(Mef) Naj mi ne zamerita ti dve spretni plesalki, udeleženki letošnjega mednarodnega plesnega campuša, ker bom fotografijo z njunega zapisa uporabil za nekaj čisto drugega, vendar je kar sama napeljala k pisanju naslednjih vrstic.
»Nič ni tako, kot je videti« je menda prvo pravilo današnje politike, žal pa ta ugotovitev vse bolj drži tudi za oblast v vseh njenih vejah. Začel bom s sobotnim prizorom, ko je občinski redar, seveda v skladu z odlokom, pisal kazni nepravilno parkiranim avtomobilom in njihovim lastnikom iz ulice Prekomorskih brigad. In temu dodam še svetniško pripombo Gianfranca Siljana, ki je povedal, kako so obiskovalci neke otroške gledališke predstave, ki so parkirali avtomobile ob robu ulice Oktobrske revolucije, ob koncu predstave doživeli še en dramaturški zaplet zataknjen za brisalce njihovih avtomobilov. Vse lepo in prav, če ne bi brez takšnega darila ostajali v večernih urah parkirani avtomobili na Sončnem nabrežju, vsi vozniki, ki ob ribiškem ali kakšnem drugem	prazniku
zaparkirajo celo Izolo, pa tisti ob znani izolski diskoteki in še kje.
Banka Koper
Skupni imenovalec je pravzaprev en sam. Domačini smo dolžni spoštovati red, gostje pa so deležni posebnih priložnostnih popustov. Seveda se bodo takoj oglasili ustavobrižniki in avtorja označili za lokalpatriota če ne kar lokalšovinista, vendar si upam vprašati: »Zakaj takšen, nespoštljiv odnos do Izolanov? Ali smo res slabši in manj vzgojeni od tistih, ki prihajajo v naše mesto, da nas je treba kaznovati po vsaki črki zakona?
Vsi namreč vemo, da je moč vsak zakon in odlok sprevreči ali izkriviti tako, da ene udari, druge pa ne. Zato so mnogi prepričani, da bi z doslednostjo pri izrekanju kazni dosegli spoštovanje reda in dogovorjenih pravil. Ampak, dobri stari redar ali miličnik bi	ob pogledu na avtomobile	ob
gledališču hitro ugotovila, da so vozniki na predstavi in da nikogar ne motijo, zato bi kvečjemu pustila opozorilo, da se bo vedelo, da sta bila tam. Kaznovanje v takem primeru nima posebnega učinka, saj bo vsak od kaznovanih takoj našel sto primerov, ko doslednosti ni bilo.
Izolani smo v času turistične sezone zagotovo ogrožena vrsta, nekakšna sezonska manjšina. Skrajni čas je, da se kdo loti priprave zaščitnega zakona. Imenovali bi ga: Zaščitni zakon za preživetje Izolanov v času turistične sezone.
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
KOLIČKI
Dasiravno nismo krivi, vam povemo, da smo živi.
Kot vojaki zdaj smo v vrsti, roke zakona smo prsti. Zjutraj, ko se še zdani, nas kombi s kruhom prebudi. Potem se tukaj tlačijo vsi vsi, kakor vejo in znajo, in sejezijo na to ograjo.
Za njimi pa še sončna uprava, ki celo jutro nas zabava.
In na koncu govorijo še turisti, da naši starši niso prav pri čisti. A mi uboge smo sirote, le nedolžne žrtve zmote.
BO OBČINA USTAVILA ARGOLINO
Izolski občinski svetniki so sprejeli sklep s katerim so dejansko "zamrznili" izvajanje večjih gradbenih del na območju zazidalnega načrta marina in ob stadionu. To med drugim pomeni, da je projekt gradnje Argoline na ta način odmaknjen za nekaj let oziroma do sprejema ustreznih občinskih odlokov o posegih v prostor. Investitor pa je po drugi strani prepričan, da bo ta občinski odlok "padel" in da bodo vendarle zasadili prve lopate na območju nekdajega Arga. O izolskem prostoru bo tako spet odločalo sodišče.
AVTO CENTER
j
Avto Center Jereb. Izola wtww,a-jereb «1
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTT s NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
Droga
DELAVCI $0 ŠE BREZ KOLEKTIVNE POGODBE
Število zaposlenih v izolski Drogi oziroma izolskem delu novega podjekta Droga Kolinska se bo do konca poletja zmanjšalo za predvideno število, čeprav je hkrati slišati, da v Kolinski odpuščajo manj kot v Drogi. Pa tudi tisti, ki ostajajo, niso povsem brez skrbi, saj se jim izteče kolektivna pogodba, nove pa še nimajo. Uprava podjetja in sindikati se sicer dogovarjajo, dogovorili pa se še niso in zato nam je predsednica sindikata poslala naslednje sporočilo za javnost:
Sindikat družbe Droga Kolinska OSO-KS 90 je že konec leta 2004 pričel z razgovori s predstavniki uprave z namenom, da bi obnovili podjetniško kolektivno pogodbo (PKP). Zaradi napovedanih lastninskih sprememb ter združitvenih namenov, je uprava odstopila od pogajanj za podaljšanje PKP in obnove tarifne priloge za leto 2005. V kontekstu že sprejetih odločitev o združitvi Droge in Kolinske v začetku leta in pričetka postopka za registracijo nove družbe Droga Kolinska, je svet sindikata družbe Droga podal pobudo za prvo delovno srečanje obeh sindikalnih vodstev, ki je bilo izvedeno 16. 2. 2005. Na tej prvi skupni seji obeh sindikatov je bila podana prva skupna Izjava za javnost, sprejeti pa so bili še sklepi z naslednjo vsebino:
-	na upravi obeh družb je biia poslana pobuda za sklic zborov delavcev, kjer se zaposlene seznani o vsem kar se tiče združevanja in posledic, ki jih bo tako združevanje prineslo zaposlenim
-	da pri pripravi aktov nove firme sodelujeta tudi predsednika sindikatov obeh družb.
-	ustanovitev skupne komisije, ki bi takoj pričela s pregledom starih kolektivnih pogodb in pripravo novih za bodočo družbo,
-	pobuda za izpeljavo volitev v svet delavcev nove družbe, glede na število zaposlenih v obeh firmah se je predlagalo po 7 predstavnikov iz vsake družbe,
-	predlog za določitev »ključa« za volitve predstavnikov v svet delavcev
-	pobuda za sklenitev participacijskega dogovora med sindikati in svetom delavcev,
-	predlog za imenovanje odbora, ki bo zadolžen za počitniške kapacitete, da ne bi prišlo do razprodaje le teh.
Od naštetih, sta ostali zadnji dve alinei še nerealizirani.
Po registraciji družbe Droga Kolinska v začetku maja 2005, je uprava pričela z aklivnostmi za sprejem Akta o sistemizaciji delovnih mest nove družbe, ki je bil sindikatom predložen brez opisov delovnih mest, bistvene vsebine za izdajo mnenja oz. soglasja. Sledila je vrsta skupnih sestankov med upravo in sindikati, ki pa niso privedli do soglasja glede posameznih ključnih vprašanj iz naslova Akta o sistemizaciji delovnih mest. Predsednica sindikata OSO KS 90- Droga Kolinska d.d., je zaradi nepopolnih zapisnikov omenjenih sej odklonila sopodpis zapisnikov iz katerih ni razvidno ne strinjanje obalnega sindikata oziroma izostanek razprav sindikalnih predstavnikov na omenjenih sestankih (20.5., 26.5. in 23.6.2005). Končni rezultat vseh razprav v zvezi z Aktom o sistemizaciji delovnih mest je bil ta, da je svet sindikata OSO KS 90 - Droga Kolinska d d. podal negativno mnenje, saj mu ni bil dan v obravnavo njegov najpomembnejši del - Opis del in nalog za posamezno delovno mesto v novi družbi.
Člani sveta sindikata Droga so imeli v celotnem obdobju januar -julij 2005 sedem rednih sej, eno skupno sejo s sindikatom Kolinske, sodelovali pa so tudi na zadnjem posvetu z upravo in njenimi sodelavci v Ljubljani 23.6.2005. V tem obdobju sta bili dani dve pisni izjavi za javnost, izvedeni so bili članski sestanki (z izjemo Zlatega Polja) ter več delnih sestankov in posvetovanj s posameznimi člani. (Predsednica sveta sindikata, Alenka KUBIK)
SV. JAKOB ZNOVA KLICE IN POVEZUJE
Seveda govorimo o novem zvonu v cerkvi sv. Jakoba. Napis je simbolično zgovoren. Povezuje zgodovino od daljnega leta 1323 preko vseh preizkušenj, tudi tistih po zadnji vojni, ki je porušila svetišče...
Spet kliče in vabi, da obiščemo obnovljeno svetišče, si ogledamo umetniško izrezljane kipe, da v svetišču znova zaslutimo Božjo navzočnost. Tudi zato, ker se boste lahko srečali s prvotnim reliefom na cerkvi sv. Jakoba, ki je skrivnostno izginil in je bil najden.... In je preveč dragocen, da bi mogel biti na svojem mestu. Razmišljamo o njegovi kopiji... Zal so taki naši časi.
Prisrčno torej povabljeni k praznovanju, ki ga bo vodil koprski škof Metod Pirih - v nedeljo, 31.7. ob 19.00 uri na Šaredu. V Izoli ne bo večerne svete maše.
Za popravilo tega porušenega in zapuščenega svetišča smo že zbrali precej sredstev. In vložili mnogo ur dela in načrtovanja -od zakonske skupine v Izoli, do požrtovalnih izvajalcev in domačinov.
Zahvaljujemo se Občini Izola za velikodušno pomoč, za sodelovanje Krajevni skupnosti in mnogim domačinom in dobrim ljudem, ki ste čutili, da je sveti Jakob vaš. Še naprej lahko vaše darove prispevate osebno, ali pa na TRR 10100-0037271372. - za cerkev. Iskrena hvala za vašo dobrohotno pomoč in dobrodošli pri sv. Jakobu.
Andrej Sedej, župnik
PORAČUN ALI SLABO NADZOROVANA CENA PLINA?
Ko sem prejel račun za mesec junij 2005 s plačilom v mesecu juliju za Porabo oparjenega plina s strani Butan Plina z dne 30.06.2005 z izdajo kraja računa Ljubljana,me je znesek na računu močno presenetil tako, da je bil račun precej višji od najvišjega možnega v ZIMSKIH mesecih zato prilagam tudi mesečno porabo, da ne bo izglodalo kot zavajanje javnosti.
Ko sem tako spraševal za pojasnila tako na Butan Plinu v Izoli ter Ljubljani, so mi omenili, da gre za poračun za nazaj in da bi sami morali vsakomesečno odčitavati števec, ter to sporočati njim, kajti oni ga odčitajo samo dvakrat na leto ter da je račun skupni tako za junij kot tudi poračun za nazaj. Tak obračun se vrši že od junija leta 2004. Omenili so tudi, da je tak račun pač napisal računalnik in da naj pokličem v sredo, ko pride referentka, ki to sama dela za vse stranke.
Ko sem pogledal na račun na računu jasno piše količina m3 porabljena v mesecu junija in ne npr.od decembra do junija.
Pa še drugo dejstvo ostaja, namreč da sem se za način plačevanja računov odločil za mesečno plačilo po količini dejanske porabe uparjenega plina Livade in ne za enakomerno mesečno obremenitev .(t.i.pavšal). Če so spremenili metodologijo so to naredili brez moje vednosti in privolitve.
Zoran (Naslov v uredništvu)
Mesečna poraba: junij 2004 -	7.504,00 januar 2005	- 19.369,00
julij	4.231,00 februar	- 24.481,00
avgust	3.061,00 marec	- 24.481,00
september -	2.671,00 april	- 18.321,00
oktober	3.514,00 maj	- 13.921,00
november	5.761,00 junij	-	5.561,00
december	15.307,00 julij	-	38.121,00 sit
24. seja OS
SVETNIKI IZGLASOVALI "MORATORU11 ZA NA1VEČIE CRADNIE
Zadnja predpočitniška seja izolskega občinskega sveta je prinesla vsega dve presenečenji oziroma dva manj pričakovana dogodka. Nobeden od njiju pa s samo vsebino seje ni imel nobene zveze.
Najprej smo novinarji ugotovili, da smo priče prvi seji občinskega sveta, ki je ne vodi županja Breda Pečan ampak eden od treh podžupanov. Tokrat je bil to Branko Simonovič (DeSUS), ki je < svoje delo opravil korektno, glede na to, da je bilo vse v zvezi z dnevnim redom in glasovanji že dogovorjeno pred sejo. Tako je za presenečenje poskrbel svetnik LDS, Evgenij Komljanec, ki je predlagal, da bi dnevni red razširili z nekaj dodatnimi točkami <• dnevnega reda, kar je seveda presenetilo vse, od predsedujočega do njegovih strankarskih kolegov. Sledil je dogovor za posvet po katerem je svetnik LDS svoje predloge umaknil in seja se je	>.
lahko začela. Po kuloarjih je bilo kasneje slišati, da predlagatelj i dejansko ni imel nobenega predloga za dodatno točko dnevnega reda ampak je hotel na ta način le opozoriti na to, da so seje na katerih je vse dogovorjeno in usklajeno vnaprej pravzaprav le gola formalnost.
Po tem malem zapletu so občinski svetniki z dnevnega reda umaknili odlok o lokalnem turističnem vodenju, menda zato ker drugje ni bil sprejet, ter enega od predlogov za neposredno prodajo občinskega zemljišča.
OBČINA ZELI VPLIVATI NA INVESTITORJE
Tako so se svetniki lahko posvetili predlogu Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje Marina in območje Stadion.
Gre dejansko za dokument s katerim občina želi zavarovati omenjena zemljišča pred gradnjo, ki je sama ne bi mogla nadzorovati, saj mora najprej sprejeti ustrezne prostorske dokumente, kar pa se ne bo zgodilo prej kot do leta 2007.
m %
m


.. tv-«/...
■ ■■■ ....iML


M
'1 !• .
\ i-:
I;.
ŠAMPONI ZA LASE IN KREME ZA ČEVLJE Občane obveščamo, da smo od Ilirije, iz Ljubljane, dobili večje število šamponov za lase in kreme za čevlje in jih naprošamo, da se pomoči potrebni zglasijo na našem sedežu, kjer bodo dobili omenjene artikle.
Obenem se zahvaljujemo Iliriji d.d. Ljubljana in ga. Poloni Novljan za podarjeno. Iskrena hvala.
Rdeči križ Izola
Predlog je s preprostimi besedami predstavil Evgenij Komljanec v imenu predlagatelja (00 LDS) in povedal, da občina mora imeti vpliv na to, kaj se bo kje gradilo na njenem območju in to naj bi se dogovorili ob pripravah prostorskih dokumentov, kjer bo seveda svoje odigrala tudi Agenda 21 Ker pa so ambicije investitorjev zelo velike, ob znani Argolini se nekaj podobnega obeta tudi trikotniku pred Delfinom in tudi v okolici stadiona, predlagajo, da se ta območja zaščitijo do sprejema omenjenih dokumentov. Svetniki so predlog podprli, nekateri so ga celo označili za prvega, kjer imajo ljudje prednost pred betonom, drugi so izrazili željo, da bi kaj takega sprejeli tudi za svetilnik, končno pa so predlog odloka soglasno sprejeli in tako simbolično napotili investitorje na sodišče, kar so nekateri med njimi (Argolina) menda že obljubili.
Občinski svet je v nadaljevanju celi vrsti prosilcev dodelil stavbno pravico, kar dejansko pomeni, da jim ni treba odkupiti zemljišča za gradnjo poslovnih objektov ampak ga vzamejo na nekakšen lizing oziroma ga obročno odkupijo.
BREZPLAČEN VRTEC ZA VELIKE DRUŽINE
Urad za družbene dejavnosti je za občinski svet pripravil predlog za pomoč družinam s tremi in več otroci, tudi tako, da bi jih oprostili plačila vrtca.
Na podlagi analize vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2005 so najprej ugotovili koliko je družin s tremi in več otroci, od katerih imajo enega ali več otrok v vrtcu ter v kakšne plačilne razrede so te družine uvrščene na podlagi določil Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Takšnih družin je 26 in tako je Urad predlagal, da se starše s tremi in več otroci v družinski skupnosti od 1. 8. 2005 dalje oprosti plačila za program vrtca. V proračunu za letošnje leto bo tako treba s prerazporeditvijo zagotoviti v ta namen 3,4 mio SIT, na letni ravni pa 8,1 mio SIT. Občinski svetniki so na predlog seveda imeli nekaj pripomb, predvsem takšnih, da nekateri težko vzdržijo plačilo vrtca tudi ob enem ali dveh otrocih, vseeno pa so sklep skoraj soglasno sprejeli.
v ■ r
šifra
Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM	080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovih univ.dipl.ekon.
s
Poletna statistika
V	■V
IZOLANOV NAS IE ZE VEC KOT 1S.000
Statistični urad Republike Slovenije je pred dnevi objavil poročilo o številu prebivalstva po slovenskih občinah in iz tega poročila smo izvedeli, da nas je Izolanov oziroma tistih s stalnim prebivališčem v Izoli že več kot 15 tisoč.
Za pedantne statistike povejmo, da nas je bilo konec leta 2004 natanko 15.047, od tega moških približno 50 manj kot žensk. Moških je bilo namreč 7.443. Tak podatek bi seveda lahko napeljal k ugotovitvi, da se v Izoli moškim ne godi tako slabo, vendar pa nam drugi podatki pokažejo, da je situacija skorajda obrnjena. Število žensk je namreč bistveno višje od števila moških šele pri starosti nad 70 let, medtem ko je v starosti do 40-tega leta žensk precej manj kot moških. Poglejmo nekaj podatkov:
Tja do desetega leta je žensk le malo manj kot moških (302:271), pri starosti do 14 let pa so celo povsem izenačeni. Od tam naprej pa do 40-tega leta pa je moških bistveno več, največja razlika pa je prav pri 30 - letnikih, kjer je žensk jar 81 manj kot moških oziroma vsak osmi moški ostane brez ženske Povsem drugače pa se razmerje prikaže po 70 - tem letu in pri 80-tih je razmerje že skoraj 1:2 v korist žensk (178:329). To razmerje se kasneje še povečuje v korist žens, moški pa se lahko potolažijo le s tem, da jih je kar 5 dočakalo več kot 95 let, medtem ko je to uspelo samo eni občanki.
Seveda takšna statistična analiza daje veliko zanimivega branja, med drugim pa je zelo koristna tudi za predvolilne namene. Med drugim je zanimiv podatek, da je v Izoli največ ljudi starih med 20 in 54 leti (nekaj več kot 8 tisoč), starejših pa je nekaj več kot 4.000, tako da Izoli ne bi mogli pripisati ravno predznaka »staro mesto«. Smo prej mesto »srednjih let«, število tistih v letih od 0 do 19 pa zagotovo ne daje občutka kakšnega demografskega razcveta. Prej bi rekli, da smo priče določeni stagnaciji, vendar tudi o padcu števila prebivalstva ne moremo govoriti, saj je 573 prebivalcev starih od 5 do 9 let, mlajših pa je že nekaj več (588).
In še podatek o tem, kako smo se demografsko širili v zadnjih treh letih. Leta 2002 nas je bilo 14.829, konec leta 2003 nas je bilo 14.902, zdaj pa že 15.047. Glede na to, da smrtnost v Izoli ne odstopa od slovenskega povprečja lahko hitro ugotovimo, da smo dobili nekaj novih Izolanov predvsem s tistimi, ki niso državljani Slovenije a imajo tukaj stalno prebivališče, kar je seveda povezano tudi s prodajo nepremičnin.
VEČ NAS UMRE KOT SE NAS RODI
Iz spremnega gradiva k predlogu Odloka po katerem bi družine z več kot tremi otroki oprostili plačila vrtca pa smo pobrali še naslednje statistične podatke:
V večini primerov se družine v Sloveniji odločajo za enega ali največ dva otroka, družine s tremi in več otroci pa so redkost. Za primerjavo naj povemo, da je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi v letu 2004 v Republiki Sloveniji Znašalo le 1,25 otroka, še v letu 1980 pa je bilo rojenih 2,11 otroka na žensko v rodni dobi.* Statistični podatki nam glede demografske slike tudi povedo, da je bilo v Republiki Sloveniji v letu:
1980 rojenih 29902 otrok, 1990 rojenih 22368 otrok, 1995 rojenih 18980 otrok, 2003 rojenih 17321 otrok in 2004 rojenih 17961 otrok, to je za 640 več kot leto pred tem.
Nekateri demografski podatki iz leta 2002 nam za našo občino Izola povedo tudi naslednje kazalnike na 1000 prebivalcev:
-	živorojenih otrok......... 6,9 / 1000 prebivalcev*,
-	umrli..................... 8,5 / 1000 prebivalcev*,
-	naravni prirast...........-1,6 / 1000 prebivalcev*.
Iz naslednje tabele je razvidno, da smo imeli v občini Izola na dan 31.12.2004 skupaj 15.047 prebivalcev, od tega 14154 državljanov Republike Slovenije. Iz tabele pa je tudi razviden prirast prebivalstva po posameznih skupinah in kazalnik naravnega prirasta prebivalstva v občini Izola.
OBČINA IZOLA-prebivalstvo	1999	2000	2001	2002	2003	2004
po spolu skupaj	14488***	14590***	14677***	14829***	14902***	15047***
Moški	7184	7276	7310	7352	7370	7443
Ženske	7304	7314	7367	7477	7532	7604
prirast na preteklo leto		102	87	152	73	145
prirast na leto 1999		102	189	341	414	559
občani-državljani RS	13872	13898	13930	14021	14052	14154
prirast na preteklo leto		26	32	91	31	102
prirast na leto 1999		26	58	149	180	282
naravni prirast v občini Izola				-1,6**		
naravni prirast v RS/1000 pr.					-1,1**	
Iz spodnje tabele pa je razviden pregled rojstev otrok v obdobju 1999/2004 in gibanje števila otrok v občini Izola v starostnih skupinah za obdobje od 1-6 oziroma 1-5 let starosti.
OBČINA IZOLA -prebivalstvo	1999	2000	2001	2002	2003	2004
starost otrok do 1 leta starosti	97	118	103	108	119	135
starost od 1 - 6 let starosti	672	682	693	673	562	
starost od 1 - 5 let starosti						554
Povprečna starost prebivalca naše občine znaša 41,4 let starosti (v RS 40,3 let starosti), indeks staranja pa znaša za občino Izola 135,1 (v RS 106,9). Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 - 14 let).
* Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva (2005);
VABILA IN OBVESTILA ZA UPOKOJENCE
Vse, ki se radi potepate vabimo, da se nam dne6.avgusta 2005, pridružite na enodnevnem izletu v Trebiž, na Rabeljsko jezero, Log pod Magartom in po dolini Soče in Vipave. Izlet organizira Društvo upokojencev Izola v sodelovanju z Avtobusnimi prevozi Rižana. Odhod iz Izola je predviden ob 5,45 uri. Cena izleta je 6.000,- Sit s kosilom. Stroške poravnate na avtobusu. Prijavite se lahko na telefon 630 44 66 ali 6419 174.
Društvo upokojencev obvešča prijatelje, ki radi potujejo, da organiziramo tridnevni izlet v Torino in Parmo. Ogledali si bomoCremono, Cetosa di Pavia , Torino, Asti, Tabiano terme in Parmo. Izlet načrtujemo za 23. septembra 2005. Vse informacije dobite pri Juriševič Tonču na GSM 041 807 800.
Za oba izleta starost ni pomembna, veseli bomo vsakega prijatelja - sopotnika.
27. avgusta bo v Vipavi srečanje upokojencev Južne Primorske. Prijave sprejemam 22. avgusta od 9.00 do 11.00 in 24. avgusta od 15.00 do 17.00. Upokojence obveščamo, da smo do takrat na dopustu.
Popravni izpit za GOJUP
TUDI IZOLA IMA LOKACIIO ZA REGIISKO SMETIŠČE
Morda bo izraz smetišče koga zmotil a bralci bodo razumeli za kaj pravzaprav gre. Gre za zemljišče oziroma določeno območje ki se ga spremeni v odlagališče odpadkov. Teh je vedno več in počasi se že dušimo v njih, položaj v južnoprimorskih občinah pa je vse bolj kritičen, saj bi morali nekatere deponije, kot je naprimer koprska, že zapreti. A kaj, ko druge lokacije za ospadke ni, odpadki pa so.
Prav zato je bil pred dvema letom ustanovljen konzorcij GOJUP, ki naj bi pripravil vse potrebno za regijsko odlagališče komunalnih	odpadkov za obalne in kraške občine.
Predsednikovanje konzorciju je prevzela izolska županja Breda Pečan, ki je na eni prvih tiskovnih konferenc tudi povedala, da gredo h koncu priprave za ureditev regijskega »smetišča« v bližini Sežane in da bodo z agencijo, ki obvladuje delo z javnostmi dosegli, da bodo tamkajšnji prebivalci lokacijo sprejeli.
Zgodilo se je ravno obratno, prebivalci so brez agencije dosegli, da je bila lokacija na sežanskem zavrnjena, kar so potrdili tudi sežanski občinski svetniki in tako se je konzorcij GOJUP znašel spet na začetku poti a z lokacijo manj in z dve leti odpadkov več.
GOJUP IMA POPRAVNI IZPIT
m
Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedala	izolska
i županja, jih zdaj čaka popravni izpit, ki pa ga ^ preprosto	morajo
-ju opraviti, sicer se bomo vsi zadušili v odpadkih. Zato so Geološkemu zavodu	Slovenije
naročili izdelavo študije s katero bi strokovno določili možne lokacije bodočega regijskega odlagališča. Doktor Janko Urbanc z Geološge zavoda je v uvodu povedal, da je zavod zaključil študijo »Izbor in ocena primernosti potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov« na območju občin, ki so se za ravnanje z odpadki, združile v konzorcij GOJUP. Končni cilj študije je bil, da se določi potencialno primerna	območja za	lokacijo odlagališča
odpadkov in s terenskim ogledom kabinetno izbranih območij, določiti približno 15 najprimernejših območij oziroma lokacij. Študija je pokazala, da so v prav vseh občinah, torej tudi v Izolski, območja, ki so primerna za takšno odlagališče. Seveda pa je pot od primernosti do realizacije še zelo dolga. Samo študijo pa je predstavil tako-le:
Izdelava študije je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so bila kabinetno izločena vsa tista območja, na katerih zaradi geoloških oziroma hidrogeoloških značilnosti ter zakonodajne ureditve ni mogoče locirati odlagališča komunalnih odpadkov. V drugi fazi izbora pa so bila kabinetno podrobneje obdelana tista območja, ki so potencialno primerna za odlaganje komunalnih odpadkov. Ocenjevanje primernosti je torej	potekalo z računalniško
simulacijo, za končno oceno primernosti območja, pa so na Geološkem zavodu Slovenije uporabili 16 parametrov oziroma kriterijev, ki vplivajo na lastnosti lokacije.
Pri pripravi študije so sodelovale vse občine oziroma člani projektnega sveta konzorcija GOJUP, ki so Geološkemu zavodu Slovenije pomagali pri izboru metodologije zbiranja in ovrednotenja razpoložljivih podatkov na območjih svojih občin. Metodološki pristop izbora primernih območjih je temeljil torej na oceni dejavnikov oziroma kriterijev, ki vplivajo na tehnične lastnosti lokacije,	stroške izgradnje ter obratovanja
odlagališča in na družbeno sprejemljivost odlagališča.

KAJ VSE JE VPLIVALO NA IZBOR
Dejavniki naravnih danosti so geološka zgradba območja, hidrogeološka zgradba, kje sta bila vodoprepustnost kamnin in območja vodnih virov izločilna kriterija, geološki prelomi, seizmične lastnosti lokacije, stabilnost terena, morfologija terena in površinske vode in poplavna območja kot izločilna kriterija. Sociološki dejavniki so upoštevali poseljenost območja, vidnost lokacije, zavarovana območja kot izločilni kriterij in obmejna območja ponovno kot izločilni kriterij. Med ekonomskimi kriteriji je pomembno izpostaviti dostopnost infrastrukture, oddaljenost od centra nastajanja odpadkov, sedanje rabe prostore in lastniške strukture. Pri ekonomskih kriterijih so bili izločilni obstoječi industrijski objekti, prometna infrastruktura in energetski vodi. Geološki zavod Slovenije je na podlagi opisane metodologije izdelal karto potencialne primernosti prostora za odlaganje komunalnih odpadkov.
Študija je pokazala, da imajo vse občine članice konzorcija GOJUP območja, ki so primerna za lokacijo odlagališča komunalnih odpadkov. Seveda imajo nekatere občine več takšnih območij kot druge, kar navsezadnje sovpada tudi s samo velikostjo občine. Naslednji korak pri iskanju lokacije gotovo predstavlja rangiranje izbranih območij z vidika družbene sprejemljivosti lokacije. V prvi fazi bodo izdelovalci študije opravili tudi razgovore z vodstvi občin in jim natančneje predstavili območja, ki so primerna za lokacijo odlagališča v njihovi občini ter tako zožili izbor primernih območij na racionalno število, na katerih bi potem natančneje in v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom obravnavali tudi vse vidike družbene sprejemljivosti.
POVEJMO PO DOMAČE
Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije so dejansko naredili to, kar bi verjetno moralo biti narejeno takoj po ustanovitvi GOJUP-a, namesto tega pa so se članice konzorcije že veselile rešitve na sežanskem, ki pa se je kasneje izkazala za neprimerno tudi po nekaterih strokovnih ocenah. Naslednja napaka je bila verjetno ta, da v konzorcij takrat niso bili pripravljeni sprejeti občine Postojna, ki takšno lokacijo ima, zdaj pa se z njo vendarle tudi dogovarjajo, seveda z bistveno slabših pogajalskih pozicij. Zdaj je zavod pripravil izbor možnih lokacij in po usklajevanju z občinami bo predlagal ožji izbor možnih lokacij regijskega smetišča. Ali bo med temi tudi izolska (najverjetneje gre za območje oziroma dolino med Kortami in Cetorami, ki je nekoč že bilo^ mišljeno kot izolska deponija), vendar tega podatka na tiskovni konferenci nismo dobili, saj strokovnjaki in vodstvo GOJUP-a tokrat ne želi narediti napake, kot ob sežanski lokaciji. Predvsem pa bodo morali ob predlogih možnih lokacij krajanom natančno povedati, kaj bodo s smetiščem dobili in prav gotovo tudi to, koliko bodo za poslabšanje pogojev življenja na tem območju dobili ustreznega nadomestila od članic konzorcija. Časi administrativnega določanja takšnih lokacij so namreč mimo. (Mef)
FORMULA MIRA BORNSKA: 60+40=mxc2
Seveda profesorja Mira Bornška ni treba posebej predstavljati tistim Izolanom, ki so osnovno šolo Vojke Šmuc obiskovali od daljnega leta 1965 do danes. Takrat je namreč prišel v Izolo, zdaj pa se počasi odpravlja v pokoj, čeprav sam pravi, da bo nekaj časa še ostal povezan s šolo. Kdor je toliko let učil pač ne more enostavno vreči knjig v kot in postati vrtnar ali vinogradnik. Letos se mu je vse izšlo tako kot je v fiziki pač navada:	Življenska leta, leta
službovanja v Izoli, mednarodno leto fizike, upokojitev in še marsikaj drugega. Tako-le je povedal:
- Slovenska osnovna šola v Izoli je bila ustanovljena 5. novembra 1945, torej pred 60-imi leti. Pred navedenim datumom pa v Izoli ni bilo slovenske šole niti slovenskega pouka. Šolsko poslopje je domovalo v stari italijanski šoli v Sregorčičevi ulici, kjer je prvo šolsko leto šolo obiskovalo 72 učencev. Od ustanovitve šole je pouk potekal redno, število učencev pa se je iz leta v leto povečevalo. Danes, leta 2005, sta tako v Izoli dve slovenski osnovni šoli in osnovna šola z italijanskim učnim jezikom.
Pisalo se je leto 1965 (torej pred 40-imi leti), ko sem prvič prišel v obalno ribiško mestece - takrat je bilo to skoraj vas - na svojo prvo službeno dolžnost. Opremljen z navdihom pedagoškega poklica sem tako prvega septembra 1965 prvič stopil v razred, v slovensko Osnovno šolo Izola. Že novembra istega leta je dobila novo ime po mladi borki Vojki Šmuc, ki ga nosi še danes.
In še tretje »naključje«: Leto 2005 je izbrano za Svetovno leto fizike. Seveda, ne po naključju. Pred 100-timi leti, čudežnega leta 1905, je namreč sloviti f izik Albert Einstein objavil legendarne članke s področja relativnostne teorije (E=m.c2), kvantne teorije svetlobe in dinamike tekočin. Z njimi je povzročil pravo revolucijo na področju naravoslovnih znanosti ter vsesplošno zanimanje javnosti za nova spoznanja na področju fizike. Da bi 100 let kasneje fizika spet pridobila ugled, ki ji pripada, smo se tudi v Izoli vključili v niz predavanj, razstav, eksperimentov, konferenc in drugih dogodkov, ki se bodo v letu 2005 odvijali po vsem svetu
Nepogrešljivo na dopustu:
pri pikih insektov, opeklinah, zvinih, oteklinah, udarcih ipd. pomaga takojšnje hlajenje.
Imejte pri roki vedno hladilni obkladek za enkratno uporabo: samo udarite po njem in takoj postane hladen. Ni potrebno predhodno hlajenje. Pripravljen za takojšnjo uporabo kadarkoli in kjerkoli. Poceni in za vsakogar. Tudi za športnike ali kar za hladilne torbe.
Nadvse koristni tudi hladilni geli in hladilni sprej.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
Kot matematik in fizik je prišel v Izolo leta 1965 in L septembra pričel s poučevanjem matematike na OŠ Vojke Šmuc Izola. V svoji pedagoški karieri je poučeval na več osnovnih in srednjih šolah na Obali, ter se vseskozi aktivno vključeval v razvojno vzgojno izobraževalne programe, in sicer: prenova osnovne šole, programi usmerjenega izobraževanja. Kot prvi je na Obali pričel s prenovo pouka fizike. V sodelovanju s Pl Ljubljana je opremljal šole, eksperimentiral po šolah, nabavljal učila, svetoval ter organiziral delovne seminarje za pouk fizike. S svojim delom je sodeloval tudi pri novem učbeniku za fiziko v osnovni šoli (Ferbar - Plevnik) ter pri mnogih zbirkah fizikalnih nalog. Na republiških in državnih tekmovanjih so mnogi njegovi učenci dosegli visoke uvrstitve (Zlata priznanja, udeležba v Beogradu, zlata Stefanova priznanja), kar nekaj njegovih učencev je ubralo njegovo pot študija. Prejel je tudi visoko priznanje DMFA Republike Slovenije za delo z mladimi na področju matematike in fizike.
-	Na šoli imate dobro razvit astronomski krožek, ki ga obiskuje veliko čencev.
-	Res smo uspeli organizirati krožek, ki deluje in združuje številne učence. Tudi tehnično smo se že tako dobro opremili, da ne gre le za navadno teoretiziranje ampak so mladi v praksi lahko spoznali delo astronomov in vesolje nasploh. Z mladimi namreč ni nobenih težav, če jim znaš neko znanje posredovati na primeren, njim zanimiv način in zato tudi moje poučevanje fizike ni bilo zgolj guljenje formul ampak predvsem njihovo sprotno preverjanje v praksi.
-	Morda ste se prav zato odločili za pripravo razstave o fizikalnih učilih in učnih pripomočkih skozi čas.
-	Seveda to sodi predvsem v prireditve ob letošnjem mednarodnem letu fizike. Teh prireditev, od razstav do predavanj in različnih srečanj bo veliko tudi v Sloveniji, mi pa smo se odločili za razstavo na kateri bomo predstavili nekdanje in sedanje pripomočke in učila, ki smo jih in jih uporabljamo še danes pri poučevanju fizike, ki je pravzaprav zelo zanimiv predmet, le nekaj pozornosti mu je treba nameniti.
-	To dokazuje tudi obisk hiše eksperimentov v Ljubljani.
-	Mislim, da je ta ustanova pomagala k popularizaciji fizike med slovenskimi učenci, naša razstava pa seveda ne bo mogla ponuditi toliko, čeprav tudi pri nas ne bo manjkalo zanimivih praktičnih preizkusov za vse obiskovalce razstave, ki jo načrtujemo za november mesec in jo bomo odprli s predavanjem o razvedrilni fiziki.
Štiridesetletno službovanje v Izoli je vsekakor povezano tudi z delovanjem na športnem področju. V Rokometni klub je Miro Bomšek prišel na pobudo g. Bartola Rodine, že naslednje leto, in sicer 1979, pa je postal njegov predsednik. Polnih 20. let je vodil moški in ženski rokometni klub. Kasneje pa je bil tri leta predsednik moškega rokometnega kluba. Pod njegovim vodstvom so v klubu zgradili celotno piramido selekcij, poskrbeli za strokovni kader ter se vključili v tedanje republiške lige: leta 1982 so moški člani postali prvaki in se uvrstili v prvo republiško ligo, ženske členice so postale republiške prvakinje in se uvrstile v II. zvezno rokometno ligo v Jugoslaviji, mladinske selekcije pa so redno osvajale republiške naslove. Leta 1996 so člani postali člani prve državne lige. Pod njegovim vodstvom so leta 1987 so pričeli tudi s pokritjem rokometnega igrišča in kasneje dogradili prvo športno dvorano na Obali.
-	Ko človek zaokrožuje takšno delo je to gotovo povezano tudi z nekakšno nostalgijo?
-	Jaz v principu nisem nostalgik in me še vedno bolj zanima tisto kar bo kot tisto, kar je bilo, čeprav ničesar ne želim pozabiti. Vedno se bom rad spominjal lepih let, ki sem jih preživel v šoli, spominjal se bom sodelavcev, učencev in ljudi s katerimi sem sodeloval in prijateljeval tudi izven šole. Sploh pa bom po upokojitvi nekaj časa še ostal na šoli, saj pravijo, da me še potrebujejo in to človeku kar godi.
V obrazložitvi občinskega priznanja so še zapisali, da je Miro Bomšek povezan tudi z Združenimi igrami narodov, ki jih ni le vodil, temveč je vztrajno sodeloval pri krepitvi mednarodnega
in ne
sodelovanja in druženja med mladimi. Zakaj je prejel srebrno zlato priznanje občine Izola pa nismo čisto razumeli (D.M.)
Nadzorni odbor ima dovolj dela
v
KONČALI SO OSEM OPRAVLJAJO SE PET NADZOROV
Nadzorni svet izolske občine je sicer nedolgo tega podal poročilo o svojem delu v letu 2004, seveda pa se delo s tem ni ustavilo, saj tudi letos opravljajo nadzor nad kar nekaj porabniki proračunskih sredstev.
Kot nam je povedal predsednik NO Občine Izola, mag. Darko Filiput trenutno opravljajo nadzor v Javnem gospodarskem zavodu Izola - Zavod za turizem (od 5.2. 2004), v Turistično gospodarskem združenju - giz za turizem (od 4. 11. 2004), pri mag. Mitji Podgorniku s.p. (od 4. 11. 2004), pri občinski inšpekciji in redarstvu (od 14. 4. 2005) in pri italijanski samoupravni narodni skupnosti (od 14. 4. 2005).
Letos pa so že zaključili preglede v Javnem podjetju Komunala (finance - svetilnik), proračunska sredstva KS Korte za 2003 -2004, KS Livade in KS Jagodje - Dobrava, izplačilo bonitet v občini Izola (zaposlenim in funkcionarjem), finančno poslovanje in poraba sredstev v KT1 in finančno poslovanje v občinski upravi v zvezi s postavitvijo objekta in poti na svetilniku -seznanitev s tekočimi novostmi v zvezi s pritožbami na sodišču.
Od 10. 4. 2003 do danes je NO imel 29 sej za kar bodo v naslednjem Mandraču podali poročilo o delu v letu 2004, hkrati pa NO naproša občane da se, tudi ob pisanju anonimnih pisem, ki je vse več, svoja vprašanja ali trditve podprejo s konkretnimi argumenti ali dokazi, da bo NO odbor lažje opravil svoj nadzor. Zahvaljujejo pa se nekaterim občanom za zelo korektno poslano pošto s prilogami, ki so omogočile temeljit pregled zadeve, ki smo jih tudi uspešno zaključili.
V naslednjem Mandraču bomo, ob poročilu NO objavili tudi interju s predsednikom NO in skušali izvedeti kaj več o rezultatih že opravljenih in dokončanih pregledov. Za pokušino pa izvleček iz članka, ki ga je na to temo objavila novinarka časnika Finance.
Nadzorni odbor občine Izola bi županji določil zgornjo mejo njenih dohodkov; neobračunana boniteta za službeni avto
Izolska županja Breda Pečan, ki funkcijo opravlja neprofesionalno, bi morala imeti dohodke omejene na pol županske plače, brez dodatnih bonitet, meni občinski nadzorni odbor. Županja si je uporabo službenega avta uredila za nazaj.
Nadzorni odbor občine Izola meni, da morajo biti dohodki županji Bredi Pečan, ki je tudi poslanka v državnem zboru, omejeni na polovico plače profesionalnega župana, v to pa morajo biti vključene tudi vse bonitete. To izhaja iz poročila nadzornega odbora o lanskem poslovanju izolske občine. "Za podkrepitev našega mnenja potrebujemo še mnenje ministrstva za finance, ki ga pričakujemo konec septembra," pojasnjuje predsednik nadzornega odbora Darko Filiput. Pečanova je lani prejemala 300 tisoč tolarjev mesečne županske plače, ob tem pa je uporabljala še službeni avto in telefon.
Županja si je uredila uporabo službenega avta za nazaj
Nadzorni odbor v svojem poročilu za prejšnje leto ugotavlja tudi, da je izolska občina sprejela dopolnitev pravilnika za nazaj, da bi tako uredili županjino uporabo službenega vozila, potem ko županske funkcije že pol leta ni več opravljala poklicno. Pečanova si je z izjavo za nazaj uredila uporabo službenega vozila, vendar zaradi zamude pri obračunu dohodnine za prejšnje leto te bonitete ni upoštevala. Izolska županja Breda Pečan zaradi obveznost v državnem zboru v zadnjih dneh ni bila dosegljiva za pojasnila. Po neuradnih informacijah pa je zaradi poročila nadzornikov že vrnila avto in telefon.
(Nataša Ručna - Finance)
Dela na svetilniku so bila deležna temeljitega pregleda, tako s postopkovnega kot s finančnega vidika.
VRTEC MAVRICA IN NJEGOVA PONUDBA
Na 24. seji občinskega sveta je bila zadnja točka dnevnega reda namenjena pobudam in vprašanjem občinskih svetnikov. Zvrstilo se jih je kar nekaj, od tistega, ki smo ga omenili že v uvodniku do vprašanj o storitvah Vrtca Mavrica in spoštovanja dvojezičnosti v naši občini.
Miran HROVATIN, občinski svetnik LDS je Uradu za družbene dejavnosti in izolskemu vrtcu podal pobudo, naj Vrtec Mavrica Izola, Enota Školjka, zagotovi sredstva za izvajanje skrajšanega, poldnevnega programa vzgoje in izobraževanja otrok znotraj starostno opredeljenega oddelka.
Ob vpisu otroka v vrtec Mavrica, Enota Školjka mu je bilo namreč rečeno, da izvajajo !e devet urni, celodnevni program, in ni mogoče, da bi v tej enoti otroci obiskovali poldnevni, štiri ali šest urni program vzgoje in izobraževanja, h publikacije za starše, ki mu je bila ob vpisu izročena, je razbrati, da tak program izvajajo le v enoti Livade, in še tam otroke vključijo v poseben oddelek, ki ga obiskujejo otroci od tretjega do šestega leta starosti, torej programa ne izvajajo znotraj rednih, starostno opredeljenih oddelkov. Starši otrok, plačniki storitev navedene enote nismo enako obravnavani kot starši drugih enot, tako v naši, kakor tudi v ostalih Obalnih občinah, pa tudi otrokom, za katere je ustanovljen heterogeni oddelek v enoti Livade, na tak način ni zagotovljena enaka kvaliteta vzgojno izobraževalnega programa, ki so ga deležni otroci, ki obiskujejo vrtec v oddelku svoje starostne skupine.
Vodstvu vrtca pa je naslovil tudi vprašanje v zvezi z jezikom okolja. Glede na to, da velika večina otrok vstopa v osnovno šolo z nepoznavanjem italijanskega jezika, ki je jezik okolja kjer živimo, sprašuje, zakaj so otroci, ki obiskujejo VIZ Vrtec Mavrica, enota Školjka ( po njemu znanih podatkih je to najdražji vrtec na Obali) prikrajšani za program uvajanja jezika okolja, ki so ga, na osnovi minimalne udeležbe staršev, deležni otroci vrtcev v sosednjih občinah.
KAPUČINO

\
,h> | ;> ?




šr^ferSb4^^
O_
mm*
. “ - -
fca^S^r-


,-»- • -■	•* —• ..*f■-” ••'*
^-]{.'l^i^;;-, r^r^;	- ]£$**
&&:■"' " “<
•^'^I -I ii<ll'**'>~ i TJ

'^'UČŠi&javŠšvi
?sšs££-$&2?^
DOBRO IBEMED01NPIIIIENSIIIII
.	_i_. _*...«u.. H...	. r '.%	.: .....	'_...;•	•	--	■
Jadranje
EVROPSKI HASLOV JE OSTAL DOMA
Natanko pred tednom dni se je za 198 jadralcev razreda Laser 4.7 končalo Evropsko prvenstvo, ki je tekom tedna postavilo na preizkušnjo organizacijski kader JK Burja in jadralske veščine mladih laseristov. Le teh ima od Slovenskih reprezentantov največ	Pirančan	Dany
Stanišič,	nekdanji	flokist
Dušana	Puha, ki	se je
sinoči okitil z zlatom v enosedu laser 4.7.
Po tem ko je Hrvat Marko Šestan dan pred koncem prevzel	vodstvo s	14-imi
točkami	naskoka	pred
Stanišičem, se je zdelo da takega zaostanka ni več mogoče nadoknaditi. Pa vendar,	diskvalifikacija
Hrvata zaradi prezgodnjega starta v predzadnji regati in 11. prihod v cilj zadnjega plova sta dokaz da je tudi nemogoče mogoče -saj je nezadosten nastop Šestana pahnil na absolutno drugo mesto, 11. in 2. mesto pa sta 17 letnega Daniya Stanišiča ukovala med zvezde Slovenskega jadranja. Evropski prvak razreda Laser 4.7 je na Evropskem prvenstvu omenjenega razreda uspešno nastopil že lani na Gardskem jezeru, kjer je bil ves teden med vodilno trojico a mu je sreča obrnila hrbet v zadnji regati, tako da je brez odličja ostal prav na koncu. Tokrat ima razplet zgodbe srečen konec, kar je Stanišičev prvi samostojni uspeh odkar je nehal jadrati na dvosedu Tornado z Dušanom Puhom in svoje moči usmeril le v mladinski enosed Laser 4.7:	»Imel sem prednost domačega
terena, poleg tega pa je na Gardi ves teden pihal enak veter z izjemo zadnjega dne, medtem ko tukajšnje vetrovne razmere bolje poznam in sem nanje pripravljen. Kar se tiče izkušnje s Puhom pa moram priznati, da me je veliko naučil in je izkušnja z njim kvečjemu pripomogla k tej zmagi«.
Nik Pletikos, ki je iz optimista v 4.7 presedlal šele pred slabim mesecem dni, je na svoji prvi pripravljalni regati Evropa cup v Avstriji zmagal, za nastop na domačem terenu pa potihem računal na najboljšo petnajsterico, kar mu je včeraj z absolutnim 10. mestom tudi uspelo. Uvrstitev med najboljših deset se je obetala tudi Juretu Mrakiču, a je Pirančan priložnost zapravil s prehitrim štartom v zadnji regati in za kazen pristal na 14. mestu,
vzhajajoča zvezda JK Jadro Matej Valič pa je po absolutnem vodstvu prvega dne tekom prvenstva naglo povzel po lestvici navzdol in včeraj za mesto zgrešil bron v kategoriji dečkov starih do 15 let. Ostali slovenski reprezentantje so ostali v ozadju, nič bolje pa se nista izkazali niti dekleti Špela Juhart in Špela Zotter, ki v konkurenci 53. tekmovalk z 33. in 45. mestom nista posebej izstopali.
Poleg tekmovalnega je slovensko jadranje blestelo tudi	z	organizacijske
perspektive, kar je s presežniki potrdil tudi sam predsednik evropske zveze Laser Jean Luc Michon. To je tisto, za kar so si v Burji srčno prizadevali, saj nameravajo v prihodnje v Izolo	zvabiti	še	evropsko
prvenstvo za olimpijski razred Laser radial, nekega dne in pa potihem računajo celo	na organizacijsko	zaupnico
evropskega	prvenstva	Vasilijeve
discipline - Laser standard.
(Jana Pines (www.jadralna-zveza.si))
POGLED S STRANI
/,/T T	piše ŽARKO
za Kapučino Šporrt
žare
rokometna dvorana, še brez pravega utripa, trenutno le forum verbalno pripravlja okvir letošnjega dogajanja. Kot vedno, idej ne primanjkuje, nekaj obiskov pa je nakazalo, da
bo prvenstvo zanimivo. To, da se pri nas marsikaj izve, so ugotovili tudi sosedi in pridno zbirajo informacije. Lahko bi rekel, da gre za posel. Morda pa je nekaj med prijetnim in koristnim. Vsak začetek je težak, predvsem za tiste, ki so pozabili na kilograme. Zamenjava ritma bo vsaj na začetku v znamenju kilometrov in prelitega potu. Neizbežno, vendar zelo pomembno za vsako prvenstvo. Razpored moške, I.b lige , bodo Izolani pričeli doma. 1.oktobra se prične,v Izoli bodo gostovali Sežanci, končalo se bo 6. maja 2006, ko bo Izola gostila Krško. Kar nekaj derbijev bo v tem prvenstvu, poleg 1. kola bo zelo zanimivo šesto kolo, ko v Izolo prihaja Nova Gorica. Tudi vsa ostala kola bodo zanimiva, vsaka tekma bo kvalifikacijska. Kvaliteta l.b lige je brez dvoma zelo visoka, večina ekip ima skoraj
profesionalni pogon in vsaka točka bo hvalevredna. Napovedi so tako težke, vendar je prvenstvo dolgo in tudi vse napovedi vedno le ne držijo.Znanje in sreča sta zelo pomembni, toda saj veste, vsaj sreča te mora služiti, ostalo se že kako nadoknadi. Izolski apetiti se bodo vrteli okoli sredine lestvice, kaj več bi bilo tudi nesmiselno zahtevati. Ekipa ima gotovo kvaliteto, težko bo zaradi odsotnih (Muha, Žeger), toda pomoč iz Kopra naj bi le rešila tudi to dilemo.Končno pa se lahko tudi mlajše domače igralce začne izkoriščati. Ob vseh piramidah je še vedno najbolj pomembna prva ekipa, saj je le ta cilj vsakega mladega igralca.	To, da so tudi veliki trenerji
spregledali več kot kakšnega talenta, se lahko zgodi tudi pri nas.
POKROVITELJ
AMT
.... TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI I
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
OPTIMISTI ZAČENJAJO SP
V ponedeljek se je v Švicarskem St. Moritzu začenja 43. Svetovno prvenstvo za optimiste, kamor je odpotovala tudi slovenska reprezentanca. Prvi trije dnevi bodo namenjeni prijavam in meritvam jadrnic, tekmovalni del se začne v četrtek.
Odkar je Švica nazadnje gostila SP za optimiste je minilo že dolgih 31 let, ko se je 1974 na jezeru Silvaplana pomerilo le 20 držav. Tokrat jih organizatorji pričakujejo veliko več - 242 jadralcev iz 52 držav, kar omejujejo tudi pravila ki določajo po pet tekmovalcev na državo. Za razliko od lani ko je bilo prvenstvo v Ekvadorju, gre letos pričakovati večjo udeležbo evropskih držav vključno z Latvijo, Estonijo, Slovaško, Srbijo in Črno Goro, medtem ko selitev dogodka na evropsko celino naj ne bi okrnila udeležbe reprezentanc z ostalih kontinentov.
Naslov svetovnega prvaka bo s Kitajske v Švico prišel braniti Wei Ni, dvakratni zmagovalec Filip Matika iz Hrvaške pa bo po letih 2002 in 2003 v svojem četrtem nastopu na omenjenem prvenstvu vrh poskusil osvojiti še tretjič. Slovenske barve na visokogorskem jezeru bodo do 4. avgusta zastopali Jakob Božič (JK Burja), Andraž Gulič in Matej Valič iz JK Jadro Koper, Olimpicov Simon Laganis, ter ženska predstavnica iz JK Pirat - Kirn Plctikos, ki je v Švico odpotovala v spremstvu očeta Klavdija Pletikosa in Sandija Dekleve, a brez brata Nika. Ta se je namreč od zadnje kriterijske regate konec maja zredil za 4 kilograme, nakar se je 185 cm visoki in 68 kg težak Piratovec odločil za odstop iz reprezentance, kar je obrazložil z dejstvom, da bi si na SP želel ne le nastopiti temveč tudi doseči kakšno vidnejšo uvrstitev, kar pa mu kilogrami v primeru šibkega vetra onemogočajo. Poleg tega je Nik pred kratkim presedel v mladinski enosed Laser 4.7 s katerim že dosega lepe rezultate kot je recimo 10. mesto na EP v Izoli, in odkrito priznava, da ga škatlasti optimist več kot toliko tudi ne zanima več.
Luknjo v petčlanski jadralski postavi je namesto njega zapolnil Koprčan Matej Valič, ki se skupaj z ostalimi reprezentanti že hladi na jezeru, ki v poletnih mesecih ne presega temperature 15 C°.
Jana Pines (www.iadralna-zveza.si)______________________________
Veslanje
PIŠLAR TOKRAT PETI NA SVETU
Izolski veslač Bine Pišlar je na veslaškem svetovnem prvenstvu mlajših članov do 23 let v Amsterdamu kot edini slovenski predstavnik nastopil v velikem finalu in v konkurenci lahkih skifistov osvojil peto mesto. Pišlar je bil sicer svetovni prvak mlajših članov ileta 2003 v Beogradu in bronasti z lanskega SP do 23 let v Poznanu.
V finalu je na prvi progi začel kot najpočasnejši, povrhu vsega je vse veslače oviral tudi močan nasprotni veter, kar precej podaljša čas veslanja, a je na polovici proge uspel prehiteti Irca Richarda Coakleya, za kaj več pa do konca ni imel moči. Po pričakovanjih je zmagal Britanec Zac Purchase, ki je vodil od starta do cilja. Drugi je bil Slovak Lukas Babac, tretji pa Novozelandec Storm Uru. Bine po finalu ni bil preveč zadovoljen z doseženim.
"Čeprav sem se trudil, mi ni šlo tako dobro od rok, kot bi si želel. Tekmeci so mi namreč že po štartu preveč ušli, da bi lahko na koncu iztržil več. Očitno so mi letos usojena peta mesta, saj sem se s 'takšno uvrstitvijo domov vrnil tudi z nedavnih sredozemskih iger v Almerii," je povedal Pišlar.
Na zahtevne razmere - veslače je oviral močan nasprotni veter - se ni prav nič izgovarjal. "Razmere so bile za vse enake," je kot iz topa izstrelil 22-Ietni Izolan, ki je glede naslednjih ciljev ostal skrivnosten: "Za letos sem bržkone že konča! sezono, naslednje leto pa se selim med člane. Upam, da se mi bo dobro posrečil preskok v absolutno konkurenco."
Prvenstvo je letos drugo leto zapored potekalo pod okriljem Mednarodne veslaške zveze (EISA) in je zdaj tudi uradno svetovno prvenstvo, prej je tekmovanje veljalo za pokal narodov.
Na svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju, ki se bo naslednji teden začelo v Nemčiji pa bosta nastopila dva Izolska veslača, člana VK Argo. Letos nepremagljiv mladinec Andrej Krek bo veslal v četvercu, Vronika Macarol pa v skifu. Po besedah njunega trenerja Iztoka Butinarja ima četverec kar nekaj možnosti za uvrstitev v veliki finale, saj so, po njegovem mnenju, "zelo hitri", Veronika pa bo v konkurenci močnih veslačic imela več težav in uvrstitev v B finale bi že bila lep uspeh.
Ustvarjalno poletje
JULI) ZANIMIVIH RAZSTAV V KNJIŽNICI
V	mesecu juliju v naši knjižnici gostimo kar nekaj zanimivih razstav. S svojimi oljnimi slikami na platnu se je predstavila Jana Štern Kostevc, Koprčanka iz Pirana. Jana se je za risanje in slikanje začela zanimati že kot osnovnošolka.
Mlada si je ustvarila družino in začela delati, zato ji čas velikokrat ni dopuščal, da bi se v celoti posvetila tej svoji ljubezni do slikanja. Velika želja po ustvarjanju pa je ni nikoli povsem zapustila. Resneje se je začela slikanju posvečati pred kakimi petnajstimi leti in čeprav mora še vedno večino svojega časa nameniti preživetju, si tu in tam le utrga trenutek za ustvarjalno delo. Najraje slika z oljnatimi barvami na platno, včasih, če nima denarja za platno, pa tudi na karton. Rada slika tudi s pastelnimi kredami. Njeni najljubši motivi so tihožitja s sadjem ali cvetjem, soline, oljke in oljčni gaji, morje in seveda mesto Piran, v katerega je naravnost zaljubljena.
Skoraj vse svoje slike - in narisala jih je na desetine - je že podarila prijateljem in sorodnikom. Najpogosteje se slikanja loti takrat, ko je žalostna in delo ji pomeni izhod iz temnih v svetlejše trenutke življenja. Takrat se loti tudi pisanja poezije. Njene pesmi so lirske, ljubezenske in religiozne. V njih z besedo, rimo in ritmom izraža vso silovitost svojih čustev, temačnih stanj, hrepenenj in svetlih upanj. Sama pravi, da je vsaka njena pesem slika in da bi morala živeti tristo let, če bi hotela izraziti vse, kar se dogaja v njeni notranjosti. O tem so se v začetku julija lahko prepričali tudi številni obiskovalci otvoritve razstave Delo meseca v piranski cerkvici Marije Snežne, kjer je Jana Štern Kostevc brala svojo poezijo.
Otroci iz osnovne šole Vojke Šmuc so na razstavni pano postavili na ogled lastnoročno izdelane knjige, ki so jih sami tudi napisali in ilustrirali. V krajših ali daljših pripovedih so na ustvarjalen in marsikdaj tudi zelo humoren način bralcem predstavili del svojega notranjega sveta, v karerem se soočajo tudi z resnimi težavami, ki jih na tem svetu povzročamo odrasli: z vojnami, boleznimi, revščino, zlom. Temu nasproti so postavili vrednote, kot so: prijateljstvo, pogum, ljubezen, dobrota, enakost. Otroci pa ne bi bili otroci, če ne bi še vedno živeli v čudežnem svetu pravljic, kar nam povedo tudi naslovi nekaterih njihovih zgodbic: Čarobna cvetica, Čarobna hišica, Čudežna krpica, Čudežni lonec, Čudežno drevo, Čarobni konj, Čudežna jablana, Čarovnica in čarobni sladoled, Začarani jež in hudobna čarovnica. O neizmerni moči ustvarjalnosti in otroške domišljije pa pričajo naslovi: Sneženi mož v Afriki, Sneguljčica in sedem kozličkov, Rdeča kapica je bolna, Zlobna Rdeča kapica in volk, Skomožic, Korajžna vila, Rdeča kapica in prijazni volk, Rdeča kapica in sedem kozličkov, Ana in zeleni princ na konju.
V	vitrini ustvarjalnosti so se predstavili nekateri naši najmlajši bralci. Osnovnošolca Patrik Posavac in Jernej Zupnac ter osnovnošolki Teja Kleva in Doris Štefanec, stalni obiskovalci naše knjižnice in uporabniki interneta, so v vitrino postavili svoje najljubše predmete: plišaste in druge igračke, zvezke, spominsko knjigo, izdelke iz gline, papirja in drugih materialov, ki so jih naredili v šoli ali doma, sami ali v družbi s prijatelji. Posebno lepi so obeski za ključe, umetelno spleteni iz raznobarvnih plastičnih vrvic. Še vedno je na ogled razstava izdelkov iz kaširanega papirja izolske Američanke Joanne Dubois, prav tako pa tudi del zbirke starih šolskih predmetov Janeza in Marije Janežič.
Vabljeni ste tudi k ogledu stalnih razstav: stalne zbirke starih igrač, last družine Janežič, stalne zbirke sedmih palčkov, ki so delo Izolana Dareta Brezavščka in stalne zbirke velikih slik v tehniki flomaster na papir, ki so jih na temo Doječe matere in njihovi malčki narisali otroci iz vrtca Semedela.
Prisrčno ste torej vabljeni k ogledu razstav v naši knjižnici.
Špela Pahor
PLESALCI IN FILOZOFI SO ODŠLI
V Izoli sta se včeraj končalaa kar dva pomembna mednarodna kampusa, kot se po novem reče delovnemu srečanju.
Včeraj seje končal že3. Plesni kampus. Ki seje pred leti še imenoval Poletna plesna šola, ker pa so se organizatorji zamenjali, so dogajanje prevzeli plesalci sami in tako je poletna šola dobila	r
tudi novo ime. Leta 2003 je nastal 1. Plesni kampus, ki je žel veliko uspeha in postal pravi "event" v Izoli. •.
Ta uspeh pa se nadaljuje tudi letos, ko so pripravili že 1 *
kampus in dejansko popestrili dogajanje v Izoli.
Več kot 250 plesalcev iz Slovenije,	Italije,
Nizozemske, Hrvaške,
Francije se je izobraževalo v različnih plesnih tehnikah: od capoeire, hip hop-a, modern-jazz-a, horton-a, klasičnega baleta, otroške delavnice, cunningham-a, limon-a, koreografske delavnice pa vse do chi energije. Seveda so le-te poučevali priznani koreografi, ki poučujejo po Evropi, pa tudi po svetu.
Prav tako včeraj pa seje končala tudi4. Mednarodna Filozofska šola. Prijavljenih je bilo več kot 40 študentov in nekaj profesorjev iz vseh nekdanjih republik bivše Jugoslavije, ki so predstavili svoja razmišljanja na temo"Filozofija kot cokla znanosti". Spraševali so se kakšno je razmerje med filozofijo in znanostjo danes? Je filozofija še zmerom "kraljica vseh znanosti" ali je, nasprotno, zgolj njihov privesek, s katerim nimamo več kaj početi? Je filozofija sploh (še) znanost? Kakšna je njena vloga danes? Je končno napočil čas, da filozofiji naredimo konec in se znebimo tega nepotrebnega besedičenja, ali pa je morda sodobni postmoderni svet obdobje, ki filozofijo potrebuje bolj kot kdajkoli prej? Okoli teh tem in podobnih vprašanj so se štiri dni kresale misli in ideje nove generacije bodočih filozofov._________
POLETJE V IZOLI
četrtek,28. julij ob 19.30 - Manziolijev trg
NORI ORKESTER
Predstava za otroke vstopnine ni! petek,29. julij ob 21.00 - Manziolijev trg
PERONOVO LISTJE
etno večer "Od Prekmurja do Istre " vstopnine ni! j	sobota, 30. julij ob 21.00 - Manziolijev trg
latino jazz vstopnine ni sobota 30. juljj,- Simonov zaliv
NOČ NA PLAŽI 3 SANK ROK
sreda, 3. avgust - Manziolijev trg
OUARTETULIPAN
dela starih in modemih mojstrov
Poletne godbe 2005
Gostujoči pihalni orkester:
Pihalni orkester NO Krani
Nedelja, 24. julij - Park Pietro Coppo ob 10.30 - Sončno nabrežje ob 20.00 Nedelja?, avgust - Park Pietro Coppo ob 10.30 - Sončno nabrežje ob 20.00
galerija ALGA
XVI. Mednarodni slikarski Ex tempore Izola 2005
galerijalNSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
Zvest Apollonio
(ob umetnikovi 70-letnici)
mm
f •;
rr»v.
IDEJA ZA
TURISTIČNI SP0NINEK
RAZSTAVA ROČNIH DEL DIJAKOV GIMNAZIJE PIRAN
IZOLA. GALERIJA REX
Julij 2005, vsak dan od 18. do 20. ure

\ _
spejemnP
iz zasebne zbirke Janeza Janežiča
Četrtek, 4. avgusta - Manziolijev trg
Dare Brezavšček-LUTKOVNA PREDSTAVA
Petek, 5. avgusta - Manziolijev trg
DIVA DODOLA F0LK 0RCHESTRA
Aleksander Guštin orchestra
Slovanska tradicija, stare ljudske pesmi iz različnih predelov Rusije
Sobota. 6. avgusta - Manziolijev trg
TATIANA KAPVTSINA IN DIMITRIJ ZDUK
Cimbale, klavir - beloruska tradicionalna glasba
6.avgust - . Simonov zaliv
NOČ HA PLAŽI 6 NAGNIFICO
deveti BLAZNO RESNO ZABAVNI FESTIVAL
Festival družabnih iger in ustvarjalnih delavnic
Izola, na obali pri svetilniku,
od sobote, 16. julija do sobote, 6. avgusta 2005,
vsak dan od 17.00 do 21.00
BREZPLAČEN VSTOP!
Programi so namenjeni vsem - otrokom, staršem, mladostnikom
Festivalske vsebine: ustvarjalne delavnice / čitalnica / igralnica za najmlajše / družabnica s številnimi družabnimi grami / prostorske družabne igre / športne igre / animacijske igre in tekmovanja / pravljične urice
s. s1-: ■ ■
a ( «* ♦ Razstava je odprta od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00
f-	Palača Manziali
iM-	i|.1i£i;|'tLVr. A.m.-mV.-.AiT.n.pič.!.!.’.,.-:-’..
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
liIbrIis
\NSONct0'

obro ^


OV URNIK: poldan od 9.00 do 12.00
popoldan od 17.00 do 20.00
, Izola / Manziolijev trg 6, Izola 1	(05) 64 00 135
KINO ODEON ■ Art kino
28.-29.0111118.30 in 30,l.ib 21.00 iti 3U-21iIi18.3oIV1ESTO GREH A kajaKtnarii Milen IKriutiffit* 8.-29.7.lll 21.00 in 30. lil) 18.30 H OTE L RUANDA 31.07.-2.8.11121.00 in 3.8.o!)19.00 BRATA BeiiiainscenarkSusanneOiet 03.-04.08.0I121.O0GRAZI J IN OTOK - RESPIROležiiainsetnarij EinanueleCtiales«
04 08.8019.00 VOJNA SVETOV Oežija:Stei[tnSpielliei
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Portret Izolana
MARJAN JE KAR DVAKRAT KRALJ
Marjan Kralj je v življenju počel že marsikaj, med drugim je bil tudi prevoznik in veliko izolskih žena ve povedati, kako jih je peljal na delo v Trst pa tudi veliko turistov se spominja njegovih izletov po izolskem podeželju. Zdaj se ukvarja s slikarstvom in dela v enem od »lokalov za tolar, kjer je uredil tudi nekakšen mini muzej potniške ladje Rex (Rex = kralj) Pred leti se je ukvarjal tudi s predstavitvijo »Parencane« za katero je pripravil celoten program za postavitev muzeja te ozkotirne železnice ki je vozila iz Trsta v Poreč tudi skozi Izolo. Zakaj ta projekt ni bil izpeljan po tvoji zamisli?
»Kot občan Izole sem tudi progo	Trst -	Poreč ki	je potekala skozi
Izolo želel iztrgati pozabi s	tem,	da bi	na bivši	železniški postaji
postavili primeren muzej kjer	naj bi tam	bila edina	primerna lokacija
za tak velikopotezen projekt.	Ker	pa so	odgovorni	s tem projektom
želeli popestriti mestno jedro in so muzej postavili v starem delu mesta, sem se enostavno umaknil.«
Mrjan je že vrsto let tudi vnet zbiratelj gradiva o prekooceanski potniški ladji REX ki so jo ob koncu vojne zavezniki potopili ob naši obali med Koprom in Izolo oziroma tam, kjer se še danes pravi »rex«.
Ko obiskovalec vstopi v to galerijo v Skladiščni ulici (pod voltom nasproti stare občine) lahko opazuje razstavljene slike Rex-a, ki so Marjanovo delo, pa tudi fotografije posameznih oddelkov in sklopov te nekoč ponosne potniške ladje. Seveda pa največ pozornosti pritegne velik model ladje REX, model ki ga gradi v merilu 1:75, to je v 75 krat pomanjšani velikosti prave ladje. Model je z modelarsko natančnostjo grajen z vezano ploščo in mahagonijevimi letvicami kar mu daje vtis prave ladje. Model je skoraj končan in njegovo krmo že krasijo štirje propelerji ki jih bodo gnali elektromotorji vgrajeni v trupu modela ki bo tako z radio upravljanjem lahko plul tudi v našem izolskem zalivu.
Zakaj pa se je lotil izdelave tako velikega modela pa nam najbolje lahko pove kar avtor modela sam:
»Ladjo ki je napol potopljena ležala ob obali so razrezali za potrebe železarn in ko je tako za vedno izginjala je z njo izginjal in tudi bledel spomin nanjo. Da bi jo kolikor toliko iztrgal pozabi sem jo skušal ohraniti na mojih platnih. Moj lastni izziv pa me je usmeril v izdelavo modela te ladje in nekako mi je odgovarjala velikost modela v tem merilu 1:75. Načrte prave ladje sem nabavil v tujini in po njih sem izdelal načrte za model ki jih ob gradnji modela dopolnjujem s fotografijami prave ladje.«
Ladja REX je bila v resnici prava velikanka, saj je merila v dolžino 270 metrov kar je skoraj dolžina treh nogometnih igrišč. Model grajen v merilu 1:75 je tako dolg 4 metre in je že kar velikan med modeli. Tako velik model pa že potrebuje izdatna finančna sredstva za kar bi graditelju lahko marsikdo prispeval pomoč: ne toliko z miloščino kot morda z odkupom katere njegovih slik.
Anton Pavlovčič
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
ŽUPANJA
Številka: 82-11/2003,82-10/2002 Datum: 14.7.2005
Na podlagi 29. in 53. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 9/96 -odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/97, 68/98 - odločba US, 74/98, 12/99, 16/99, 70/00), 56.člena Statuta Občine Izola (Uradne objave št. 15/99, 8/00, 8/05), določil člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (ur. list RS, št. 3/02) ter določil Načrtov zaščite in reševanja z oznakami N-2 in N-3 z dne 8.7.2005 , izdajam naslednjo
OBVESTILO ZA JAVNOST
o sprejetju Načrtov zaščite in reševanja -1/05
(1)	Javnost obveščamo, da sta bila dne 8.7.2005 potrjena in sprejeta naslednja načrta:
-	Načrta ukrepanja ob večjih vremenskih in vodnih ujmah v občini Izola in
-	Načrta zaščite in reševanja ob večjem požaru v občini Izola.
(2)	Načrta sta objavljena na spletni strani Občine Izola, naslov: www.izola.si (povezava na Občinska uprava / Zaščita, reševanje in pomoč / Načrti ZiR).
(3)	Vsi izvajalci in akterji, ki nastopajo v načrtih morajo svoje aktivnosti in organiziranost prilagoditi z določili načrta do konca leta 2005.
(4)	Koordinacijo in usklajevanje aktivnosti na operativnem področju izvaja skrbnik načrtov zaščite in reševanja občine Izola.
Županja Breda PEČAN
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
IL SINDACO
Prot. nn.: 82-11/2003, 82-10/2002 Data: 14.07.2005
In virtu’ degli artt. 29 e 53 della Legge sulle autonomie locali (Gazz. Uff. RS nn. 72/93, 7/94-ordinanza CC, 57/94,	14/95, 20/95-ordinanza CC,
9/96-ordinanza CC, 44/96-ordinanza CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-ordinanza CC, 74/98, 12/99, 16/99, 70/2000), delPart. 56 dello Statuto del Comune di Isola (B.U. nn. 15/99, 8/2000 e 8/05), delle disposizioni dclPOrdinanza sui contenuti e sulPelaborazionc dci piani di protezione e soccorso (Gazz. Uff. RS n. 3/02) e delle disposizioni dei Piani di protezione e soccorso siglati N-2 e N-3, e datati 08.07.2005, il Sindaco emana il seguente
AVVISO
sulPaccoglimento dei Piani di protezione e soccorso-1/05
(1)	Si informa il pubblico che in data 08.07.2005 sono stati convalidati cd approvati i seguenti piani di protezione e soccorso:
-	Piano degli interventi nel comune di Isola in caso di gravi maltempi e diluvi, e
-	Piano di protezione e soccorso in caso di gravi incendi nel comune di Isola.
(2)	1 piani sono pubblicati sul sito ufficiale del Comune di Isola: www.izola.si (link: Občinska uprava / Zaščita, reševanje in pomoč / Načrti ZiR).
(3)	Entro la fine delTanno 2005, tutti gli esercenti e operatori inclusi nei piani hanno il dovere di adeguare le proprie attivita’ e 1’organizzazione alle norme del piano.
(4)	11 coordinamento e 1’armonizzazione delle attivita’ al livello operativo sono a cura del tutore dei piani di protezione e soccorso del Comune di Isola.
Il Sindaco Breda PEČAN
Digi klik
SLIKE POVEJO VEČ KOT BESEDE
NAŠ redni opazovalec dogajanja na otroškem igrišču Birba nam je prejšnji teden poslal fotografijo igrišča s pripisom, da je igranje še vedno omejeno. To je morda res a Komunalcem v čast je treba priznati, da se bo pa trava zdaj bolje prijela.
Kako spoštujemo svojo državo in njene simbole. Na Dan zahvalnosti smo v Koprski ulici opazili, da je ameriški umetnik tam izobesil svojo državno zastavo, seveda v čast svojemu prazniku. | Malo kasneje smo ob Dnevu državnosti opazili bolj malo zastav na naših hišah. Le na hiši županje smo opazili kar 4, na nasproti stoječih ustanovah pa nobene.
Čeprav se vsi nekaj trudijo in trudimo sr lokali še naprej zapirajo. Trgovina z ljudskim blagom v Alietovi ulici je veliko obetala pa malo Obljubljajo sicer, da bodo ponovno odprli. Določen je tudi datum: 4. april.
naredila. '1
Izola ima kar precej arhitektov in tudi gradbincev ji ne manjka. Tako-le sta na otvoritev parka na trgu padlih prišla dva Postojnčana:
Arhitekt Aco Garzarolli je sicer Prešernov nagrajenec za stavbo j sežanske občine a je po novem Izolan in zdajlahko pričakujemo kraške poglede na mediteransko arhitekturo. Gradbinec Dušan Milanič j pa mu je svetoval, naj dobi kakšnega “ Prešerna še za katero od izolskih stavb. Ali je do navezave prišlo še nismo ugotovili. V primeru parka zagotovo ne, saj ga je izrisal skoraj občinski arhitekt Boris Zuliani.
NA DOPUST!
V četrtek, 4. julija nas ne bo.
Pregovor pravi:	Ko pride avgust
gre Mandrač na dopust.
Vidimo in slišimo se čez 14 dni.
uredništvo
Nagradna igra Z dvignjenim nosom se je kar prijela in za vsako postavljeno vprašanje prejemamo	več
odgovorov. To pomeni, da tudi nagrade počasi zapuščajo uredništvo. Na fotografiji sta dva od nagrajencev, seveda pa tudi Vas še čakajo mandračevi klobuki, cd plošča Mediteran festivala in še kaj. Sodelujte, ne bo vam žal.
Kamenčki še vedno grej o v promet, pravi Marija Godina, ena od najemnic lokalov za tolar. Začelo se je s Tlarry Potterjem, končalo pa se ne bo z njim. Prav tako je slišati, da Marija ne bo obogatela kot avtorica te svetovne mladinske uspešnice a njeni kamenčki so menda še lepši od tistih, ki jih je zbiral Harry.
Na spodnji fotografiji pa so člani . beograjske skupine Teodulija, ki so jih, pred koncertom na Mediteran festivalu, na večerjo povabili v Gušt. In tako je nastala ta fotografija.
After party pod Belvederem
Z BARIKADO PROTI EKOLOŠKEMU NASILJU
Za nami je še eden od uspešnih Gavioli eventov. Valentino Kanzyani je bil odličen, čeprav je hkrati praznoval svoj 30 rojstni dan, tudi njegovi gostje so bili super in na vsebinski del dogodka ni kaj poreči. Konec koncev se je v ambasadi v soboto zvečer nabralo za dva tisočaka ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Nekoč je bila rave kultura in tudi v Ambasado ni mogel prav vsak. Iz nje so v jutranjih urah prihajali lahko poplesujoči raznobarvni predstavniki te kulture in se pozibavali ter z vodo odganjali dehidracijo tja do popoldneva, potem pa so se odpravili domov. Zdaj je drugače. Ambasada je široko odprla vrata vsem, ki jim ni težko plačati zelo konkretno vstopnino in tako je bilo kulture konec, prišel pa je poden v obliki nevednežev, ki jim je čisto vseeno kaj in kdo vrti, važno je da se ga zadenejo in da jim nihče nič ne more.
V nedeljo zjutraj se jih je zgrnilo kakšnih tisoč v dolino miru pod Belvederjem. Ob devetih so morali redarji zapreti cesto na hotelsko plažo, saj je bilo parkirišče dobesedno zabasano s potujočimi diskotekami, vse zelenice naokoli pa z osebki, ki niso točno vedeli kje so in kaj se dogaja, razen tega, da se žur nadaljuje in da so prišli na osvobojeno ozemlje, kjer lahko vsak počne kar hoče.
Prvi obisk delegacije Shoto kluba pri komandirju izolske policije, nekaj dni pred dogodkom, ni bil posebej uspešen. Policijo bolj skrbi nekakšna legalizacija Shoto kluba, ki je seveda povsem legalno društvo na prostoru, manj pa možne posledice vdora gaviolijevih
CE BI JAZ ŽIVEL NA POKLJUKI
JAZ SEM BIL NA LETOVANJU NA POKLJUKI TAM SMO BILI EN TEDEN. JAZ ŽIVIM V IZOLI, ČE PA BI ŽIVEL NA POKLJUKI, BI BILO DRUGAČE. GOR BI IMELI VELIKO HIŠO, DA BI Z NAMI STANOVALA ŠE NONO IN NONA. TATA IN MAMA BI HODILA V SLUŽBO NA BLED. PETRA BI TUDI HODILA V ŠOLO NA BLED. JAZ NE BI HODIL V SLUŽBO.
RAJŠI BI POMAGAL NONOTU IN NONI.
IMELI BI VRT IN PUJSA, TAKEGA ZA POJEST. KO BI BIL DOMA, BI ZA VSE SKUHAL KOSILO:	PAŠTO S
PARADAJZOM, DOMAČO ČEBULO IN SIROM. POLETI JE NA POKLJUKI MANJ VROČE KOT V IZOLI, KER JE NA HRIBU IN IMA DOSTI DREVES.
TAM NI MORJA IN LJUDJE SE NE HODIJO KOPAT. ČE BI BILO POLETI V IZOLI HLADNO, KAKO BI SE POTEM LJUDJE KOPALI? ZATO JE TUKAJ VROČE. POZIMI, KO BI BILO NA POKLJUKI DOSTI SNEGA, BI ZJUTRAJ NAJPREJ POBRISAL OKNA IN POTEM BI SE ŠEL SANKAT.
ČE BI ME PRIŠLI OBISKAT SODELAVCI IZ IZOLE, BI JIH PELJAL NA IZLET NA BLED IN JAHAT KONJE. ČE BI SE JAZ RES PRESELIL NA POKLJUKO, BI SE TAM IMEL LEPO, A BOM VSEENO RAJŠI OSTAL V IZOLI.
ALEŠ
Žlico Brodeta urejejo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
kostov.	Pa	so jim
povedali,	da z	njimi
pridejo tudi vse mogoče jtvari, tekoče in v prahu, tabletah in posušene, $er da takšni prizori pač jiiso primerni za sopališče, ki je še javno
___ |n hotelsko za povrh. Na
‘ '■'X'; koncu je bil vendarle dosežen dogovor, da bo policija naredila nekaj obhodov, kar seje kasneje tudi zgodilo.
Pogled na podbelvedersko parkirišče, za katerega je občina mimo kasirala parkirnino, čeprav je bolj spominjalo na komunalno deponijo kot na parkirišče, je bil res strah vzbujajoč in nič hudega sluteči kopalci so enostavno bežali proč. Aktivisti Shoto kluba so skušali obvarovati svoj prostor in to jim je do neke mere uspevalo, tudi s pomočjo policistov, ki so na njihov klic nekajkrat prišli mirit razgrete mladce, ki so za povrh bili pripravljeni tudi meriti moči z domačini in se ponašali z nekakšnim Green dragons pedigrejem. Z veliko potrpežljivosti je bil frontalni spopad preprečen a sc gostje, ki jim je bilo v dolini tako všeč niso dali motiti. Ostali so dan, nato še enega in ko to pišem so še vedno tam. Na redarstvu pravijo, da jim nič ne morejo, ker ne kampirajo. Za kampiranje mora redar namreč na občinskem zemljišču najti šotor, v šotoru spalno vrečo in v spalni vreči spečega kampista. A tega ni, saj mladci, ki imajo v prtljažnikih avtomobilov neverjetne količine vseh mogočih oblik zadovoljstva in pod haubo neverjetno močne akumulatorje, ki ženejo njihove CD playerje že četrti dan, ne uporabljajo šotorov. Vreme je lepo pa spijo malo v avtomobilu, malo pa ob njem, pa še nihče jim nič ne more, čeprav zasedajo občinsko zemljišče, ki skupaj z njimi postaja novo izolsko odlagališče.
Pošteno je treba priznati, da so delavci in sodelavci komunale parkirišče po nekaj intervencijah s strani gostov in sosedov res očistili, zelenice pa so se raje izognili, saj so kampisti še vedno tam. Policisti so še nekajkrat intervenirali in menda celo odpeljali nekaj najbolj razgretih, tako da je položaj v sredo zvečer kolikor toliko normalen.
A na pomolu je že nov event v izolski diskoteki. V soboto 9. julija pride Christofer Lawrence, najbolj znan ameriški DJ in spet bodo prišli naši brezplačni turisti, posvinjali najprej celo industrijsko cono, nato pa se usmerili v dolino miru. A tokrat jim ne bo šlo tako zlahka, saj se člani Shoto kluba že dogovarjajo z nekaterimi izolskimi mladinskimi, športnimi in kulturnimi društvi, da bodo v nedeljo zjutraj postavili barikado in udeležencem after party-ja onemogočili dostop v njihovo dolino. Seveda bodo to naredili na nelegalen način, saj smo pred ustavo vsi enaki, zato tudi lokalna skupnost ne najde nobene prave rešitve. Državljanska nepokorščina, izražena na tak način, pa je seveda tudi v demokratičnem sistemu legalna oblika boja za svoje pravice. V tem primeru za obrambo doline pod Belvederjem pred onesnaženjem kakršnega smo doživeli ta konec tedna.
Za vse informacije in za morebitno željo k sodelovanju pokličite 040 302 818 ali obiščite spletno stran www.shotoklub.org
ZAHVALA
Karlo Hrvatin
Ob smrti moža, očeta in nonota Karla Hrvatina, iz Marušičeve 4. v Izoli
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob tem žalostnem slovesu.
Hvala osebju izolske bolnice, hvala gospodu župniku Sedeju za opravljen obred, hvala pevcem, sosedom in številnim prijateljem, ki ste ga, skupaj z nami pospremili na zadnji poti.
žena Angela in hčerka Ticijana z družino
KRIMINALNE
PRVA UTOPITEV TEGA POLETJA
Prejšnji teden nam je ušla informacija o tem, da je letošnje poletje oziroma kopanje zahtevalo prvo žrtev. Policisti so namreč v avtokampu Jadranka oziroma v morju, ob pomoči občanov, iskali možakarja, ki se je šel kopat nekaj po 2. uri zjutraj in se ni več vrnil. Po dobri uri so ga našli pod gladino in ga potegnili na kopno. Na žalost mu delavci PHE niso mogli več pomagati. Nesrečni 52-letni možakar iz okolice Maribora je odšel na kopanje, vendar mu je na spolzkem betonu zdrsnilo, tako da je najverjetneje s tilnikom udaril ob beton. Po neuradnih vesteh je po padcu še poklical druge kopalce in povedal, da je vse v redu, potem pa je očitno izgubil zavest in utonil. Zdravnik je menda ugotovil, da si je zlomil tilnik in se utopil.
TORBICE NI RABIL
Neznani storilec je ponoči vlomil v hotelsko sobo hotelskega kompleksa v Izoli. Iz sobe je ukradel digitalno kamero, torbico z denarjem in dokumenti ter zbežal proti teniškim igriščem. Tam so policisti torbico našli, a brez kamere in denarja.
SUNIL BENCIN IN TABLICI
Ob 1.35 je policijo poklical uslužbenec bencinske črpalke ob izolski obvoznici in sporočil, da je voznik bele Škode starejši tip natočil za dobrih 6.000 SIT goriva in nato odpeljal. V lov za bencinskim tatičem so se podali obalni policisti, ki so le slabih 10 minut kasneje avtomobil opazili na hitri cesti v Kopru. Avto so ustavili in ugotovili, da za volanom sedi 20 letni Ljubljančan. Tatvina goriva pa ni bil edini greh voznika, kot se je izkazalo je na avto namestil registrski tablici drugega avtomobila, ki jih je pred tem ukradel v Izoli.
NEPOJASNJENO JE VSTOPIL
V noči na nedeljo je do sedaj neznani storilec na do sedaj nepojasnjen način vstopil v zaklenjeno sobo ene izmed vil na Belvederju in po navedbah oškodovane 43-letne Ptujčanke ukradel iz listnice, ki jo je imela v svoji torbici, 15.000,00 sit.
NEKAJ PREMALO, DRUGEGA PREVEČ
Nekaj po 01.00 uri je prišlo do prometne nesreče v Žusterni. Policisti, ki so prišli na kraj, so kmalu ugotovili pravi vzrok prometne nesreče. Izolan, ki je vozil osebni avtomobil s pretečenim vozniškim dovoljenjem, je bil pijan. Na parkirišču je nespretno speljal in trčil v drugo vozilo. Nekaj kazni so mu policisti odmerili na kraju, ostalo bo določil sodnik.
ALI STE JU VIDELI?
Nekaj minut pred peto uro zjutraj sta dva zamaskirana moška, na divaški železniški postaji, želela oropati skupino italijanskih turistov. S palicama sta hotela od turistov izsiliti denar. Prestrašeni Italijani so pričeli kričati in pred njima bežati. Kot vse kaže prestrašeni niso bili samo turisti, zaradi kričanja sta s kraja pobegnila tudi roparja. Opis neznancev, ki ju iščejo policisti; moški visok okrog 185 cm, kratkih temnejših las dolgih cca. 5mm, v obeh ušesih je imel velike uhane premera cca. 3 cm, oblečen je bil v pulover modre barve, z belim vzorcem na predelu prsi, dolge in široke jeans hlače modre barve, preko glave je nosil masko, drugi moški je bil močnejše postave, visok okrog 170 cm, modrih oči, kratkih temnih las, oblečen je bil v pulover modre barve in dolge jeans hlače, okrog vratu in ustje imel šal rdeče barve.
NENAVADNA NESREČA
Ob 14.00 je prišlo do nenavadnega dogodka na nadvozu pri Slavčku. Voznik osebnega avtomobila z vpreženo prikolico je peljal po nadvozu proti Kopru. Med vožnjo se je s prikolice snelo kolo in padlo na štiripasovnico. Kolo je padlo na avtomobil, ki je takrat peljal mimo. Voznica iz Velike Britanije se je zelo ustrašila, k sreči pa je kolo povzročilo le nekaj materialne škode.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-Poslovni prostor (hala) 225 ra2 + 90 ra2 parkinga, vse v pritličju v Industrijski coni v Izoli -ODDAM V NAJEM Cena: 1.800 Eur mesečno + DDV. Tel: 05 6414 190.
-	V središču Ankarana prodam poslovni prostor, primeren tudi za prodajalno inf. po tel. 031617 -717
-	Prodamo hišov Ankaranu tel 031 617 717
-	Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108
-	Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 804
-	V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup veliko do 1000 m2 tel: 05 641 36 91 po 19.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja.V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Pokličite na tel.št.051 339019 ali 031 575372.
Motorna vozila
-	Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem J. 2002, solex S 3800, vozen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040752 708
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278
Delo
Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf. tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...). Tel.: 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
Razno
Prodam tendo,dolgo 5,20 m, svetlomodre in bele barve, uporabljeno 2 leti. Cena po dogovoru tel. 041 312 940
-	Prodam refošk tel 031 572 110
-	Garažna vrata (8240x200), dobro ohranjena, podarim Demontiraj in odpelji, tel: 05 640 40 26
-	Oddam divan, zelo dobro ohranjen, tel: 05 673 13 28
-	Zlati prinašalci z rodovnikom, prijazni do otrok in starejših, ubogljivi in lahko učljivi, iščejo prijazne lastnike z vrtom. Možen predhoden ogled tel; 041 296 864
-	Potrebujemo hladilnik in plinski štedilnik. Te,.: 041 95 00 68
-	Prodam Regal za dnevno sobo, sestavljen iz 4. omar, skupne dolžine 3,6m (hrast, polni les) zelo ugodno, tel. 05 6418-276 zvečer
-	Prodam rabljeno(dobro) električno peč za etažno centralno kurjavo Panterm 6kw (20.000) in espanzijsko posodo - novo ( 5.000)
-	Kompletno spalnicoin ugodno prodam, tel. 641 44 53
-	Otroško sobo (skupne izmere 3,20m), belo z ležiščem, jogijem (200x90), mizo in omaro z mostom -PODARIMO. Demontažo in prevoz preskrbite sami. Tel.: 640 40 26
-poceni prodamo dobro ohranjeno dvojno garderobno omaro z mostom tel. 031 505 237
..IIAMPIBČ... je.eMk bolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
Poslovalnica Izpla" .	■ ljubljanska banka
Trg Republike 3,'Izola	
Tel.: 663 06 OO:	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana


Z DVIGNJENIM NOSOM
-■»«
Fotografija s prejšnje številke vam je dala popra. Nihče ni uganil in nagrada ostaja v uredništvu. In kje je to okno? Natanko tam, kjer je bil dimnik izpred dveh številk Mandrača. V Alietovi ulici gresto pod volt in na & desni strani, na končuje hiša s tem zanimivim oknom.
Tokrat pa bomo iskal^ grbe. Kje smo našli tega s fotografije? Odgovore čakamo do torka, nagrada pa je mandračev klobuk ii CD Mediteran 2005.
EVROPSKO PRVENSTVO SLOVENCEM
Evropsko prvenstvo jadralcev v razredu Laser 4,7 je v Izolo privabilo blizu 200 jadralcev iz cele Evrope, ki so, kljub težavam z vremenom, vendarle odpeljali povsem regularno prvenstvo, za nameček pa smo Slovenci z Dannyem Stanišičem iz Portoroža osvojili še naslov evropskega prvaka. Med deseterico je prišel še Nik Pletikos, Izolanov pa žal še ni bilo med najboljšimi.
NA ŠAREDU BO ZVONILO PO NOVEM
V obnovljeni cerkvi sv. Jakoba na Šaredu se bo v nedeljo, 24. julija, oglasil nov zvon in tako bo sv. Jakob spet klical in vabil vernike in druge občane, naj obiščejo obnovljeno svetišče, si ogledamo umetniško izrezljane kipe, ter pogledamo prvotni relief na cerkvi sv. Jakoba, ki je skrivnostno izginil in je bil spet najden. Praznovanje na Šaredu bo v nedeljo, 31. julija ob 19.00 uri vodil koprski škof Metod Pirih.
Za popravilo zapuščenega svetišča so ob pomoči Občine in Krajevne skupnosti zbrali precej sredstev dobrotnikov in vložili mnogo ur dela in načrtovanja - od zakonske skupine v Izoli, do požrtovalnih izvajalcev in domačinov.
FARAONI - TOKRAT A LA CUBANA
Faraoni so tradicija in del te tradicije je tudi njihova poletna vožnja z ribiško barko po slovenskem morju. Običajno so privabili na takšen morski piknik znane glasbene novinarje in urednike, tokrat pa so imeli predvsem lepšo, če ne že boljšo družbo. Z njimi so namreč odšle tudi kubanke, ki so jih spremljale na njihovem nastopu na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, kjer so se Faraonom pridružile na odru ob izvedbi njihove pesmi s simboličnim naslovom: Skupaj. Faraoni sicer niso zmagali, so pa bili edini obalni finalisti in njihova festivalska pesem bo gotovo velikokrat gostila na radijskih programih. Mimogrede: Nič od pripravljenih dobrot z barkemenda ni šlo v nič.
CE NI ROCKA V IZOLI JE IZOLA V ROCKU
Velikih rock zvezd ne bo v Izolo, saj so organizatorji odpovedali letošnji festival Rock in Izola. Ampak največjih pristašev dobre rock glasbe nič ne ustavi. Če znanih Ircev U2 ne bo v Izolo so pa oni odšli na Irsko, kjer so v Dublinu obiskali koncert legendarne skupine, ki je bil menda tako dober, da bi takoj odšli še enkrat. Seveda so obiskali tudi trgovino, kjer imajo vse, kar le diši po U2.