the oldest. and most popular slovenian newspaper in united states or america.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ~~
Geslo: Z« Wr| (■ narod — z« pravico in reenlc« — od boja: io zrnat«!
GEASILO SLOV KATOE* DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. B DRU2BE 5V< MOHORJA X CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. •
najstarejši in najbolj priljubljen »slovenski,
list v združenih
drŽavah
ameriških,
TUESDAY, AUGUST 24, 1926.
LETNIK XXXV.
VODITELJI MEHIŠKE CERKVE SO POVEDALI PREDSEDNIKU, DA NE SPREMENIJO SVOJEGA STALIŠČA. ZED. DRŽAVE REŠILE MEHIKO SUŽNOSTI. — NOVA STRANKA, KI BO ZAHTEVALA V KONGRESU SPREMEMBO NOVE POSTAVE.
Mexico City, Mehika. — Mehiški predsednik P. E. Calles, je pismeno odgovoril mehiškemu episkopatu, kar je celo situacijo popolnoma spremenilo. Politična stranka .oziroma kombinacija strank, ne zastopa večine mehiškega ljudstva, to je ena točka, kateri nasprotujejo katoličani.
Ko so se nedavno nahajali pri mehiškemu predsedniku Callesu škof Diaz in drugi voditelji katoličanov, jim je predsednik rekel, naj predložijo svoje zahteve kongresu in tozadevnemu sodišču, kakor se sliši, se bodo prizadeti po temu nasvetu ravnali.
Škof Diaz je pri tej priliki tudi povdarjal, da po naročilu sv. očeta, katoličani v Mehiki, rte smejo s cerkvenimi opravili Mačeti, kakor to zahteva vlada. Skof Diaz pravi, da je upanja, da se bo prišlo mirnim potom do sprave.
Snuje se nova stranka, ki bo ^ela nalogo izposlovati od kongresa spremembo nove postave, po kateri vlada prega-Katoličane, pa tudi spremembo drugih postav, ki so Proti osebni svobodi.
Prof. Victoriano Salado Alvarez, je v nekemu listu napisal članek, v katerem med drugim pravi tudi to-le : Dasiravno se sliši le hujskanje proti A-meriki, da le čaka na priliko, kedaj bo mogla naskočiti in se Polastiti kontrole nad oljnimi Grelci, vendar Zed. države vpo-stevajo Mehiko, kot deželo enako vredno z drugimi. Poleg tega tudi naglasa profesor, da hi bila Lahko Amerika vzela Yucatan, a ni hotela, lahko bi si bila prilastila veliko ozemlja, do kar je bila opravičena po tozadevnih pogodbah, a tega
storila, s tem je rešila velik del mehiškega ljudstva sužno-sti. Poleg tega tudi člankar na-yaja dogodek iz leta 1847, ko 3e imela Amerika na razpolago, da bi se bila polastila cele Mehike. Vspričo vsega tega, se Pa še vedno dobijo ljudje, ki se Poslužujejo žaljivih besedi na-Pfam Ameriki.
S KONVENCIJE KSKJ.
NOVO ZLO, NA RAČUN PROHIBICIJE.
New York, N. Y. — Od kar yiada po Zed. drž. prohibicija, «|e število onih, ki se poslužujejo strupov, kakor morfija in kokaina, narastlo za 700 odstotkov. Ječe so zdaj prenapolnjene ljudi, ki bi sicer bili dobri državljani, odkar pa vlada prohibicija, se je veliko Gladine podalo gori omenje-nim strupom.
Leon C. Weinstock, N. Y., newyorški komisar državne ^tnišnice, ki se je baš povrnil Potovanja po Evropi, je re-, el> da mu je pred petimi leti £den izmed tistih, ki so poma-*ali> da je prišel Volsteadov ^kon v veljavo, dejal, da bo j;del po petih letih, kaj je na-bedila prohibicija, kajti takrat °do ječe prazne. Kako se je zmotil, danes so ječe ta-j^0 Polne, kakor še nikoli prej
I Vse to gre na račun — pro-111 bici j e.
Staro ime Jednote ostane. — GI. odbor nekoliko povečan. Jednota dobi poseben finančni odsek, ki bo skrbel za investiranje. — Rok bolni" ške podpore ee podaljša.
Pittsburgh, Pa. — (Izv.) — Vprašanje jednotinega imena je prišlo na površje zadnji četrtek. Debata je bila kratka a živahna, nakar je šlo na glasovanje, ki se je vršilo poimensko. Za predlogo je glasovalo 89 glasov in proti 93. Tako torej je zmagalo staro ime.
V	glavnem odboru je nekoliko sprememb. Mesto tretjega podpredsednika je odpravljeno. Ravnotako je odpravljen pravilni odbor, kateri bo pa sedaj združen s porotnem odborom in bo štel 5 članov. V njegov delokrog bo spadalo delo porotnikov in delo pravilnega odbora. Odboru pa je dodan posebni finančni odsek, ki bo imel v rokah vse investiranje jednotinega denarja.	I
i
Konvencija se sedaj bavi s pravili. V pravilih je več pre-j uredb, ki so potrebne sedanje-! mu poslovanju jednote. R.adi( nekaterih točk in dodatkov v pravilih vladajo prav živahne! razprave, kar je znamenje, da' se delegacija vrlo dobro zanima za jednoto, kar je tudi njena dolžnost.
V	četrtek večer je zboroval oni oddelek delegacije, ki za-! stopa one društva, ki spadajo1 v centralizacijo. Zborovanje je bilo zanimivo in zlasti finan-1 čno poročilo tega oddelka je dokaj zadovoljivo. Centraliza-cijska blagajna ima nad 14 tisoč dolarjev in od zadnje konvencije stalno napreduje. Zastopniki centralizacijskih društev so sklenili in odobrili predlog, da se rok plačevanje bolniške podpore podaljša za šest mesecev. Sedaj bodo člani zavarovani za bolniško podporo v centralizacijskem oddelku dobivali šest mesecev polno podporo za kolikor so že pač zavarovani. Po preteku 6 mesecev pa se bo plačevala.eno leto t .j. 12 mesecev polovična podpora. Rok polovične podpore je torej podaljšan za celih šest mesecev.
Vprašanje jednotinega doma pride ria vrsto, ko konvencija zgotovi revizijo pravil.
V	sredo popoldne je bilo zborovanje prekinjeno. Gl. u-radniki in delegacija si je to popoldne ogledala glavno Heinzovo tovarno za konzerviranje kislih kumare, fižola, "kečupa," "mustarda" in mnogo drugih različnih stv.ari, ki se jih prodaja konzervirane po grocerijskih prodajalnah Sirom Amerike in vsega ostalega sveta. Ko smo ogledali vse velikanske prostore Heinzove tovarne, ki se nahaja na severni strani mesta Pittsburgh, je nas vodnik popeljal v veliko obednico, kjer so postregli pri lepih mizah delegaciji naprvo
KADETI WEST POINT VOJAŠKE ŠOLE LETALCI
Predno zapustijo kadeti šolo za častnike v West Point, morajo biti tudi poučeni v letalstvu. Na sliki vidimo skupino letalcev, West Point kadetov, ki so baš dokončali svoje tre-nazo na Mitchel letalnem polju.
PILSUDSKI POSTAJA PREVIDEN.
Poljski diktator odstavlja od službe sumljive častnike, da bi ne prišlo zopet do revolucije. — Poljsko-jugoslovanski pakt.
Varšava, Poljsko. — Maršal Pilsudski, poljski diktator, je dokončal svoje delo, ki je bilo potrebno, da se prepreči izbruh nove revolucije. Odpustil je od vojaške službe vse višje Častnike, katere je nadomestil z možmi svoje legije, katerim zaupa. Med odpuščenimi vojaki so Poljaki, ki so služili pod Avstrijo, Nemčijp in bivšijo Rusijo.
Dasiravni so odstavljeni možje Poljaki, ki ljubijo svojo domovino, vendar je videl Pilsudski v njih neko mržnjo do nove vlade, radi previdnosti je na njih mesta postavil svoje pristaše.
Poljska kaže veliko prijateljstvo Jugoslaviji. Nedavno se je med obema državama sklenila nc^va prijateljska pogodba, zunanji minister Jugo-savije dr. M. Ninčič, bo to prijateljstvo še bolj potrdil, ko bo šel meseca septembra na obisk v Varšavo.
z okusno paradižnikovo juho, ki jo Heinzova tovarna izdeluje, nato z okusnimi makaroni in fižolom, ki je tudi .produkt Heinzove tovarne, in nato z o-kusno kavo. Po tem izbornem okrepčilu pa so vso delegacijo pred veliko tamošnjo pisarno slikali.
V sredo večer pa je pitts-burška naselbina priredila v počast delegaciji slavnosten banket. Velika dvorana Kranj-sko-slovenskega doma je bila polna gostov in občinstva. Na-stopili so razni govorniki kot Mr. Grdina, Mr. Zalar, Rev. Škur, Mr. Zbašnik, Mrs. Pris-land in še več drugih. Bil je prav prijeten večer. Za lepo petje na tem banketu pa je skrbelo domače slov. pevsko društvo "Prešeren," ki je nastopilo z več jako lepimi pevskimi točkami. Nastopil je par-krat tudi mladinski tambura-ški klub.
Slovenska naselbina v Pitts-burghu izkazuje zbrani delegaciji najprisrčnejšo gostoljubnost. Vsakdo bo odnesel iz te naselbine najboljše utise in najprijetnejše spomine.
Poročevalec.
Širit« in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
KRIŽEM SVETA.
—	Pariz, Francija. — Objavljena je statistika o vsoti, katero Amerikanci potrošijo v Franciji, kamor tako radi zahajajo na razvedrilo. Lansko leto je bilo tam na obisku 220,000 Amerikancev, kjer so pustili nič manj kot $226,150,-000. Od obiskovalcev je bilo le 2 odst. milijonarjev, ki so potrošili vsak po $5000.
—	Chicago, 111. — Tudi policijski avtomobili niso varni pred chik.aškimi rokomavharji. Ko se je saržent P. Cooney, detektiv, nahajal v neki kavarni, kjer je iskal nekega zločinca, mu je med tem časom nekdo izmaknil avtomobil, a katerim se je neznanokam odpeljal.
—	Pariz, Mo. — V nedeljo, dne 15. avgusta sta se prvič videla, v četrtek sta že dobila licenco za poroko, ljubezen na prvi pogled; to sta, Luther Sebastian ,star 26 in nevesta Mrs. Lucy Greenup, vdova, stara ni več kot 72 let.
i— Joliet, 111. — Waren Sanders, jetnik v okrajni ječi, ki je umoril svojo ženo in taščo, zakar je dobil dosmrtno ječo, si je sam končal življenje. Našli so ga v svoji celici, na pasu obešenega.
—	Saranac Lake, N. Y. — Iz države New York poročajo, da je nastopila, seveda le začasno, zim.a .V Adirondack gorovju je padlo živo srebro neverjetno nizko, prebivalstvo se zavija v suknje.
—	Bari, Italija. — Semkaj sta prispela dva italijanska poslanca, ki sta se nedavno mudila v šebeniku, kjer so ju pa Jugoslovani napadli. Poročilo pravi, da ju je množica prisilila, da sta odstranila iz gumb-nice fašistovske znake. Pravita tudi, da ju je jugoslovanska oblast ščitila, a ukazala jima je, vrniti se v domovino. — (Zob za zob.)
—	Belgrad, Jugoslavija. —
Pašičeva bolezen se je obrnila na slabše, ni upanja za njegovo okrevanje.
SMRTNA NESREČA NA JEZERU.
V bližini Erie, Pa., se je parnik potopil; trije mornarji postali žrtve valov. — Vihar na jezeru, kakršnega še ne pomnijo.
Cleveland, O. — Trije mornarji parnika Howard S. Ger-ken so utonili, ko se je njih ladja potopila v enem izmed najhujših viharjev kar jih še pomnijo v Erie jezeru. Nesreča se je zgodila šest milj od Erie, Pa.
Prevozni čoln Maitland iz Ashtabula, O., je rešil 16 mož iz ponesrečenega parnika.
Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o viharjih, zlasti iz vzhodnega dela jezera.
Iz Jugoslavije
ODKRITJE SPOMENIKA KRALJU PETRU L OSVOBODITELJU V KRANJU. — KRALJ IN KRALJICA PRISO-, STVOVALA ODKRITJU. —DRUGE ZANIMIVE VESTI.
MESTO V PLAMENU; UPORNIKI SE UMIKAJO.
Managua ,Nicaragua. — U-portie čete so se umaknile iz mesta Quezalguaque, predno so odšle, so mesto zapalile, ki je deloma uničeno. Tukaj se je tudi nahajala velika žganjar-na, kjer so dnevno skuhali velikansko množino žganja, ki pa je danes pogorišče. Župan mesta in v6č prebivalcev so u-porniki ubili. Vladne čete so pobile mnogo upornikov; vlada kliče novince pod orožje.
PREMOGARJI V ANGLIJI SE VRNEJO NA DELO.
London, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo, da se je več kot 8000 premog.arjev, ki so bili že 16 tednov na stavki, javilo, da so pripravljeni zopet prijeti za delo. To si nekateri tolmačijo kot konec stavke. Ponudba lastnikov za sedem in pol urno delo je zvabilo tisoče, da so pri volji podpisati novo pogodbo.
To je namreč poročilo, ki je prišlo od strani kapitalistov, kako pa je v resnici, bo pokazala'bližnja bodočnost. Gotovo je, da premogarji silno trpe, nekateri so prodali vse svoje pohištvo in ležijo na golih tleh, da imajo za kruh, toraj ni čuda, ako so res pri volji vrniti se na delo. Nikakor pa se ne sme trditi, da je to že konec stavke. Konec st.avke ne sme biti preje, dokler ne bodo premogarji obračunali s svojimi zatiralci.
SMRTNA KAZEN NA KITAJSKEM ZA ŠPEKULANTE.
London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Tokio, da je mandžurski vojni lord izdal povelje za usmrtitev 12. bankirjev, ki so si nakopičili bogastvo s špekulacijo. Povelje se je takoj izvršilo, med žrtvami je sedem milijonarjev. -o-
SMRTNA NESREČA NA LOVU.
Noblesville, Ind. — Russell Hoyt, star 14 let, se je nahajal na lovu. Utrujen sede na skalo, da se nekoliko odpočije, pri tem pa tako trdo udari s puško ob kamen, da se sproži in naboj dečku odtrg.a glavo.
Podrobnosti o slavnosti.
Odkritje (spomenika kralju JPetru I. Velikemu Osvoboditelju v nedeljo, dne 1. avg., se je izvršilo na najslovesnejši način. Od blizu in daleč, iz vse Gorenjske, iz Ljubljane, iz vseh krajev Slovenije in tudi od drugod so prihiteli tisoči in tisoči, da počaste spomin velikega kralja ter manifestirajo svoja patrijotična čustva, zvestobo domovini Jugoslaviji in vda-nost kraljevski rodbini Kara-gjorjevičev.
Mesto Kranj se je odelo za to svečanost v slavnostno obleko. Ni je bilo hiše, s katere bi ne vihrale državne in slovenske trobojnice, kranjski meščani so okrasili iokna svojih domov z zastavicami in girlanda-mi zelenja, nadvse bogato pa je bil okrašen trg pred Narodnim domom, kjer je postavljen spomenik kralja Petra I.
Že
v soboto večer so dospeli v Kranj mnogoštevilni gosti, a njihovo število je v nedeljskih dopoldanskih urah narastlo v ogromno množico. Okrog 15, 000 ljudi se je gnetlo ta dan v Kranju! Vse ceste, ki vodijo v Kranj, so bile od zgodnjih ur polne najrazličnejših vozil, o-krašenih vozov s kmečkim ljudstvom v narodnih nošah, avtomobilov, kočij, koles in avtobusov. V Kranju še nikdar ni bilo zbranih toliko ljudi.
Posebno slikovit je bil pogled na številne prapore društev, orlovskih, sokolskoh, gasilskih in drugih. Zadaj za kordonom ognjegascev, ki so vzdrževali red, kakor tudi na vseh cestah, ki so vodile k slavnostnemu prostoru, so se trle ogromne množice prebivalstva. Pogled na vse te slikovite množice je bil naravnost veličasten.
Točno o pol 12. sta se pripeljala ob grmenju topičev po cesti z blejske strani dv,a dvorna avtomobila. V prvem sta bila kralj Aleksander in kraljica Marija, v drugem pa kraljev prvi adjutant general Had-f žič in ordinančni oficir major Pogačnik. Ko sta se avtomobila ustavila ter je kraljeva dvojica s svojim spremstvom, izstopila, je ogromna množica izbruhnila v vihar ovacij.
Kralj je bil oblečen v svojo generalsko uniformo, kraljica pa v narodno nošo brhke Gorenj ke z zlatovezeno avbo na glavi.
Učenka 4. razreda dekliške šole v Kranju Lea Saboty je v , spremstvu dveh tovarišic izro-] čila kraljici s kratkim nagovorom, v katerem je povdarjala vdanost in ljubezen šolske mladine napram kraljevski družini, krasen šopek, ki ga je kraljica radostno sprejela. Nato sta se kralj in kraljica med špalirjem deklic, ki so sipale pred njima cvetje, podala s svojim spremstvem v paviljon.
Po odkritju spomenika se je vršila ljudska veselica. Cela I slovesnost je lepo potekla in I bo še dolgo ostala v spominu I vdeležencem. Smolo je imela
le Orjuna, kateri ni bilo dovoljeno blizu.
-o-
, Razne' nesreče.
V četrtek 5. avg. je bil v Mariboru dan raznih nezgod in nesreč. Skraber Anton, 841efc-ni starček, ki stanujejo v Jože Vošnjakovi ulici, si je zlomil nogo v svoji sobi. Ker je popolnoma slep, je neprevidno stopil, padel in počila mu je kost na levi nogi. — Nogo si je zlomila tudi 461etna soproga železničarja Marija Breznik iz Krčevine. — Otroška surovost je povzročila težko poškodbo na 11 letnem šolarjij Edi Kam-piču iz Smetanove ulice. Šel je nabirat travo za kunce. Ulični fantalini so ga napadli, in eden ga je s tako silo vrgel ob tla, da si je zlomil in izpahnil des no roko. — Kurjač državne železnice Ivan Tomažič se je ponesrečil na glavnem kolodvoru ter s» zlomil rebro. — Rešilni oddelek je vse ponesrečence prepeljal v bolnišnico, nudil pa je v svoji ambulanti prvo pomoč pri številnih poškodbah lažjega značaja, ki so se orne-nejnega dne pripetile. Med temi je delavec Ivan Gomilant iz Kamnice. Ko je šel zjutraj na delo v Maribor, ga je napadla niegova soseda s krampom ter mu prizadela precej nevarno rano na glavi. Ni pa hotel povedati, iz kakega vzroka ga je soseda premlatila.
-o-
Riziko dela.
Pri "Dravi" v Melju zaposleni 18 letni delavec Viktor Malinšek je prišel preveč blizu stroja, pri katerem je bil zaposlen. Transmisija mu je zagrabila desno uho. Odtrgala mu ie uho in še precejšen del obraza. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
-o-
Preganjanje učiteljev.
Šolska vodstva so zopet prejela poziv, da morajo vsi slovanski učitelji ponovno položiti izpit iz italijanskega jezika, in sicer tokrat pismeno in ustno v prvi polovici avgusta.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna poSiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo In brez odbitka izplačana, ako se poelužite naš« bank«,
Dinarje, ozir. lire amo včeraj poli-Ijali po teh-le cenah:
500 Din __9 Ms
1.000 " -9 18.60
2,500 * _| 46.25
5,000 • -f 92.00
10.000 « -9183.00
100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir
.$ 4.05 7.75 ..$18.50 ...$35.75
Pri večjih avotah poseben popust Poštnina j« v teh cenah 2e vraču-
Zaradi nestalnosti cen fe nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajaa so cene dneva, ko denar aprejmemo.
Nakazila ae Izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovite ttf : >
ZAKRAJSEK s. CESARK
435 W. 42nd ST, NEW YORK. M. *,
Amerikanski Slovenec

Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, ill.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto .............—...................$5.00
Za pol leta ______________________________________ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________6.00
Za pol leta ________________________________________ 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
"or one year ...................................$5.00
"or half a year------------------------------- 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------------6.00
For half a year ------------------------3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Socializem.
Ako pa pogledamo še na posamezne voditelje in njih karakterje pri udejstvovanju brez verskega socializma pa mora vzeti vsakemu poštenemu miselcu še vsako preostalo trohico dobre volje do njihovega socializma.
Saj vidimo dnevno, kako ravno isti, ki prej govore na vsa usta o svobodi, potem uvajajo najstrožji tiranizem in (absolutizem. Kdor pazno zasleduje vse. to in motri vse s zdoavim razumom, mora zgubiti zadnjo unčo svoje naudušenosti za brez-verski socializem. Taka je slika brezverskega socializma.—n.
Kakor znano imamo dva socializma na svetu. Eden je brezverski, drugi je krščanski. Okrog prvega se zbirajo vsi, ki so zavrgli vero v Boga in hočejo tudi iztrebiti vero iz ljudskih. To pokazuje njih delovanje na vse njihovih poljih.
Krščanski socializem' pa deluje v krščanskem duhu. Poteguje se za pravice delovnega ljudstva, a uči tudi človeško družbo evangelij Kristusove ljubezni. Krščanski socialisti se predobro zavedajo, da vse kar človek stori brez Boga, nima na sebi pečata trajnosti, ker ne nosi božjega blagoslova. Je stavba zidana na pesek.
V Evropi imenujejo brezverske socialiste "social demokrate" — katoliški delavci pa so organizirani v vrstah krščanskih socialistov. Tako vidimo dva tabora. Eni gredo z Bogom — drugi brez Boga in istega zametujejo.
Brezverski socialisti imajo v vseh deželah parolo: "Vera je zasebna stvar." Iz tega sledi, da vera v javnem življenju nima mesta ,ona ne sme biti sila, ki bi uravnavala javno življenje. To pravico ima po mišljenju brezverskih socialistov samo brezverstvO. To je temeljna zmota naših brezverskih socialistov, in že samo ta zmota dela brezverski socializem nesposoben za to, da bi rešil socialno vprašanje ter da bi poboljšal položaj delavskih slojev.
Nevera je nesreča za vsakega človeka, za kapitalista ravno tako, kakor za delavca . Nevera tira v nesrečo cele stanove, stan izobražencev ravno tako, kakor stan delavcev in farmarjev . Brezverski socializem hoče delavski stan natirati v to nesrečo, in v tem je dokaz, da on ne dela v blagor delavskih slojev.
Brezverski socializem ali socialna demokracija ima za selil ztrodovino kakih 70 let. A vsa ta dolga leta ni ničesar stvarnega, res in stalnega dosegel ali storil za prospeli in napredek delavcev. Vsled svojega negativnega programa, ki samo hoče odpraviti zasebno lastnino, ne vedoč, kaj bi postavil na njeno mesto, je nezmožen, da bi kaj pozitivnega storil za gmotni blagor delavskih slojev.
Da bi pokril to svojo nesposobnost in svoj popolni neuspeh razpiliava brezverski socializem v dušah tistih zaslepljencev, ki še verujejo njih besedam in obljubam, versko mržnjo in sovraštvo zoper vero. Njih strastna borba je naperjena zoper katoliško cerkev
POZDRAVI NAŠIH MILIH GOSTOV S PARNIKA. Na pamiku OIympic"u, 6. avg. 1926.
Predno stopimo na evropska tla, pošiljamo potniki iz starega kraja vsem ameriškim prijateljem naj prisrčne jše pozdrave. Jasno nebo in kakor zrcalo mirno morje se kaj ujemata z ljubimi spomini, ki zanašajo naše misli v prijazno in gostoljubno novo domovino. Ne bomo mogli vračati z enakim, zato še enkrat kličemo: Bog povrni!
PISMO S POTA.
Kansas City, Kans.
Pred par dnevi sem dospel prvikrat v to naselbino, ki je sicer majhna in marsikateremu rojaku po širni Ameriki prav malo znana, vendar po svojih delavnih in požrtvovalnih rojakih v gotovih ozirih, presega marsikatero veliko naselbino.
Ogledal sem si krasno stavbo nove cerkve, ki je napravljena po najmodernejših načrtih in bo kmalu zgotovljena. Ta cerkvica bo res nekaj veličastnega ter po svojem mičnem slogu kar se tiče zunanjnosti in notranjščine presega vse slovenske cerkvice, ki sem jih imel priliko do sedaj videti po mojem obširnem potovanju po Ameriki. Tudi kar se tiče prostora, boljšega bi si ne bili mogli zbrati. Stoji na zasebnem bloku, na katerem se nahaja tik tudi župnišče, a ves drugi prostor je namenjen za vrt.
Tukaj je tudi lepa slovenska šolo, katero vzdržuje 125 slovenskih družin, ti so, ki red-
no plačujejo svoje prispevke,
, 4l	...	,J sedaj pa lahko čitatclji sami
Velika nedoslednost brezverskih socialistov-je tudi to	tp	1>.ovore.
odpirajo svoja usta zelo na široko o svobodi. Pravijo: Vera je zasebna stvar." Pod to parolo se razume kaj ne, če je vera zasebna stvar, potem lahko vsak veruje, kar hoče in ima popolno svobodo izvrševati svoje verske dolžnosti. Pa, če ta socializem ogledamo od bližje v njegovi praksi, vidimo, da med trdivami: "Vera je zasebna stvar" in "svobodo vsem," pa med resnično prakso in udejstvovanjem zij.a velikanski propad, ki nikakor ne "štima" skupaj. Na eni strani odpirajo na široko svoja usta, da vera je zasebna stvar in da svobodo se mora pustiti vsem. Na drugi pa te "zasebne stvari" niti en sam dan ne puste pri miru, še manj pa so za kako svobodo onih, ki so versko prepričani. Kdor to dobro prouči, ta pride do prepričanja, da v kolikor se tiče socializem glede programa za izboljšanja delavskega položaja, je socializem izpeljiv deloma. Nikdar in nikakor pa ne v drugih zadevah, v katerih se utilca in zaletuje v naj naravne jše pravice človeka. Tukaj pa brezverski socializem laže na vsa usta, ker na eni strani trdi o "zasebni stvari" in "popolni svobodi," a vsega tega v najmanjši meri ne privošči ljudem verskega prepričanja. To o teoriji in praksi brezverskega socializma.
sodijo, kaj te številke govore.
Velike zasluge ima pri tem v obče priljubljeni in v resnici ljubeznivi dušni pastir Very Rev. Jno. Perše. Vsa čast pre-častitemu, kakor tudi vsem fa-ranom, ki se zavedajo in delajo po prelepem izreku : Ne le kar veleva mu stan, kar mora, to mož je storiti dolžan.
Dragi rojaki, zlasti oni, ki po severnih delih Zed. drž. živite in vam klima ne ugaja, tukaj je za vas prilika. Dela, ako sem bil prav poučen, je tukaj dovolj, posebno za mladino. Stanovanja in tudi hiše so tukaj prav po ceni. Tako na primer se lahko dobi 4-5 sob dobro ohranjena hiša za kakih
$2000, in to v bližini slovenske cerkve in šole.
Ob zaključku mojega dopisa, se še vsem rojakom1 v na selbini prav iskreno zahvalim, ker so mi šli tako na roko, o-nim, ki so ,obnovili naročnino in tistim, ki so se na novo naročili. Za tako velik vspeh se moram zahvaliti tudi preč. g. župniku Peršetu, ker so me rojakom v cerkvi priporočili. Zahvalim se tudi tem potom, Mr. Majerlu, ki me je spremljal do rojakov. Hvala vsem!
Pozdrav Frank Kurnik, pot. zast.
——o-
DOMAČA ZABAVA V GOZ DIČKU.
Cleveland, ColUnwood, O.
V nedeljo dne 15. avgusta je bilo tukaj pri nas jalco živahno in veselo. Tako je bilo videti, kakor bi šla polovica naših fa-ranov v staro domovino. No hvala Bogu, večina jih je že spet doma, le nekateri so še ostali v "Spic-purgu" a tudi ti se kmalo povrnejo.
Po zadnji sv. maši sedim pred hišo in študiram kam bi jo ubral popoludne. Kakor nalašč pa se pripelje mimo sosed Janko in hajdi na "motovilo" ki je šlo čez drn in strn, dokler se ni ustavilo v prijaznem gozdičku.
Prej sem1 mislil, da bomo sami, ko pa stopim iz avtomobila, vidim, da je tam že vse polno prijateljev in znancev. Začela se je živahna in vesela zabava. Zastopani so mesarji, grocerji, "Lase strižči," par je bilo tudi takih, ki imajo "job" takrat ko je človek mrtev.
Komaj sem se malo naokoli razgledal, že začne Mrs. M. Ižanc skupaj klicati, tako tudi jaz stopim nekoliko bližje — in sicer k mizi, kjer je bilo vseh dobrot tega sveta v izobilju. Ni bilo treba dolgo klicati, kmalu je bila vsa družba okoli mize. Slišati je bilo: "daj no sem," pa tudi: "odreži" in "nalij še." Najbolj se je drl Joža, pogledam ga, pa vidim, da drži v rokah kos potice. Mrs. Ižanc je vstregla vsakemu. Med tem, ko smo se mi zabavali, sta pa Mr. Frlin in Mr. Svetek igrala "Horse Shoe game," pri tem pa mašila v usta mesto in kruh, tudi na pijačo nista pozabila.
Kjer je le par Slovencev skupaj, tam gotovo nič ne poteče,
da bi ne bilo slišati poleg petja. Tako smo jo tudi mi vreza-li — mila slovenska pesem se je razlegala po gozdu v hladni večer.
Lepa je bila zabava, hvala lepa prirediteljem1!
Pri nas se vse pripravlja za cerkveni bazar. Tam se bo dobilo prav vse; pipa za očeta, fina iz Jave importirana kava za mamo ,za Miciko lepi uhani, za Janeza cigare in vse polno igrač za otroke. Toraj v mislih imejte — 4.-5.- in šestega septembra, kajti na omenjene dni se bo vršil cerkveni bazar, da tako pomagamo po svojih močeh do vresničenja ideje za povečanje cerkve in zidavo farne šole.
Poročevalec.
IŠČEJO SE:
Martinka Sokčevič iz Sla-kovcev pri Vinkovcih; zadnje znano bivališče St. Louis, Mo.;
Ivan Gršetič iz Zagreba; zadnje bivališče New York, N. Y.; '
Milo F. Kadija iz Njegoša,
Črna gora;
Karlo Heker iz Like; živel je v Lackawanni, N. Y. in v Daytonu, O.;
Tomo in Josip Čamič iz Ma-jorova, Novi Marof, Hrvatska; živela sta v New Yorku;
Vencel Horak; nekdaj je živel v Nottingham, O.; baje u-mrl, a ne ve se kje.
Dragotin Karaš iz Zagreba;
Radivoj Ransavljevič; zadnje znano bivališče Tire Hill, Pa.;
6.910 slučajih; 2.039 jih je bit lo deportiranih na stroške do-tičnih parobrodarskih družb, 1.955 jih je pa odpotovalo na svoje stroške.
Razlogi deportacij so bili: Umobolnost ali padavica 796 slučajev (533 v letu 1924-25) ; drugi psihični pomanjkljaji 257 (v prejšnjem letu 75) ; nalezljive bolezni 100 (104); fizični defekti 90 (201) ; verjetnost, da padejo na javno breme 887" (1.758); berači in postopači 2 (3) ; podpirani tujci 42 (37); spremljevalci 1 (2); izpod 16 let 54 (24) ; analfa-beti 494 (474) ; kontraktni delavci 27 (66) ; hudodelci 793 (637) ; nemoralni razredi 412 (327) ; deportirani pred manj kot enim letom 131 (164); vstopili brez inšpekcije 902 (1.169) ; po zakonu o izklju-čenju Kitajcev 178 (93) ;■ zaradi izčrpane kvote 536 (394) ; po 17. oddeljku zakona od leta 1924 256 (115); zaradi po-1 manjkanja pravilnega vizuma 4.582 (2.723) iz drugih razlogov 364 (596).
Več kot polovica teh deportiranih je prišla v Zedinjene
Koe
Portugalska je dežela, v kateri divja preganjanje cerkve z malimi presledki že nad sto let. Višek je doseglo preganjanje z uveljavljenjem drakoničnega zakona o ločitvi cerkve od države 1. 1911. Tedaj so zaplenili cerkve in semenišča, ki so jih potem samo še "posojali" v bo-goslužne svrhe. Duhovniki izven cerkve niso smeli nositi du-hovske obleke, vse javne proce-sijp in druge katoliške prireditve so bile strogo prepovedano. Alfonso Costa je tedaj prerokoval : "Tekom dveh generacij bo ta zakon katoliško cerkev na Portugalskem izbrisal." Zgodilo se je ravno nasprotno.
Ko se je polegel prvi vihar revolucije in je bila vlada zaposlena z vsemi mogočimi težavami, se je episkopat z vso vnemo lotil dela, da odstrani strašne razvaline. Vso svojo skrb je posvetil obnovi cerkvenega življenja, vzpostavi cerkva in ka-
Drzave iz sosednih dežel. „	. . .
„ . ■«r , ., 0 „„ , . T- ; toliskih sol, na ojacenje in po-3.341 iz Mehike, 2.904 iz Ka-, „______. , ,.„, J, .'
nade; od ostalih se jih je iz
krcalo v lukah atlantske obale,
vr -tr -t „ roo .'se dve novi škofiji: Villareal in večinoma v New Yorku, 3.539; „ ■ ■ T3	. , , w.
. , , , ., ,	Zeiria. Pomanjkanje duhovsci-
v lukah mehikanskega zaliva . ... • , J ... „ .
.v , ,, , eir7. „ ne je bilo izredno veliko. Zato 470; v pacifičmh lukah 617; v j;
»i \ • tt • • , r>„	Je bila glavna skrb škofov, da
Alaski, Havaju m v Portonku , ..	_ '
i vspostavijo sememsca. Po ve-
'' lT . . -v .. čini škofij je pa manjkalo vse; V primeri s prejšnjim letom _____J	.jJ___J t.....
je naraslo število deportiranih
J speševanje katoliške stvari po tisku in društvih. Ustanovili sta
zaradi mentalnih hib, in sicer:
Henrik Šmid iz Zagorja ob Zaradi umobolnosti ali epilep-Savi; baje živi v Wabashi, gjjg od 533 na 796 ; zaradi dru
Minil.; ali v Wabuska, Nev
Frank Wrban; zadnje znano bivališče Cleveland, O.;
Anton in Pero Pašalič iz Banjaluke; zadnji naslovi Vineland, N. J. in Kenosha, Wis.;
Milan Ruich; nekdaj je živel v Dooge, Wis.
Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da to naznani Izseljeniškemu Poslancu (Commissioner oij Emigration) 1819 Broadway, New York City.
DEPORTAGIJEIZZED. DRŽAV Y FISKALNEM LETI) 1925-26.
V fiskalnem letu 1925-26 je bilo iz Zedinjenih Držav deportiranih 10.904 tujcev (v letu 1924-25 9.495). ,
Najvišje število je bilo doseženo v juniju s 1.924.
Od skupnega števila je bilo deportirano v Evropo 5.088 o-seb, in sicer v Veliko Britanijo in Irsko 998, v Italijo 911, v Nemčijo 662, in po manj kot 500 v druge dežele. V Mehiko je bilo deportiranih 2.588, v Kanado in Novo Fundlaridijo 2.102, v Zapadno Indijo 248, v Centralno in Južno Ameriko 182 oseb; dalje v Azijo 589, v Afriko, Avstralijo in na pa-cifičke otoke 107 oseb.
Vlada je plačala stroške v
gih psihičnih defektov od 75 na 257; število mladoletnih od 24 na 54; nepismenih od 474 na 494; zločincev od 637 na 793; nemoralnih od 327 na 412; Kitajcev od 93 na 178; zaradi izčrpane kvote od 391 na 536; po oddeljku 17 (ker so dopotovali v sosfedno deželo na ladjah družb, ki se niso podvrgle ameriškim priseljeniškim zakonom) od 115 na 256; zaradi pomanjkanja pravilnega vizuma od 2.723 na 4.582.
V deportacijskih slučajih pomeni pomanjkanje pravilnega vizuma navadno, da dotični sploh niso imeli ameriškega vizuma. Ta točka obsega večinoma ljudi, ki so ilegalno prišli, oziroma bili vtihotapljeni v Zedinjene Države.
Veliko je videti tudi število onih, ki so bili deportirani, ker je bila kvota njihove dežele izčrpana takrat, ko so dopotovali.
Število deportiranih zločincev se je povišalo od 637 na 793. Po nekaterih vesteh iz Washingtona bi se utegnilo to število v bodočnosti še izredno povišati; po poizvedovanjih i-migracijskega urada je po raznih kaznilnah dežele baje okrog 50.000 tujcev, ki bi se po priseljeniških zakonih lahko deportirali, in dela se na tem, da bi se te deportacije tudi res izvršile.
zgradbe, osobje in sredstva. Vendar vse to gorečih dušnih pastirjev ni zadrževalo v njihovem delu. Z njimi so velikodušno tekmovali verniki in danes imajo zopet vse škofije svoja semenišča, nekatere celo po dva. L. 1923., 1924. in 1925. so se vršili sijajni evharistični, in katoliški shodi.
Res da se danes po vsem svetu razcveta nova pomlad verskega življenja med narodi, vendar preobrat k boljšemu ni nikjer tako očividen kakor ravno 'ri^ yytPlllWIi	1 ni krogi in akademična mladina se vračajo k praktičnemu krščanstvu, v cerkvenih nauč-nih zavodih in učiteljiščih se z vnemo izobražujejo in vzgajajo izobraženi duhovniki in učitelji in povsod se snujejo katoliške ljudske šole. Cerkev na Portugalskem vstaja v novi luči in novem sijaju, in to kljub ločitveni postavi, ki naj bi jo bila pokopala.
* * m
Iz Rima poročajo te dni, da je Mussolini sprejel v palači Chigi 50 dijakov iz kraljevine vJHS, ki so došli v Italijo na znanstveno potovanje in so po svojem prihodu v Rim izrazili željo, da bi se radi poklonili Mussoliniju. Na pozdrav voditelja dijakov se je Mussolini za poklonitev v prisrčnih besedah zahvalil beograjski univerzitetni mladini ter naglašal, da ji je namenjeno v bodočnosti razvijati zveze dobrega sosedstva in prijateljstva. Pri slovesu so dijaki vzklikali: "Živela Italija!" Le kdo so ti dijaki bili? !
Rosseggcr—Jos. Vole:
PRI GOSPODU STRICU ¥ GOSTEH.
(KONEC.)
Mlinarjev dom je bil eno uro daleč notri med hribi, župnik je moral oditi, in nama ni kazalo drugega, kakor da se posloviva od prijaznega gostitelja. Toda obljubiti sva mu morala, da ga še obiščeva. Jaz sem čez kakih dvanajst let ob nekem potovanju res spet prišel v te kraje in tudi pogledal v tiho Zadolje, toda dobri župnik je bil že pod rušo; umrl je prej ko Mlinar jeva Katra, ki je že več let "umirala." Pogostil me je pa vseeno spet, kajti lepe jablane na vrtu so bile polne najlepšega sadu.
In zdaj spet nazaj v Zadnike k dragemu stricu Makšetu. Ta je naju že čakal pri vhodu na dvorišče in je bil praznično o-pravljen. Zeleno obleko, na glavi zelen klobuk s krivci in kozjo brado, čisto, kakor kak gozdar.
"Tak sta vendar nazaj!" se je nama nasmejal, "že sem mislil, da bosta starega strica poslala v pokoj in se samo vsedla na njegovo mesto. Sta dobro kosila? Seveda,
-We: ,	-
v župnišču diši! Meni, ubogemu kmetav-zarju, pa uideta.
Saj pri tem stricu nisva nič dobila! — je pravil pozneje Rok, da je možu zatrdil. Jaz tega nisem/slišal, pač pa, kar je rekel stric: "In zdaj, gospoda, jaz mislim, da si moramo pa tudi kaj dobrega privoščiti, dokler smo skupaj. Jutri, kakor pravita, morata naprej, in braniti vama ne smem. Mlad naj si človek svet ogleda, to je prav. Toda danes naj vama jaz napravim prijeten večer. Gremo pol urice daleč dol k ošitrju pri potoku. Doli je dobiti ocvrtih pišk — povem vama, da takih nima vsa koroška dežela. Danes sta moja gosta — prosim, nobene besede! Moja gosta sta!"
Ne mojemu tovarišu ne meni bi ne bilo padlo na kraj uma, da bi bila le z besedico ugovarjala. Torej smo jo udarili k oštirju pri potoku.
Tam smo razmajali vso hišo. Oštirka je netila ogenj, oštir nabijal pipe, dekle ob koritu trebile' piščance in izpirale zelenjavo.
Po pravici povedano: to je bila fina večerja pri oštirju ob potoku. Ocvrte piške, pečene piške s solato in kompotom, zraven
pivo. Potem pecivo in čaj, zraven vin^! To> je nama -dišalo, in tudi stric je vrlo pomagal in nama še ponujal, tako da sva si mislila: noče, da bi bil slabši od župnika, čegar gostoljubnost sva mu hvalila na vse pre-tege. Vino nam je lezlo v glavo, pripovedovali smo si vesele zgodbice — stric je vedel najboljše. Potem smo jeli peti zdravice — stric je pel najglasneje in se sploh vedel tako veseljaško, da sva si mislila: lej, kakor je prej ravnal, je bila sama potvara. Rok mi je kar mežikal, tako je bil srečen.
Skoro je bila že polnoč, ko je stric z jasnim glasom poklical oštirko. "Prosim, gospoda, plačam jaz!" je naju odbijal, kjer ni bilo čisto nič odbijati. Pri tem j'q dostojanstveno segel suknjiču v levi žep, potem dostojanstveno v desni žep, precej nato že manj dostojanstveno spet v levi, potem je jel otipavati vse žepe od zunaj, preiskavati od znotraj in končno je glasno zatiskal. "No, ta je pa dobra!" 'je rekel. "Denarnico sem pozabil doma. Ne kaže drugega, kakor da mi posodita, do jutri."
Rok je priznal kar naravnost, da s svojo imovino ne zmore računa. Jaz pa sem segel z usodno postrežljivostjo po svoji denarnici
in plačal ceho s štirimi goldinarji in osemdesetimi krajcarji.
Potem smo šli domov in uganjali po poti vsake baže norčije; stric je pridno pomagal.
Brez bojazni sem zaspal in spal tisto noč. Drugo jutro bi bila morala naprej. Ko sva bila napravljena, nama je prinesla postrež-nica, da je "gospod" že na vse zgodaj odšel po važnem opravku v hribe, da naju še enkrat najiskreneje pozdravlja in nama želi srečno pot.
Meni se zdi, da sem takrat obstal kakor okamenel. Ta vtis sem imel, kakor da mi je vrgel nekdo vrv okoli vratu. Vprašal sem, ali ni nič naročil?
"Saj res!" je rekla postrežnica, "kmalu bi bila pozabila! Da bi bila tako dobra — je naročil pa da bi vzela s seboj mal paket do kovača v Gorenji vasi, ker gresta ravno mimo, pa da bi ga tam oddala; gospod Makše iz Zadnikov ga pošilja, drugo bo kovač že vedel."
"in zame ni nič pustil?" sem vprašal v skrbeh.
"Druzega nič. Čisto nič."
Tedaj se je vrv okoli mojega vratu za-
drgnila.
V malem paketu, ovitem s staro hodinčno vrečo, je — tako je povedala postrežnica— par zlomljenih lopat in izrabljeno črtalo od orala. Pa sva res vlekla tisto ropotijo s seboj in še ogledala sva si jo med potom. Toda, kakor sva jo cenila, ni bila vredna dvajset grošev in izplačalo se ni, da bi jo bila vzela za odškodnino. Vestno sva jo oddala pri kovaču v Gorenji vasi in jo potom tolkla naprej, ne vedoča, kako naj si zdaj pomagava.
Na Inomost ni bilo več misliti, na levo sva jo udarila, proti lepemu mestu Celovcu, kjer sva poznala par darežljivih sošolcev.
Jaz in Rokec sva ostala še dalje dobra prijatelja, toda na obiske k stricu me ni veČ vabil. Baje da je tudi sam redkokdaj še tja zašel.
Toda časi se izpreminjajo. Predzadnje poletje sem vendar preživel nekaj prav prijetnih tednov na posestvu v Zadnikih. Bil sem namreč tam v gosteh pri svojem prijatelju Roku. Ej, koliko sva si imela povedati o lepih mladih dneh, dobro sva jedla in pila in se tudi veliko smejala, kajti — moj prijatelj je bil srečni dedič.

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smole?
tedenski koledar.
14. po bink. — Deset gobovih. Luk. 17.
29	Nedelja — Obglavljenje sv. Janeza Krst.
30	Pondeljek — Roza Lim. dev.
31	Torek — Rajmund spoz.
1	Sreda — Edigij. Veseljko.
2	Četrtek — Štefan, kr.
3	Petek — Doroteja, muč.
4	Sobota — Roaalija, dev.
štirinajsta nedelja do
binkoštih.
Poglejte ptice pod nebom in cvetlice na polji.
Mat. 6, 26, 28.
Kristus Gospod nas v današnjem evangelju opozarja na naravo, da bi nas poučil o božji previdnosti, da moramo zaupati v Boga: "Glejte ptice Pod nebom, ne sejejo in ne kujejo. . . Poglejte cvetlice na Polji. . ."
Ni bilo to prvikrat, da je Gospod pri svojih naukih svoje poslušalce opozarjal na naravo, storil je to pogosto in rad. Spomnite se raznih prilik. Nebeško kraljestvo je podobno Sorčičnemu zrnu, ki je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je veliko drevo; ^Pomnite se prilike o pšenici 111 ljuliki, prilike o nerodovitnem figovem drevesu, prilike o delavcih v vinogradu. Rad je °Poz.arjal Gospod na naravo; v naravi je tudi za nas mnogo desnic zapisanih!
Ozrimo se tudi mi, prijatelji, duties v naravo, in si izberimo 12 nje nekatere nauke. "V knji-gaV' pravi nek pisatelj, "go v°re samo ljudje; v naravi pa fiovori Bog." O čem nam pa govori narava? Trojen nauk nam daje v današnje premišljevanje; '
„	kako je Bog vsemogo-
čen;
— kako vse stvarstvo sPolnjuje svoj namen;
3. —_ kak0 jc narava podo-)a našega prihodnjega vstajenja.
i * * * Narava nas uči Božjo vse-m°RoČnost.
drobnogledom bomo opazili, koliko živalic se giblje v tej kapljici. Vzemimo le plesnobo na skorjici krha, z drobnogle-gom bomo opazili na tej skorjici razne mahove in rastline. In tako bi lahko naštevali še druge čudežne pojave v naši naravi.
Ne samo vesoljno svetovje z brezštevilnimi zvezdami—svetovi, vsaka najmanjša stvarica na svetu nam kaže, kako čudežno je vse, kar je vstvaril vsemogočni Bog.
In to je resnica, ki je zelo važna za nas. Bog vsemogočni, neskončni — kaj je človek v primeri z njim? Bog vsemogočni — ponižaj se človek pred njim! Bog vsemogočni — zaupaj, človek v tega Boga in boj se tega Boga!
Drugo, kar vidimo v naravi, je, kako vse vrši svoj namen.
Dan za dnevom sobice vzhaja in zahaja, vse zvezde se vrte in sučejo po določenih potih. Na naši zemlji zraste ta in ona rastlina, cvete in obrodi svoj sad; drevo raste in rodi sad; bučelica pridno nabira med po cvetju, mravlja teka sem in tja celi dan, vsaka stvarca vrši svoje delo, svoj namen. Vse v naravi vrši svoj namen, ena sama stvar, eno samo bitje, katero je Bog ustvaril, prijatelji, pogosto svojega dela, svojega namena, svojega poklica ne vrši, pozablja na svoj cilj in namen, ustavlja se svojemu namenu, in ta stvar, to bitje — je človek.
Občudovanja vredna stvar je človek. "Od vsega stvarstva," pravi sv. papež Gregor, "ima človek nekaj. Ima nekaj zemeljskega, ker telo je vzeto iz praha zemlje; ima nekaj, kakor rastline, da raste; ima nekaj, kakor živali, da se giblje in čuti; ima nekaj višjega, kakor imajo angeli, angeli so zgol duhovi, pa tudi človeška duša je duh; da še več; pisano je: "Vstvaril je Bog človeka po svoji podobi."
Človeku je dal Bog občudovanja vredne darove. Nima vsega, kar imajo živali, vendar daleko prekaša živalstvo. Nima bistrega očesa ko orel, ki
Citajte jih pogosto v naravi, da si bote vedno svesti svojega poklica tu na svetu, da bote vršili nalogo, katero je vam naložil Bog. Amen.
-o-
NATURALIZACIJA IN ZAHTEV PO OPROSTITVI OD VOJAŠKE SLUŽBE. Nova sodnijska odločba. Nedavno je dvojica federalnih sodišč druge inštance, tako-zvanih prizivnih okrožnih sodišč (Circuit Court Courts of Appeals), vprašala Vrhovno Sodišče Zdr. držav za mnenje, da-li so federalna okrožna sodišča upravičena soditi v slučaju priziva proti sklepu federalnega okrajnega sodišča, s katerim se je zavrgla prošnja za državljanstvo. Vrhovno Sodišče je odločilo, da ta višja federalna sodišča imajo to pravosodje in da inozemci imajo pravico do priziva v naturalizacij-skih zadevah. Ta odločba je naravo: Koliko krasnih podob, jimela ravnokar jako zanimivo koliko krasnih zgledov vsta- posledico.
go! Nerazumno stvarstvo si ni svesto svojega namena, pa ga vrši, človek, svest si svojega cilja, pa na ta cilj pozablja! Vstavlja, upira, protivi se Bogu.
Ozirajte se pogosto, prijatelji, v naravo: Vse vrši, spolnjuje svoj namen ; vrši, spolnjuj ga, človek tudi ti!
V naravi vidimo pa tudi krasno podobo našega prihodnjega vstajenja.
Kristus Gospod je rekel: "Pride ura, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega, in ti, ki ga bodo slišali, bodo oživeli" (Jan. 5, 25). Po smrti bo torej vstajenje, bo novo življenje. To resnico sicer mnogi taje, zdi se jim nekaj nemogočega. Pa nesmiselna je taka trditev. Bog, ki je človeka znal vstva-riti, ga bo znal tudi vzbuditi k novemu življenju — Bogu ni ničesar nemogočega. Naj pogledajo brezverci edinole v
Federalno prizivno sodišče za prvo okrožje je namreč na podlagi te odločbe Vrhovnega Sodišča sprejelo priziv v pravdi Tutun v. United States in ovrglo sklep federalnega okrajnega sodišča, s katerim je bila naturalizacijska prošnja ino-zemca Tutun odbita iz razloga, ker je za časa "drafta" kot ino-emec zahteval oprostitev od vojaščine. Prizivno sodišče je razsodilo, da sam zahtev po o-prostitvi od vojaščine ni nikak dokaz, da inozemec "ni udan načelom Konstitucije Združenih držav in dobro razpoložen napram dobremu redu in sreči tistih" in da zato ni to nikak zadosten razlog, da se odbije prošnja za državljanstvo. Prosilec je drugače povsem odgovarjal in njegova prošnja je bila odbita le iz razloga oprostitve od vojaščine. Kongres pa je po mnenju prizivnega sodišča natančno odredil vse pogoje za naturalizacijo in sodišča nimajo nikake pravice dodati nova
Ozrimo se na našo zemljo^
H občudovanja vredna? Je,	j„ii„„«. „
Vpin™ -i , , • •	vidi v ogromne daljave a ima
velikanska krogl.ia, in na tej , „ ,A.	-„„„xi- —a.
^'oglji tako različno stvarstvo! ^ttijoni in milijoni rastlin, mi-
^joni in milijoni živali v vodi in )la suhem, milijoni in milijoni Ptic.
Ozrimo se v vesoljni svet. bilijoni in milijoni zvezd! Vse zvezde so ogromni svetovi, "elika se nam zdi naša zem-■la> vendar je med temi zvezami, med temi švetovi kakor ^ako malo zrno. Nikdo ni se-8tel in ne geštel vseh teh o ^omnih svetov; če bi tudi se-[ mu jih je Bog dal, nima človek teli vse milijone in milijone, za to zemeljsko grudo, ne, mi ?A'ezd, katere vidi naše oko, jel nismo vstvarjeni samo za ta
svet. Naš namen je višji; naš
dušo, in ta mu je iznašla orod je, ^ katerim vidi v daljave, iznašel je človek daljnogled. Nima hitrosti ko ptica, a s puško doseže najhitrejšo ptico. Nima hitrosti kakor mnogotere živa li na svetu, a z železnico, par-niki prepotuje celi svet. Dal je Bog človeku dušo in razum, in s tema dvema velikanske darove.
Občudovanja vreden je človekov namen. Vsi ti darovi, ki
jenja, novega življenja bodo našli v naravi!
Kmet zaseje seme v zemljo, seme v zemlji umrje, a ne za vedno; iz semena vzraste nova rastlina, pride novo življenje! Gosenica se za nekaj časa za-prede, zaprta je kakor v grobu ; čez nekaj časa vzleti krasen metuljček! Zima pride Čez zemljo, vse je, kakor bi bilo izumrlo v naravi, pride pa zopet pomlad, in z njo novo življenje, nova krasota v naravi! Ni li vse to V naravi krasna predpodoba našega bodočega vstajenja ?
V knjigah govore samo ljudje, v naravi govori Bog. In Bog je to veliko resnico o našem prihodnjem vstajenju zapisal z jasnimi črkami v naravo ! Zato, prijatelji, ne pozabite na to resnico, ki jo nas uči narava: Vsi bomo enkrat vstali k novemu življenju!
Ta resnica je za nas najprej zelo tolažljiva. Koliko žalujemo, koliko solza pretočimo ob smrti naših dragih! Koliko pravila.
prejokamo ob grobu! Ne jo-1 Glede inozemcev, ki niso ho-kaj, tako nam kliče Gospod, teli služiti v ameriški vojni, je tako nam kliče narava; nisi Kongres tekom svetovne vojne zgubil svojih dragih za vedno, določil le sledeče: Zakon o na-čez kratek čas jih bodeš zopet boru je sicer vpošteval tudi u-videl!	jvojačenje onih inozemcev, ki so
Ta resnica nas pa tudi stra- imel,i prvi papir. Posebni zakon ši. "Kar človek seje, to bo tu- 'pa je določal, da inozemci, ki di žel," pravi sv. Pavel; "kdor so bili državljani nevtralnih seje svoje telo, bo žel od telesa oblasti, morejo biti oproščeni pogubljenje. Kdor pa seje svo- od vojaške službe, ako povrnejo dušo, bo žel od duše večno jo, oziroma umaknejo svoj prvi življenje." (Gal. 6, 8). To po- papir; v takem slučaju pa so za menja: Kdor služi na svetu le vedno izključeni od ameriškega telesu, ne bo imel v večnosti državljanstva. Bilo je sicer v radostnega življenja!	Kongresu tudi drugih zakon-
Te resnice, ^prijatelji, vidimo 'skih načrtov, ki so hoteli raz-zapisane v naravi: Bog je vse- tegniti take določbe tudi na mogočen; vse vrši, izpolnjuje druge inozemce, ali noben iz-svoj namen, vršiti ga moraš, med teh načrtov ni postal za-človek, tudi ti; vstal boš zopet kon. Zakon torej izključuje iz k novemu življenju. Uči nas državljanstva, ako so sicer zah-narava sicer še druge resnice, tevali oprostitev od vojaščine, premišljujmo pa pogosto o teh, ali niso umaknili svojega prve-o katerih smo govorili danes, 'ga papirja.
Š1R0M JUGOSLAVIJE.
Volčja Draga. Pri nas so začeli graditi novo železnico, -r-Podjetniki so nabirali za ta dela le domače delavce, zato najbrž, ker so boljši za delo in ceneje delajo, dobijo le 17 lir za lOurno delo. Kako naj s to plačo pri vedno rastoči draginji delavec preživi svojo družino, je vprašanje.
Planina pri Vipavi. Kruta smrt je ugrabila iz naše srede 201etno zavedno članico našega društva Marijo Zvokelj iz Dolenj. Kal bolezni sušice je dobila v ajdovski predilnici.
Utrski vrh pri Sebreljah. Tukaj je le malo veselih novic. Dež je neprestano namakal našo pokrajino, koruza je tako majhna, da ni upanja, da bi dozorela. Kmetje sedaj prodajajo gozdove, da dobe potrebni denar za kritje stroškov. Kaj bo pa s poznejšimi rodovi, ko ne bo ne denarja, ne gozdov.
Tomaj. Tukaj je preminul posestnik Anton Puppis v starosti 84 let. Bil je vzoren krščanski mož in gospodar, krepkega značaja in samostojnega mišljenja. Pokojnik je bil dolgo vrsto let cerkveni in občinski starešina, mnogo let tudi župan.
DELO SLUŽBE.
DELO DOBI izkušen "examiner" za ženska oblačila. M. Grossman, 3111 Armitage. Belmont 5090. 962-s,t,sr
pozor!!!
Potreb'ujemo od 25 do 50 let stare moške in ženske, poštene ljudi, ki si lahko veliko denarja zaslužijo. Naša tvrd-ka ima samo najboljša odbrana poslopja in drugo lastnino v Markham City, nasproti Dixie glavne ceste. Na tisoče je ljudi v Cliicagi, ki bi se za ta posestva zanimali; ne bo vam težko istim kaj prodati, za kar dobite lepo provizijo. Vsakdo, ki kupi od nas posestvo, je zavarovan za slučaj smrti, nesreče ali bolezni. Mi tudi pomagamo vsakomur. ki bi hotel zidati na zemlji, ki jo je kupil od nas. Z nami lahko delate ves čas ali samo v prostih urah; lep zaslužek vam je zasiguran. Pridite s< ogledati v nedeljo, 22. avgusta na 162d Street in Western Ave. ali v naši pisarni:	969-s,t,sr
GREATER CITIES REALTY DEVELOPERS, 6 N. Michigan Ave.
MALI OGLASI.
___HIŠE IN LOTE.
LASTNINA NA SEVERO-ZAPAD-NI STRANI, 248 čev. ob Foster pa tudi poleg 6 po 30 čev. lote za zid. bungalow, 1 bik. do Milwaukee Ave., 3 bloke do N. W. R, postaje, 3 bloke do šole, tlakovano in plačano, vse brez dolga. $12,500, takoj $5000, ostalo mesečno. Vprašajte 5147 Milwaukee Ave. Phone Palisade 0472.
923-12 ins.
FARME NA PRODAT
FARME V INDIANA, Ohio, Kentucky in Tennessee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, nizka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško.	915-10 ins.
POHIŠTVO NA PRODAJ.
IZREDNA PRILIKA, postelja, box spring, madrac in postelnina. 6737 Ridgeland, 2nd Floor.	974-t
SAM. SLOV. KAT. DEL. POD. DR. SV. BABARE, ŠT. 2, ELY, MINN.
Predsednik: John Otrin, Podpredsednik: George Peter nel,
Tajnik:.. Joseph A. Mertel, box 278,
Zapisnikar: Frank Erzar, Blagajnik: Mike Cerkovnik, Zastopnik: Frank Pengal, Nadzorniki: Frank Skalar, ^ Frank Sajovic, Frank Erchull; CITATELJEM V VSEH NA
140 AKR. blizu Denverja; dobra zemlja, za prešičjerejo ali mlekarno; raste koruza in pšenica. $15.00 za aker. Enoletni pridelek plača svet. Dr. Wm. Hess, 1554 California St., Denver, - Colo.	967-s,t,sr
POHIŠTVO na prodaj za 5 sob, piano, Phonograph — $650.00. — 8222 Maryland, Apt. 3 Triangle 0231. __981-t.sr.č
POHIŠTVO fino za 10 sob — 1031 Hyde Park Blvd. 2nd Dorchester 2457.	980-t
St.
To društvo je v dobrem finančnem stanju in lastuje sedaj okrog $20,000 ter je že izplačalo bolnim sobratom in vdovam okrog $50,000. Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely in okolici se nudi ugodna prilika, da pristopijo v to društvo. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo dopoldan v Jugoslovanskem Narod. Domu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na glavne uradnike.
SLUŽBE ISCE
ženska za gospodinjstvo na farmi pri družini ali samcu, bodisi pri Slovencih ali Nemcih. Pišite na naslov: Mrs. Helena Mik-lautz, Radley, Kans.
SELBINAH V VEDNOST.
Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost, na
Knjigarno Amer. Slovenoc.
HIŠA, 2 stan. po 4 sobe, lepa okolica, garaža 2 kari, alley tlakovana; $6650, takoj $2500, popust ako več gotovi-lie. 4150 N. Oakley Ave. 936-sr do sr
HIŠA 2 NADSTR., zid., 6 sob; hrastov les, porč, velika lota, garaža za 2 kari. $15,300, lahko odplačila. 4631 N. Kosten_ 945-p do p
BUNGALOW, 6 sob, parna toplota, vse improvements; garaža za 3 ka-• re; I. C. postaja, nizka cena, 847 E. «7th Pl.	949rp,s,t
KRASNI DOM, 5 sob oblika angleških kolonistov, vel porč, garaža, tlakovano, 3 in pol bik. do transportacijc, R. R. električna do mesta -.cena $15,000, obroke. 323—14th St., VVilmette, 111. Ph. Wilmette 3223. ___.__950-p,s,t
NE ZAMUDITE PRILIKE^ V račun vzame prazno zemljo za hišo 6 sob, centr. kurjava, hrastov les, eno leto staro. 5749 Wilson Ave. ________________________ _ 951-p,s,t
LE NEKOLIKO TAKOJ. Bungalow zid., pridite si ogledati, vedno odprto. 9328 Vernon Ave. _953-p,s,t
HIŠA 5 STAN. in eua trgovina, cent. kurjava, na dveh lotah na vogalu. $32,000. $7000 takoj. 2358 Marshall Blvd.	955-p do p
PRODATI MORA, ker rabi denar za drugo kupčijo. 4221 S. Wells St, 3. nadstr., les. hišo po 6 in 4 sobe. Dobro ohranjena, na novo predelana. Alley tlakovana, dobra transpor-tacija. Letno nese $1400 — Cena $7500, na odplačila.. D. Heinrici, lastnik. 6217 S .Ashland Ave. Phone Prospect 7203._956-p do p
MODERNO HIŠO 2. nadstr. 5939 S. Albany Ave., lota 30x125, centr. kurjava; lastnik primoran prodati. $5000 je treba takoj.	958-p.s,t
ZID. HIŠA, 2 nadst., 1-7 sob, garaža 3 kare. 5434 Kammering Ave. — Mansfield 9065.	971~s,t,sr
v daljavi", v katero naše oko ne še nebroj zvezd in svetov, nikdo ne more niti primeroma Povedati, kako neizmerno ve-je vesoljstvo! Kako mogočen je torej Go-fPod, ki je vse to vstvaril — pjti človek, ki ima razum, ne trdil, da je vse to postalo samo od sebe! Kako velik, ka-ko mogočen je Bog!
Božjo vsemogočnost pa vi-«imo v najmanjših stvareh. vzemimo le kapljico vode, z
namen je ta, kakor ga Gospod označuje v današnjem evangelju: "Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice." Božje kraljestvo je naš namen. To moramo iskati, to si moramo zaslužiti. "Šel je gospodar, da bi najel delavce za svoj vinograd." Mi smo delavci v Gospodovem vinogradu!
Glejte, vse stvarstvo spolnjuje Svoj namen, le človek pozablja na svoj cilj, na svojo nalo-
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNIM
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah, barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno 0r°dje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.).'
J^O- John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0490.

Oviranje prometa vam prav nič ne škoduje
AKO SE VOZITE Z
Hitri pogosto vozeči vlaki.
Vozni red sestavljen le v vaš prid.
Gotovo boste prišli na določeno mesto o pravem času, ako se boste peljali na "L". Bodisi po dnevi ali noči, dež ali solnce, vlaki so vedno pripravljeni kadar vi želite. Čistost, varnost, zanesljiva transportaci-ja zajamčena. Vozite se z "L", da boste deležni najboljše prevozne pri-liik v Chicagi.	;■<
RAPIDtransitjlinES
LOUIS STRITAR
ee priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi* itve ob času selitev in vse kar ipada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Plača CHICAGO, MI Phone: Rtmevelt 8221.
"Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča!
LASTUJTE SVOJO HIŠO, z $10.00 lahko začnete, za kar dobite 40 a-krbv sveta; dobra zemlja, tržišče; šole. jezera, gozd, koruza, alfalfa, detelja, fino za mlekarno. W. Baker, St. Croix Falls, Wis. - 100t do t
HIŠA 6 SOB, $700 takoj, ostalo na lahka odplačila; parna toplota. — 5212 S. Green St. Ph. Yards 0932.
_____________________ _ 973-t
HIŠA OMETANA, 7 sob, v dobrem stanju. Zelo po ceni takojšnemu kupcu. 4517 N. Whipple St.
li^Si^^WfeMirl'i-iaS - v73-t,sr,č
2 NADSTR. poslopje, na 2888 Archer Ave., blizu Loomis, lota 25x100. 4. stan.; rent nese $1644 letno. Cena $14,000, prva vknjižba $4000; zamenja za približ no $10,000 vredno na južni strani. 2 nadstr. Geo Stephan, Lafayette 6956 — 2886 Archer.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar > v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doatav-l.iajn na dom.
Cene zmerne.

HIŠA 6 SOB, porči v steklu in zamreženo, svetlo in zračno, centr. kurjava s kotlom za vročo vodo, Kopelna soba, 510 S. Lombard, Oak Park, 111. južno od Madison. _____977-t,sr,č
HIŠA 5-6 SOB, 2 stan. spredajTid. porči za spat, centr. kurjava, garaža za 2 kari, v Columbus parku, cena $18,000. — 110 S. Mayfield, Austin, 111-	979-1 do t
HIŠA 8 SOB, Irving Park, 3 porči, garaža, transportacija. 3911 Dakin St.	978-t,sr,č
NIZKA CENA, 3 nadstr. 6-4 $25,000, severno-zapadna stran, klet ometa-na. Ph. Kildarc ^0479. 983-t do t
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne.
Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria."
Vsem ga najtopleje priporo čamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu gre j o na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
-——v/
Nemecexv
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
UGODNA PRILIKA.
SHOE BUSINESS, proda radi smrti gospodarja. Salkind, 3309 W. 26lh Street.	933-sr do sr
RESTAURANT proda na dobrem, prostoru, dobra kupčija; imam dva. 9 E. 26th St.___944-p.s.t
"APRON AND DRESS BUSINESS" Ustanovljeno pred 5 leti, dobra kupčija, dobro založeno, v ospredju to-varnc. 3321 N. Halsted St. 952-p,s,t
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
DELICATESSEN, dobra kupčija, stanovanje zadaj; cena $800.00. — 238 W. 47th St._954-p,s,t
CANDY, Cigars, Tobacco, Soda fountain, drobnarije in šolske potrebščine, že 14 let na mestu; 2 sobi za stanovanje, parna toplota; kdor več ponudi dobi. 449 E. 75th St. Phone Stewart 1143.	957-p do p
DR. t f. KONOPA	™
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
DELICATESSEN, velika zaloga, nova oprava, dobra kupčija; lastnik gre iz mesta. 5625 Wentworth Ave. _966-s do s
PEKARIJA 2 nadstr. na vogalu, 50 čev. prostora pred hišo, na prometnem kraju. 2625 W. 51st St.	964-s,t,sr
CANDIES. Cigars. Magazines in sladoled, stanovanje v hiši, proda radi bolezni — 7341 Vincennes Ave.
____ 972-t,sr,č
PEKARIJA in restavracija dobro vpeljana rent in ccna nizka, pridite pogledat, Fisher's Bakery, 226 East Ave.. Kankakee, 111. - 983-t„sr,c
PRINT SHOP -- Gorden Motor tvpe; nizka cena; 6 do 9. 2nd floor. 1342 North Park Ave. 984-t do t
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC l
H
■h! L
I'H'U'U'U'U
ll'U'M'H'll'X'M'U'll'll'
W5SS
^PISANO POLJE
- J. M. Trunk.-®

PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,577,138.00
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000 Ima 167 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jo». Zalarja, 1004 N. Chi-ca go it., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaSa $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTO!
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI!
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na •taro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vale domove opremiti s tr- ^ pežnim in dobrim p ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo" tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL-.
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. . Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,
FOREST CITY, PA.

Sam s seboj nezadovoljen.
G. Molek je čital nekaj primer za evharistični kongres iz nekega agnostičnega časopisa. Pravi, da so dobre, kar mi je umljivo, a meni dalje, da mora pravo primero šele čitati. Ako ni to pobral od urednika Glasu Svobode, ker kosala sta se v tem med seboj, je "piškot" prav njegova iznajdba. Mora
biti slaba, da še čaka.
f,: * *
Ali bi tako lahko šlo, in morda gre?
Goreč sotrudnik (?) v Zar-'kometu je zdaj John Ban iz jPittsburgha, Pa. Glas Svobode se je o nekih "sotrudnikih" sarkastično izrazil. John Ban, ki je malo v poeziji podkovan, Istopi na plan in spravi na dan: "Predlagam, podpiram in glasujem, da se nakaže . . . škofu iz Ljubljane iz blagajne SNPJ. miljon rdečih centov . . ." Ali je denar jednotnih članov tako lahko na razpolago? Ali se jnorda kam drugam tako nakazuje?
* * *
Mary bi vse drugače "sfiksala."
Mary Zupan, Woodward, Iowa, je v Prosveti zelo huda. Huda je najprej na neko "kolibo brez oken" in na• neke "holirolarje", in moram njej prepustiti, če je jeza opravičena. Potem se huduje na "boga". Ker piše besedo z malo črko, lahko vsakdo ve, pri čem smo. "Pravijo, da je samo en bog," se huduje. "Kako je to-raj mogoče, da je toliko ver, o katerih trdi vsaka zase, da je prava? Zakaj vsemogočni bog ne poseže vmes in ne pokaže svoje sposobnosti. Zakaj dopušča, da vsak kravji pastir o-pravlja posel v njegovem imenu ?" Mary je poleg tolikih ver pozabila na nevere, kamor spada ona sama, in je pozabila vprašati, zakaj Bog to dopušča. Naj bo vesela, da Bog ne pokaže na njej svojih sposobnosti, pa se more še dogoditi. Ona bi vse drugače "sfiksala," pa ji bodo pač manjkale sposobnosti. Naj malo počaka.
Huduje se potem na reveže ali delavstvo, ki nočej6 poslušati delavskih govornikov in se poskrijejo, in dalje, da nekaj nočejo verjeti, če jim celo žen-
duje in jezi, kar pa zopet človeku le škodi. Lepi svet, krasni svet, pa se mora Mary ne njem
držati tako skisano.
* * * .
Pamet, pamet. . .
Iz zgodovinarja in filozofa se lahko razvijo še pravcati bogoslovec. Mr. Richard J. Za-vertnik razpravlja v članku o "freethought" skoroda sama bogoslovska vprašanja. Za kakšno vrsto bogoslovja bi to zadostovalo, tega jaz ne morem presoditi, ker v Ameriki je vse mogoče ,ko je na vsakem vogalu kako drugačno mnenje, a v katoliškem bogoslovnem znanju bi Mr. Zavertnik dobil "heplo," ali celi "infra classem."
Govori o reason in common sense, o razumu in, rekel bi. kmetski pameti, pa ko bi sam res rabil te le stvarce, bi n. pr., da omenim iz cele vrste samih zmot, ne trdil, "that (God) would create a rival knowing that the rival would fill perdition with countless souls destined to suffer eternal pain —* kratko, bi ne ustvaril hudiča." Pamet, pamet in malo bogo-slovskega znanja, če se že s takimi vprašanji kdo bavi, in pamet pove, da Bog kakega hudiča sploh ustvariti ne more, in dalje uči le malo bogoslovja, da ni nobenega ustvaril, kakor ne ustvarja nobene duše, da bi trpela v peklu.
Prav enak je z vso litanijo, ki je tam navedena, da se baje ne strinja s pametjo. Malo kmetske pameti, pa ne bo nobenih težkoč.
Govori tudi o "konservativnem mišljenju," da ljudje nočejo z novotarijami imeti dosti opravka, da take novotarije navadno odklanjajo, n. pr. socialistične utopije o nebesih na zemlji, da ni Boga, ni duše, ne pekla, ne nebes, da bo vse sijajno šlo, ko pridejo socialisti .na vrsto in do moči. . . itd.
Kakšne uzroke navaja z a tako ravnanje? Poslušajte. Vi" vič pravi, da so ljudje silno le' ni v mišljenju, kar ni poseben poklon masam, ker mišljenje pomeni delo, in delavne so le nekatere glavice, pred vsem1 bo on sam, drugič pravi, da poprečen človek vse požere, kar kdo pred njega postavi, in
ska govornica pripoveduje, naj ne poprašuje, če je res ali m
se ne bojijo boga, pekla in hudiča, in da se jih enako čtivo ne prime in se držijo baje tega, kar so jim v mfadosti v glavo zabili, kar pa vse dokazuje, da mora biti govorjena in tiskana beseda zelo plehasta.
Jezi se seve na (katoliško) duhovščino, ki se zaletava v zavedne in svobodomiselne ljudi, mesto da bi molčala in pustila, da se oni zaletavajo v duhovščino, kakor jim svobodno. Sicer je laž, da bi delala duhovščina pri odbijanju iz Sovražnih in razdomih namenov, a oni, ki so se otresli hum-buka, naj bi bili lepo s tem zadovoljni in ne silili v druge.
Ako človek nima duše, kakor je iz njenih besed posneti, potem ne bo nobenega praže-nja, in nihče ne more imeti kake škode, če v tako praženje veruje, razen da taka vera hudi Mary dela neko preglavico, kar bo, drugače bi bila mirna, naj drugi verujejo, kar se jim poljubi.
Da se v svojem1 "nestrahu" malo potrdi, omenja, da se tudi duhovniki "ne boje trpljenja po smrti radi greha," ker či-tajo in prebrskujejo brezver-ske časnike, kar je vsekako tako hudo, da se mora Mary nad takim "nestrahom" hudovati.
Vse je narobe na svetu, "bog" noče pokazati svojih sposobnosti, Mary bi jih pokazala, ko bi jih imela, in tako ne more stvari drugače sfiksa-ti, in ji prostane le, da se hu:
res, požere pa, kakor mu postavi na mizo "kapitalistična preša, a mandarin of ploiti-cian, professional job-seeker, a priesthood, or a group or class of interests. . . a njemu bi gotovo bilo po volji, ako bi njegovi čitatelji kar toplo požrli vse to, kar on pred nje postavlja. Naj bo prepričan, da ljudje splošno veliko več mislijo, kakor si on domišljuje.
Ako Mr. Zavertnik misli, da je samole on visoko nad maso v mišljenju, in so drugi leni, se bojijo, vse sprejmejo . ■ potem ne bo posebnih lavorik, in naj se še tako trudi, kaže korajžo in prodaja svoje na-prednjaštvo. Kdor hoče na mase vplivati, mora pred vsem
poznati psiho mas.
* * *
Se mora obregniti.
Vsak pameten človek je mogel soditi, da bodo gotovi ljudje porabili priliko povodom kongresa priti v Ameriko. Nekdo mi je zatrjeval, da je našel med "romarji" človeka, ki je bil baje že dvakrat deportiran. Kako je postopala ame-rikanska vlada, ne vem, a di-pirati se ni pustila, kar je v redu .Prosveta pa se mora obregniti ob stvar, ko pravi, da je bila "skupina romarjev, ki je bila deportirana, izvabljena na "božjo pot." Morda je bila med njimi kaka nedolžna žrtev, a resnica bo pač le ta, da so nekateri hoteli "božjo pot" in romanje izrabiti.
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
I*
"Ne ljubi se mi. Kar videti ne morem tega lakomnika, ki tako stiska reveža Toneta."
"Brata Janeza pa tudi goni. Pravijo, da ga je izročil Liscu."
"Brdar Janez je že čisto pri kraji," prista-ji je drugi. "Žito je na prodaj v snopji, otava je že zaarana, in zanaprej hoče dati vse v najem."
"Pri Brdarji se gode čudne reči," povzel je prvi tiho. "Gori straši. Moja mati so videli, ko so šli oni večer pozno mimo hišo, pod orehom čudnega moža. Majhen je bil kakor nobeden, širok pa za dva in rdeče brke je vihal pri ušesih. Ko so se bili še jedenkrat ozrli, bil je izginil. Moj brat ga je tudi videl."
"Najbrže ko se je bil napil pri Kovači," rogal se je Matevž. "To so same čenče."
Tovariš pa se je jezil, da se ne laže, in ko ga je opozoril Matevž, da se brke zvečer pač ne dajo ločiti po barvi, izgovarjal se je, da so mu tako pravili.
"Ženske vidijo in slišijo več, kot je res," modroval je Matevž. "Tistih spominov se hitro naveliča človek. Zakaj se pa meni nič ne prikaže ?"
"Ker spiš doma kakor polh. Če bi pa kam šel po noči, bi ne govoril tako."
"Kaj jaz da ne!" bahal je Matevž. "Kamor hočeš, ti grem po noči."
"No, pojdi pO noči na Brdarjevino. V jedni uri si tja in nazaj."
"Saj tudi pojdem, še nocoj!" dejal je Matevž, nejevoljen, da se dvomi o njegovem pogumu, na pol prepričan, da so to same prazne govorice, in na pol radoveden, je li morda vendar kaj resnice vmes. Poslovil se je od mlatičev, opravil živino, ogrnil po večerji suknjo in šel. Brdarjeva hiša mu je bila dobro znana od tistih časov, ko sta bili Tonetovi sestri še doma. Znana mu je bila na vrtičku pod hišo visoka češplja, s katere se vidi naravnost v izbo. Tja gor je hotel zlesti in čakati strahu.
V	w'.'WjV'C Ji.HK- .3 (.vi
ji Jernej in Polona. Jernej j mene, da so ustvarjena usta za kaj boljšega, ročno pa je zajemal in izpodkopaval z žlico zabeleno kašo, da so se rušili Ocvirki v globok rov na njegovi strani. Polona pa je vedela vedno kaj zanimivega povedati, da ji je postajala žlica pogostoma med skledo in usti.
"Prijetno je," dejala in podprla glavo z roko in žlico, ".če se kaj ve, kar ne vedo drugi."
"Kaj pa veš ti tacega?" vprašal je s polnimi usti Jernej.
"Saj ti tudi veš."
"Potlej pa ni treba praviti."
"Lej ga! Midva veva oba in lehko se muzava drugim."
Jernej je zmajal z glavo in nejevoljno za-godrnjal; a to ni motilo Polone.
"Prijetno je," je nadaljevala, "če se tako pomenkujemo pred cerkvijo, in vendar ne ve
i PBKSei
nobeden, da se dela pri nas denar."
Jernej je zagodrnjal še nejevoljneje. Gospodinja Lojza pa, ki je baš iz kuhine mimo nesla pečenko v sobo, kjer je večerjal Brdar s Prelaznikom, ni preslišala teh besedi. Nemo sta se spogledala z mračnim čelom moža, ko jima je povedala, kaj je slišala.
"Recite tej ženski, da ji zavijem jaz vrat," zagrozil se je Prelaznik, "če ne bo molčala." — Zunaj je zalajal pes in nekdo je potrkal na okno. Prelaznik je takoj skočil v drugo sobo, Brdar pa je vstal ves preplašen in strmel v vrata.
"Bog daj dober večer!" prigrohotal se je Matijček in vrgel palico in malho na klop. "He, Brdar, kako pa gre delo izpod rok?"
Brdar ni vedel, kaj bi storil. Jeza ga je lomila zaradi te predrznosti beračeve, a ni se upal izgrda ga zavrniti. Poleg njega je stala žena; rdeča od sramote si je zakrivala oči in stresala z glavo.
"Kdaj boš bruhnil z denarjem' na dan?" nadaljeval je berač in sedel za mizo. "To moram jaz vedeti, da bom lagal in trosil o-krogi da si zadel v loteriji. He, bratec, Matijček že ve, kako se prirejajo take stvari."
"Molči, Matijče!" pristopil je Prelaznik in zaškripal z zobmi. "Ti si preveč pil, leč pojdi!"
"Kdo bo mene leč gonil!" jezil se je berač. "Če sem pil, pil sem za svoj denar, za pošten denar, za pravi denar cesarskega kova; za vajin pa nič. Žejen sem pa še. Kaj imate na mizi?" — Hitro je popil ostanke iz obeh kozarcev. "Prelaznik, pameten bodi," je dejal, "in nikar me ne jezi, kakor me jezi Brdar s svojo prevzetnostjo. Jaz se ne bojim nikogar nič; ti, Prelaznik, si se pa mene zbal, ko sem potrkal na okno. Skozi veternice sem te videl, kako si bežal v izbo."
"Veternice zaklepajo preslabo," menil je Prelaznik ko je bil umiril berača, "in zagri-njalo je preredko."
Prenesli so pijačo v izbo, kjer je imel Prelaznik delavnico in ležišče.
"Do tega okna ne seže od tal nobeno oko," dejal je gospodar, in začeli so govoriti o važnih stvareh, kako se bo treba vesti proti ljudem, kako razpečavati denar. Matijček je obljubil paziti, kod bodo hodili žandarji, in poslušati, kaj govore ljudje. Baš je bil zatrdil berač, da sedaj še nihče nič ne sluti in nič ne sumi, ko se je zganil Prelaznik, poble-del in se hitro odmaknil od okna.
"Nekdo je pogledal noter," dejal je zamolklo in namrščil obrvi.
"Ni možno," ugovarjal je Brdar in pomolil glavo skoz temno noč, ne. da bi kaj zapazil; zakaj slabo se vidi iz luči v temo. Menil je, da lestve ni prislonjene in brez lestve da ne doseže nihče. Matijček se je rogal Pre-lazniku, da je še od prej preplašen, in naposled se je ta udal in preverjal se v srci, da je res tako.
Pomagajte bratom v Primorju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
TnnrfTmTrmrrirmrmmminuiiiiniimin
4 KNJIGE $1.00
riomiiunmuiimiTiiiii^	uiiirunniuuuiNmiMiii^^
1,	Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu.
2.	Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo
3.
4.
moral čitati.
Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.
Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov	in drugih iSj)
....	v I lil
zanimivosti.
Še nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže,, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim.
Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide.	» ]«* i^felM
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.