerih trdijo, da so organlzball zaroto. SPORAZUM MED ETIOPIJO IN ZDA. — ADIS A BEBA. Etiopska in ameriška vlada sta sklenili sporazum o sodelovanja na področja prosvete. V kratkem bo prispelo v Adis Abebo kakih 4* ameriških prosvetnih delavcev, več etiopskih študentov in prosvetnih delavcev pa bo odpotovalo na specializacijo v ZDA. čila za odpoklic svojega veleposlanika v Tirani, ker meni, da so albanske oblasti ustvarile takšne razmere, ki popolnoma onemogočajo delo veleposlanika; zato je postala njegova prisotnost v Albaniji odvečna. Diplomatskemu predstavništvu češkoslovaške v Tirani bo v prihodnje načeloval odpravnik poslov, ki bo prevzel tudi zaščito interesov sovjetskega diplomatskega in trgovinskega osebja v Albaniji. Hkrati radio Praga poroča, da je češkoslovaška vlada proglasila bivanje albanskega veleposlanika v Pragi za nezaželeno. Do tega, kot pravi praški radio, je prišlo »po številnih provokacijah albanskega predstavništva v Pragi, kot so razširjenje sovražnih tiskanih materialov, zloraba albanskih študentov za iz-zivaško delavnost in druge samovoljne akcije, ki so nezdružljive s poslanstvom in dejavnostjo predstavniškega organa«. ga pripravili strokovnjaki v kument, obsegajoč 20 strani, ne vsebuje elementov, ki bd pomenili bistvenejšo spremembo stališča zahodnih držav glede Nemčije in Berlina, kakor je bilo obrazloženo pred dvema letoma. Sodijo, da omenjeni dokument določa' obveznost Zahodne Nemčije, da ne bo skušala nasilno spremeniti sedanjih meja, nadalje pripravljenost zahodnih zaveznikov, da sprejmejo vzhodnonemško kontrolo na vodnih, zračnih in kopenskih dohodih k Berlinu ter zmanjšanje števila vojaških sil v zahodnem Berlinu od 12.000 na 3.000 vojakov. Zahodni zavezniki naj bi zahtevali, da bi dogovore o Berlinu uveljavili za oba dela mesta, pripravljeni pa bi bili tudi sprejeti prihod sil in funkcionarjev OZN v zahodni Berlin, da bi nadzirali subverzivno in propagandistično dejavnost. Diplomatski krogi poudarjajo, da pomeni privolitev v vzhodnonemško DEI 0 POLITIČNEGA ODBORA GENERALNE SKUPŠČINE OZN Začetek razprave o Koreji NEW YORK, 12. dec. Kakor poročajo tuje časopisne agencije, se je v političnem odboru Generalne skupščine debata o Koreji začela z medsebojnimi obtožbami Vzhoda in Zahoda. Delegata Sovjetske zveze in Mongolije sta nasprotovala stališču predstavnika ZDA in Nizozemske, naj bi DR Koreje ne povabili k debati, češ da samo Južna Koreja sodeluje v OZN. Razen omenjenih predstavnikov se je debate udeležil tudi indonezijski delegat, ki je prav tako izjavil, da ne more podpreti resolucije, ki zahteva, da bi pri razpravi sodelovala samo ena zainteresirana stran. Pred odborom je zdaj več dokumentov, med drugim poročilo komisije OZN za združitev Koreje. Na dnevnem redu je nadalje sovjetski predlog resolucije, ki zahteva razpustitev omenjene komisije in poudarja, da je vprašanje združitve stvar samega korejskega ljudstva. Pred člani odbora sta razen tega dva mongolska predloga, naj bi debati prisostvovala predstavnika vlad obeh Ko-rej in naj bi se Iz Južne Koreje umaknile tuje čete. Ameriška delegacija je prav tako predlagateljica dveh resolucij. V eni zahteva, naj bi povabili samo Južno Korejo, v drugi pa terja odobritev poročila komisije za združitev Koreje in daje sugestije, kako bi . bilo treba združitev uresničiti. Poleg ZDA je na seznamu predlagateljev zadnje resolucije tudi 14 držav, katerih čete so v korejski vojni sodelovale na strani Združenega poveljstva. Politični odbor bo nadaljeval debato o korejskem vprašanja zgodaj zjutraj. Izboljšanje odnosov med ZDA in ZSSR Wa»hin*tdn, 12. dec. (Tanjug) Sovjetski veleposlanik v ZDA Menšikov je v klubu tiska v WasWngtonu Izjavil, da se ameriško-sovjetski odnosi zboljšttjejo. Na prošnjo, naj primerja stanj» pred tremi leti in zdaj, je Menši-kov rekel, da *na splošno sovjetsko-ameriški odnosi gredo na boljše. Seveda so še razni problemi ter ideološki in politični spori, vendar se odnosi med našima državama zboljšujejo in upam, da se bo ta smer nadaljevala.« Predavanje o beograjski konferenci na brazilskem inštitutu Rio de Janeiro, 12. dec. (Tanjug)’ V Višjem inštitutu za proučevanje proble- mov Brazilije je bilo predavanje z diskusijo o konferenci izvenblokovskih držav v Beogradu. Predaval je profesor tega inštituta in zunanjepolitični komentator lista »Diano de Noti-cias« Paulo de Castro. Govoril je o delu in sklepih beograjske konference ter poudaril pomen akcije izvenblokovskih držav za okrepitev miru na svetu. Posebej je poudaril, da so se konference razen azijskih in afriških držav ter Jugoslavije udeležili tudi predstavniki več držav Latinske Amerike, ki so prvič sodelovale na zborovanju izvenblokovskih držav, kar priča o tem, kako se izven-blokovska politika širi. Utopljenec v portoroškem zalivu Koper, 12. dec. - Včeraj ob 14. ari so našli v Portoroškem zalivu, kjer se reka Dragonja izliva v morje, truplo 73-letne-ga kmeta Justa Cupina, ki je bil nazadnje v domu onemoglih pri Novem gradu v Istri. Komisija, ki je raziskovala nesrečo, na mrtvecu ni našla znamenj nasilja. PADEC V . SMRT' Ljubljana, 12. dec. — V soboto zvečer so zašli y bližini papirnice v Radečah truplo 47-1 et-nega Jožeta Kodela. Preiskovalna komisija jeugotovila, da je šel Kodela., nekoliko vinjen po stcemlcahiž menaemroti tovarni M padel, približno 3 -»metre globoko 'na cesto. Zaradi huda poškodb po glavi je pozneje umrl. SPODRSNILO MU JE Kočevje, 12. dec. - Sinoči ob 17.30 je šel pq. Ljubljanski cesti v Kočevju. Anton Poklač. Na robu zmrznjenega, snega mu je spodrsnilo. Pri padcu je dobil hude poškodbe poglavL OBRATNA NEZGODA DooJžate I2^;dec. - včeraj ob 13.30 je pcišlodo obratne nezgode v podjetju MUnootroj v Domžalah, Tehničnega vodjo Pavla Grandovca je-stroj zagrabil za haljo in naib za roko ter mu Jo- zmdSkal. r Materialna škoda znaša približno milijon dinarjev. Se o nesreči V MODNI HlSl Ljubljana, 12. dec. — O včerajšnji nesreči v . ljubljanski Modni hiši smo dobili s Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana naslednje obvestilo: Irenca Kramar se je peljala s pomičnimi stopnicami iz prvega v drugo nadstropje. Na vrhnji straAi pri zadnjem premi č-'rem členu ji. je prijelo desno nogo. Dobila je lažje poškodbe. Modna hiša nima dovoljenja za updrabd: teh stopnic, ker še niso dograjene in so delale samo poskusno:' Komisija Jih je prepovedala uporabljati. kontrolo na dohodih k Berlinu pomembno koncesijo zahodnih zaveznikov, vendar pa mislijo, da bo sovjetska vlada zavrnila predlog, naj bi uveljavili dogovore o Berlinu za oba dela mesta. Pripominjajo pa, da bi bili zahodni zavezniki pripravljeni popustiti in se dogovarjati samo o zahodnem Berlinu. Spričo nespravljivega stališča generala de Gaulla. ki trmasto nasprotuje pogajanjem zahodnih držav s Sovjetsko zvezo o Berlinu, je malo upanja, da bi zunanji ministri zahodnih dr- žav dosegli kompromis. V poučenih krogih poudarjajo, da o morebitnih pogajanjih o Berlinu in Nemčiji ne bo objavljeno nobeno sporočilo, dokler tega vprašanja ne bodo proučili tudi v svetu zunanjih ministrov NATO, ki bo jutri začel tridnevne razgovore. Nocoj bo tretja in zadnja seja zunanjih ministrov, na kateri bodo nadaljevali diskusijo. Iz krogov ameriške delegacije se je izvedelo, da bo nocoj objavljeno sporočilo o razgovorih štirih zunanjih ministrov. Povečati sredstva za izobraževanje S posvetovanja na Okrajnem odboru SZDL Ljubljana Ljubljana, 12. dec. Okrajni odbor SZDL Ljubljana je sklical danes posvetovanje o problematiki finansiranja šolstva. Udeležili so se ga predstavniki občinskih odborov SZDL in zastopniki družbenih organov v šolstvu. Zelo obširno so razpravljali o potrebi, da se prihodnje koledarsko leto povečajo sredstva za šolstvo, o načinu zbiranja denarja ter o pravilnikih za nagrajevanje prosvetnih delavcev. Jasno se je pokazala potreba, da se odnos do sicer gospodarsko neproduktivne dejavnosti — šolstva — v komunah spremeni in da dobi šolstvo prioriteto pri razdeljevanju občinskih dohodkov. Res pa je, da se nesorazmerja, kakršna so med produktivnimi panogami in finančnimi potrebami šolstva, ne dajo uravnati naenkrat. Zato so sklenili, da je naloga vseh osnovnih organizacij SZDL v tem okraju in vseh njenih članov, da se najodločneje zavzamejo za ureditev tega vprašanja. Toda borijo naj se za povečanje, ki je v posamezni komuni zares uresničljivo. Ko so govorili o izdelovanju pravilnikov za nagrajevanje prosvetnih delavcev, so si bili edini v tem, naj bodo ti prilagojeni potrebam posameznih izobraževalnih ustanov in da se je treba zato boriti proti avtomatičnemu posnemanju pravilnikov drugih ustanov ali celo ustanov druge stroke. Potrebno pa je, da prosvetne in druge pristojne službe sodelujejo in pomagajo ter da dobe šolski kolektivi oporne orientacijske točke, po katerih bodo mogli izdelati svoje pravilnike. J. S. 0 razvoju in dejavnosti sekcij SZDL Beograd, 12. dec. (Tanjug). Člani komisije za organizacijska vprašanja Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ ter predstavniki republiških komisij so obravnavali danes razvoj in dejavnost sekcij KLEBEČKA BODO IZROČILI JUGOSLOVANSKIM OBLASTEM Dvmaj, *■ 12. dèe. (Tanjug). Poneverj alee iz. Subotice Ja-noš Klebečko, ki je letos junija zbežal v Avstrijo in so ga tam aretirali, bo čez nekaj dni izročen jugoslovanskim oblastem. Predstavnik deželnega sodišča na Dunaju, kjer je klebečko zaprt, je izjavil, da je avstrijsko pravosodno ministrstvo potrdilo sklep sodišča o izročitvi in da ga bodo izročili na jugoslovanski meji v roku sedmih Hni. Klebečko, ki je kot bivši i uslužbenec subotiškega pro- metnega podjetja obtožen milijonskih poneverb, je v dunajskem zaporu od 3. julija, potem ko je 5. junija zbežal v Avstrijo in skušal tam napraviti samomor. Preden .so ga aretirali, je skušal dobiti dovoljenje za potovanje v Izrael, potem pa se je skušal ubiti, ne da bi počakal na rešitev, o kateri so mu rekli, da jo bo lahko dobil šele čez nekaj tednov. Kakor je izjavil predstavnik sodišča, je bil Klebečko v postopku o izročitvi označen ' kot »hud gospodarski Socialistične zveze. Na sestanku so zelo vsestransko proučili razne oblike dejavnosti sekcij kot nove oblike dela organizacij Socialistične V razpravi so opozorili na to, naj občinske in krajevne organizacije Socialistične zveze bolj pomagajo pri razvoju in pravilnem usmerjanju dela sekcij. Ob tem so ugotovili, da posamezna vodstva Socialistične zveze še ne razumejo pomena in glavnega namena sekrij. Imajo jih namreč za svoje transmisije pri izpolnjevanju nalog, ne pa za oblike dela. v katerih se izpričujejo težnje članov. Spričo takšne dejavnosti sekcij je zelo važno, ali se predlogi in mnenja državljanov upoštevajo in uveljavljajo ali ne. Ce problemov, ki jih nač-no državljani v sekcijah, slednje ne urede, se ljudje ne bodo zanimali za njihovo delo, je bilo rečeno na sestanku. Zmaga ukrajinskih boksarjev nad Jugoslovani Novi Sad, 12. doc. (Tanjug). V drugem mednarodnem srečanju boksarskih reprezentanc Ukrajine in Jugoslavije so v športni palači v Novem Sadu nocoj Ukrajinci premagali Jugoslovane 12:8. NAMIZNI TENIS Zagreb : Beograd 5:1 Zagreb, 12. dec. (Tanjug). V prijateljskem srečanju namiznoteniških reprezentanc je Zagreb premagal Beograd 5:1. Spaski premagal Talja SPASKI premagal Talja Beograd, 12. dec. (Tanjug). — Kakor poroča radio Moskva, je v XVn. kolu šahovskega prvenstva ZSSR Spaski premagal Talja, Bronstein Koca, Smislov Savona, Sijanovski N-ežmetdi-nova in Hasin Sankoviča. Remizirali so: Bagirov : Gurgeni-dze in Hoknov : Gips lis. Stanje 12 .decembra: Atlantske frontalne motnje se v valovih pomikajo preko «hodne in srednje Evrope proti vzhodu, imajo pa le manjši vpliv na vreme pri nas. Nad naše kraje dotekajo v višinah tople zračne gmote. Napoved za sredo: Zmerno oblačno, nekoliko toplejše. V severovzhodnih krajih prehodno povečana, oblačnost in nekaj rahlih padavin. - Temperature ponoči okrog -2, v Primorju 6, čez dan do 7, v Primorju 12 stopinj C. IGO cm snega, 0 stopinj C: Jezersko 20 cm. 0; Rateče-Planlca 30 cm, —2; Tamar GO cm, -4; VI-tranc (žičnica) 40 cm, —3; Kranjska gora 25 «n, —2; Krvavec 30 cm, —l; Ribniška koča 25 cm, 4; Pohorska vzpenjača U cm, 5; Ljubljana 5 cm: Lesce 1 cm; ;Smarteb 12 cm; Maribor 13 cm; Celje 5 cm; PoaOojna 2 cm; Novo mesto 0 cm ;