Posamezna številka; ,TABOU* irhajs vmU dan, m vam nffieij* in proii.ikov, ob 18. uri k u». miiom naslednjega dne to; atan« 9«ioielno 180 K., polletne 90 K, CotrUetno W a, mesečno IB K* ‘neerati pu aog^vvoro. Pr voikratn obj eTi p opast. N»ro •• »n onrmTi -TAB0BA\ MARIBOR, Jarcicfin ulico itoT, 4. O O D POSTELLNA. PA^TBA T J"R AJ5TA Posamezna številka i 1 krono. ubedniSt. o so uaiiajo T Mariboru, Jurčičeva ul. ŠL, 4, J. tttd-•tropjo. Tololou interurb. it. UPRAVA so nakcj* v Jurčičevi ulici it. 4, pritličje, desno. Telo« ion it. 34. 8HS poitnočekomi zrn-ouii i tov. 11.187. Na naročila broa denarja so n« oorira. — Bokopiai bo ao vročajo. Leto: I!. Maribor, četrtek 10. marca 1921 Številka: 56. Heske pogodbe in izplačilu vojnih odškodnin najmanje interesirana velela ter nastopila odločno v zaščito emčije, ki se je tega spora med za-Vezniki veselila ter kovala sebi kapital. Tak je bil položaj, ko se je pred Mesecem sestala pariška konferenca, da Vza*rie še enkrat in to definitivno v Potres vsa z versaillesko pogodbo 2družena še nerešena* vprašanja. Početek Pariške konference je potekel še močno P°d dojmom nesoglasja in razpora med 2avezniki, po nekaj debatah, ki so bile 2elo burne, se je sicer sestavil nekak ^eP> ki se je predložil Nemčiji kot -===^ Kadar upi venejo . . . Tto« trika trpkost, ki jo osobito v ]at,...rnib ufth osamljenost rodi, se je po- da njene duše. Vlegla se je, dasi je tjn r? vedela, da bode dolgo trpelo, pre- jo sanje povedejo v novo življenje, bi n h'13 — samcata je bila. Nikdar se Oziral1CMiuSxP02e!Pjm P°Sledom zani° hlia;J' w,h5e.se jt še ni s prijaznim sme-seri'' Približal in sladke ljubenske be-1* ni nikdar nihče zapel. "Občno in neveselo je bilo vse, kar nekak ultimat, toda s tem je bila kon-1 ferenca tudi že ubita in morala se je raziti predno bi se bila imela. Nemčija je ta sklep pariške konference sprejela z isto gesto kakor vse poprejšnje. Odgovorila je na predloge zavito in dvoumno ter zahtevala zopet daljši rok za prevdarek. Na ta rok zavezniki formel-no sicer niso pristali, ker pa se je konferenca odgodila itV se nova v Londonu ni takoj sestala, je bil ta rok de facto podan in nemško časopisje in diplomacija sta imela zopet nekaj časa za novo kampanjo. V poslednjih dneh pa je izgledalo, da se spor med zavezniki vedno bolj ublažuje ter da pričenjajo tudi oni, ki so imeli poprej napram Nemčiji še neke posebne obzire uvidevati, da Nemčija nima nikake dobre volje, niti namena izveste določbe mirovne pogodbe ter da je vse njeno delo le zatjrbten manever. To je pospešilo sestanek londonske konference, ki se je tudi res sestala ter vzela takoj v pretres vprašanje izvedbe versailleske mirovne pogodbe s strani Nemčije. Potrdila je popolnoma pariške sklepe. Toda Nemci so prišli zopet z novimi protipredlogi ter zahtevali zopet rok za premislek in posvetovanje. Tokrat so naleteli slabo. Zavezniki so ostali edini in trdni. Zastavili so Nemčiji le vprašanje: da ali ne! Nemčija zopčt ni odgovorila določno in za vezniki so smatrali za nepotrebno vsako nadaljnje izgubljanje časa. Posegli so po skrajnem, po nasilnih sredstvih. Odredili so zasedbo nemškega Porenja in nekaterih drugih zemelj, blokado Nemčije na morju tei zasego nemških tirjatev v inozemstvu. To je napravilo na Nemčijo porazu-joč učinek. Spoznala je, da tu ni pomoči in zdi se, da bo od dveh zla izbrala prvo, namreč da bo brezpogojno pristala na zavezniške pogoje o izvedbi mirovne pogodbe ter izplačilu vojnih odškodnin. le riA* i- 111 neveselo je bilo vse, kar dihnil1 Jala’ ^se> kar jo je obdajalo, je tekli ^ ^P^enost. In dnevi in leta so Pocpmkor splašeni konji mimo nje. Iz- V n:p a eb sPlašenih konj ni opazila. l{0r vinen\ srcu so cveteli upi, lepši ka-žlatih „ ji ln nie"a duša je bila polna je s • ^li Pr*šli so časi, ko jih Sala niih opažala; že izdaleka je slivovih iSfgg* in teške udarce ^jet^mi,?3!-30 mračne senčena s° začele veneti' to?’06 ma,mllivih UD0V Pridno »m • zvenele niso, kajti ?ai je bilo t'ir? ‘va*a' Kako tudi ne! vrstnic -0 *°^ko njenih znank niti lepših lic 7»°‘mele.b°gatel'šil1 src> prei. druge posip! 5°xv ar postale ene katere. Zakai ni L* č1 e žene.in ponosne j ne bi bila tudi njej usoda ■W55 namenila srečne urice! In tako so te tru-K dne rožice vedno iznova poganjale svoje medle cvetove. Dolge ure se je zvračala po postelji z ene strani na drugo. Konečno pa je le premagal sen njene onemogle ude in zadremala je . . . Tedaj pa ie nekdo potrkal krepko na vrata. Skočila je kvišku. Srce ji je začelo hitreje-utripati. „Kdo je?“ je zaklicala preplašeno. „Jaz 1 Jaz, kogar želje neu-tešeno hrepenijo po tebi", je odgovoril od zunaj zvonek moški glas. »Odpri, da te pritisnem na ljubeče srce." Spoznala je njegov glas. On je bil torej, katerega so toliko dolgih let zaman pričakovale njene, vedno upajoče misli! Za katerega bi bila dala svojo srčno kri! O, vedela je, da jo njeno zaupanje ne bo varalo. Nepopisna radost in neka čudna bojazen sta jo obvladali zajedno, hipoma, „Ti si! Moj Bog! In jaz sem že davno v postelji!" je dahnila komaj slišno, nevtdoč kaj naj stori. Bilo ji je, kakor da se je trenotno nekaj zavrtelo v njenih možganih. Vse zbegane so bile njene misli, tako, da niti videla ni, kako je pri zaprtih vratih vstopil. In predno se je zopet zavedla, je stal tik poleg njene postelje. Plaho, proseče, j kakor da se ga boji, je strmela trenotek vanj. A ko jo ie nhe«*j- usta dobroho- „Stražinim“beskičme-nlm• napadačima! Uzaludan Vam je trud, nevoljnim! Mene lje, Vašim ogavnim napadajima nečete pokreniti iz mog mira. Po Vama patentirane papirnate šrapnele sa smrdljivim plinovima: laži, objede in denun-cije, odbijaju se o čvrsti štit čistp savjesti i poštenja, i vračaju se u vaše redove. Opažajn se dejstva: padate u nesvijest, buncate, zavijate i bjesnite. Ne zavijajte, ne pretvarjajte.se! Priznajte iskreno — ako je to u vagoj pokvarenosti mogučf — vas je moja obtužnica smela, prepali ste se dejstva mojih argumenata. Ni jeste ih ni pokušali pobijati, več ste osuli na me paklensku vatru laži i osvada. misleči, da če to hipaliti, ja se zbuniti i otiei iz Maribora. Ljuto li se jadni prevariste! AS krstom svetim i istmom čistom i prot peklu uspječeš u borbi!“ Te nauke mojih starih držim se ja, pa ne prežam od borbe ni pred Vama, sakrivene sluge pakla! Da, ja pače smatram svojom svetom krščanskom i jugoslovenskom duž-nošču nrihvatiti nametnutu mi borbu! Vas raskrinkati i zguliti Vam obrazine, pod kojima glumite i zavadjate jadno ljudstvo, uništavate ugled katoličke crkve i pokušavate minirati potocima krvi stvo-renu Jugoslaviju — zavjet je i dužnost svakog jugoslovenskog patriote. *) Ljudje brez lu-btenice. Htjeo sam postupiti kavaljerski. Po-nudio vam časni 'sud, ali mi u preujuče-rašnjem broju vaše bjedne „Straže" do-kazaste, da je kod vas osječaj časti za-gušen — zagušili ga gore spomenuti plinovi, kojim svakodnevno baratate. Vama govoriti o časti, kao i rodjenom slijepcu o duginim bojama! Cini mi se ali, da sam otkrio Ahilova petu kod Vas. Vi biste na sretniji bili, da mene iz Maribora nestane. Zar ne ? U vašem ludilu, kako bi vam to pošlo za rukom, pozivate u pomoč policiju, stanovanjski ured, sud i ne znam šta sve i koga još sve ne. Točno po staraj metodi austrijskih denuncijanata! No ta vam metoda, hvala Bogu, u Jugoslaviji upaliti neče. Mi svjesni članovi naše slobodne otačbine ne poznajemo pokrajinskih medja u njoj. Dopada mi se u Mariboru, pa hoču, da živim ovdje, ne brineči, je li to vama krivo. Nu, kraj svega toga, što mi je Maribor tako mio, evc opel jedne velikodušne ponude. Uz ono, što sam do sada obečao za »Jugoslovanska Maticu* obe« čajem evo javno: ako časni sud (»Straža* neka ga nazove drugačije, ako joj smeta „ča-ni“), kako sam ga predložio, dokaže istinitost »Stražinih* podvala napustiti ču Maribor i samo dozvo-Jom ..Straže" u njeg se povratiti 11! samo navratlti. Apeliram na čast onih »Stražinih* pretplatnika ili prijatelja, koji do časti drže, da pritjeraju »Stražu*, da nastupi - dokaz istine i na ovako sjajnu ponudu. „Stražinim“ borcima poručujem, da sam ja na borbu navikao, u borbi se za istinu očeličio i do smrti se za nju spre« mam boriti. Zapamtite to dobro, beskič- tna ljubezen, ki je žarela iz njegovih velikih, temnih oči, se je pomirila. In zazdelo se ji je, kakor da sta si že izza otroških let dobra. In Čudo! Sobica, ki je bila še malo poprej mrka in fnrzla, se je naenkrat izpremenila. Vse sam žar in svit. Majsko cvetje vsenaokrog. Vzduh poln opojnega vonja. In on je legel k njej. Obje! jo je, privil k sebj, božal ji je lica in laske in gorke, strastne poljube, ki jim ni bilo števila, ji je pritiskal na čelo, usta in tilnik. »Mira, ljuba, zlata, moja edina!* so Šepetala njegova ustna, ko je njegov vroči dih opajal njeno goreče obličje. „Ti si solnce mojih dni! Ti si moč mojih misli. Vse moje bogastvo in vsa moja sreča si ti!" ' Takih besed še niso slišala njena ušesa. Kakor mehke melodije slavčevega gostolenja so zvenele. »Ljubim te, ne-izrečno te ljubim, Mira moja! In ti go-lobičica, ali me imaš kaj rada?" »Oh Mirko! Kako moreš vprašati! Iz vsega srca, iz vsega srca! Vsa sem tvoja! Danes in za vedno." In še tesneje jo je pritisnil na svoja prsa. V njej pa se je tresla vsaka žilica. Njeni živci so bili do najvišje slasti napeti. Njeno telesce je drhtelo, ko so ustnice ihtele: ,.Moj, moj, moj!" V bližuii cerkvi je takrat zven zazvo- nil dan. V sobici je bila še tema, kajti jutranja zarja je bila še daleč za gorami Utrujena in zasopljenn je skočila kvišku. Na pol še v snu je zrla preplašena po temi naokrog. Kaj je bilo? Kaj se je zgodilo? Kam je Mirko izginil? Ali so bile to le sanje ali je bila istina? Tipala je z roko po postelji. Ni ga bilo! Nikogar ni bilo? Kam je izginil on?. Ne, saj ni mogoče, da bi bil izginil! Se jo je grela gorketa njegovega telesa, njegove žareče oči so jo zaljubljeno gledale, njegove roke so jo božale, njegova usta poljubljala. In zazdelo se ji je, da je živa resnica, kar se je ravnokar zgodilo. In zatisnila je zopet zaspane oči, da bi mu zopet zrla v lepi obraz. Kakor se voda polagoma in nevidno strdi v led, tako so se strdile v njeni duši sanje v živ dogodljaj. On je živel v njej ves tak, kakor so ga tisto noč gledale in uživale njene oči. Dnevi in leta so še dalje begala kakor splašeni konji. Videla jih je in slišala jih je. Ali njeno srce se je umirilo, kajti ljubilo je in bilo je ljubljeno. Vsako noč in čestokrat podnevi je prihajal k njej v vas. Po cele ure sta veselo kramljala in se rada imela. Sto in stokrat je njeno telesce ob njegovem (objemu blaženo zadrgetalo in vsakikrat iso nje ustnice zaihtele: »Mirko! Kako ite ljubim!" ueni bojovnici, pa onda pucajte dalje —-ja čekani! Smatram svojom dužnošču, da se evom prilikom uljudno zahvalim redakciji »Tabora" na gostoljubivo mi ustup-ijenim stupeima za obranu napadnute mi časti. Istotako zahvaljujem čitateljima , Tabora6 na poklonjenoj pažnji i strp-Ijivosti, čitajuči moje obrane, a uvjera-vah ih, da to ne činim toliko radi sebe, koliko radi opde narodne stvari. Nijesu ini prvine, da me napada kasta »Stra-Žinoga* roda. Ta ja sam im bio jedan od najmilijih ciljeva još za njihovog pa-Sovanja u Austriji, pa pomofiu n;e dosta mi materijalnih žrtava nanesoše, ali me, iivala Bogu, ne svladaše. Hvala i mom poštenom zemljaku Hercegovcu, koji se našao pobudjen, da nekoliko redaka napiše o mom neznat-nom radu u pomoči našoj siromašnoj djeČici. Samo mi je žao, što je u hvali pretjerao. U akciji za spašavanje naše dece od smrti gladi najviše zasluge ima »Društvo za zaštitu djece“ sa sveuč. prof. Šilovičem u Zagrebu i mnp. O. fra Didak Buntic u Mostaru. Maribor, 8. marta 1921. Gjuro Džamonja. Notranja in zunanja politika. * Roškarjev shod pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. V nedeljo je imel klerikalni poslanec Roškar pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah političen shod, katerega pa so se kljub temu, da je bil komaj zadnji dan objavljen, udeležili večinoma samostojni kmetje. Ko je Roškar to opazil je takoj spremenil taktiko ter pričel besno udrihati po uradništvu in učiteljstvu ter hujskati kmete na ta dva stanova, češ, da vlečejo prevelike plače. V St Jakob sta prispela istega dne tudi profesor Vesenjak ter dr. Leskovar, drugi uradno kot načelnik okrajnega odbora, da si ogleda teren za zgradbo neke nove ceste. Z njima je prišel tudi načelnik mariborskih Orlov, Tratnik, z namenom, da osnuje pri Sv. Jakobu Orle, kar se mu pa ni posrečilo, ker so se vsi mladeniči vpisali že k Sokolu, ki se je nedavno osnoval pri Sv. Jakobu ter že pridno deluje. * Pasivna volilna pravica za uradnike. Clen 48. ustavnega načrta, ki govori o pasivni volilni pravici državnega uradništva, ki je bil z nekaterimi spremembami sprejet, se glasi: Politični^ finančni in šumarski uradniki ter uradniki za agrarno reformo ne morejo kandidirati, razen ako bi bili že leto dni pred razpisom volitev nehali biti uradniki. Drugi uradniki, ki vrše glavne oblasti, ne morejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritoVijalne pristojnosti. Aktivni ministri in ministri na razpoloženja ter vseučiliški 'profesorji lahko kandidirajo. Ako so ti izvoljeni za poslance, se stavijo' pristojnemu ministrstvu na razpolago. * Klerikalci protestirajo proti samemu sebi. Janusovi potomci so zopet pokazali naenkrat dva obraza in to tako temeljito, kakor še ne zlepa doslej. Protestirali so namreč sami proti sebi. Klerikalci so poslali potom poslanca Hohojeca ministrstvu prosvete protest proti fakultativnemu verskemu pouku v naših šolah, toraj proti zakonu, ki je bil sprejet tudi z obema klerikalnima glasovoma v ustavnem odboru. Ministrstvo je protest seveda zavrnilo ter pripomnilo, da sta za tak pouk glaso/ala tudi dr. Simrak in Sušnik, * * &amoaix»juu imela v nedeljo v Ljubija ,0uji redni občni zbor, katereg. se razen delegatov stranke iz Slovenije, udeležili tudi zastopniki zemljoradnikov iz Bosne in Hercegovine. Glavna razprava se je sukala krog vprašanja, kakšno stališče naj zavzame stranka napram sedanji vladi ter ustavi. Zborovanje je sklenilo, da pusti odločitev načelstvu stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen J. Pipan, posestnik iz Vižmarjev pri Ljubljani. * Novi podpredsednik ustavnega odbora. Mesto dr. Tomljenoviča, ki je bil imenovan za hrvatskega bana, je bil izvoljen za podpredsednika ustavnega odbora demokrat Juraj Demetrovič. * Ustavno delo. Na včerajšnji seji ustavnega odbora so bili sprejeti členi 74—81 vladnega ustavnega načrta. Danes se nadaljuje debata o naslednjih členih. * Delo dalmatinske razmejitvene komisije. Dalmatinska razmejitvena komisija nadaljuje s svojim delom ter je ugotovila tudi program evakuacije zasedenih delov. Evakuacija se bo vršila od 1. aprila dalje in sicer bodo Italijani izpraznili najprej Korčulo, Bukovico, Knin in Drniš, potem del splitskega okrajnega glavarstva ter otok Pag, okraja Šibenik in Benkovac in naposled zadrski okraj, * Izgredi nemških komunistov v Stettinu. V noči od sobote na nedeljo so udrli stettinski komunisti v dvorano, kjer so bili rotacijski stroji »General-anzeigerja" ter vrgli ročne granate. Dve tamkaj nahajajoči se osebi sta bili ranjeni. V nedeljo se je sklicalo v »Amorsžle* obratne svetovalce in strankine funkcijonarje na posvetovanje, na katerem se je sklenilo, nadaljevati stavko. Tudi tjakaj so udrli komunisti, pri Čemer je došlo do burnih scen in pretepov. * Ruski tajni dokumenti. Kakor javlja newyorški poročevalec Usta »Lokal-anzeiger*, napovedujejo listi ameriškega Hearstovega koncerna objavo dokumentov iz petrograjskega tajnega arhiva. Angleži so baje ponudili 140 milijonov za opustitev te objave. Dokumenti naj bi pojasnilo krivdo Greyevo in Sasonovo na izbruhu svetovne vojne. Zanimivosti. Reformacija samomorov. Neki, v medicinskih krogih zelo zna^i francoski zdravnik je prišel na zelo originalno idejo, da je treba reformirati samomore. Skrajni čas bi bil, da se odpravi navado utopiti se, obesiti ali pa iskati smrt pod mrzlim kolesjem lokomotiv, ker je to barbarstvo in ne odgovarja več duhu časa. Strupi so po mnenju tega strokovnjaka zelo nezanesljivi: strihnin včasih odpove, kokain povzroči prevelik strah, po kloroformu se dobi želodčne krče in „mali ljudje" rabijo ogljene pline, ki povzročijo smrt brez katerekoli bolečine. Po naukih tega zdravnika bi bilo treba umreti na način, ki bi bil dostojen sedanji najmodernejši dobi in kar bi bilo samomorilcem res v veselje in estetični užitek. To naj bi se zgodilo z uporabo različnih plinov; eni bi prijetno „šegetali“ živce, med tem, ko bi drugi povzročili smrt potom zadušenja. Ta gospod si je izmislil že ves ceremonijelen načrt. Sezidal naj bi se bajno krasen tempelj po vzorcu bo-žanstveno divne Indije. Komfort dvoran naj bi prekašal vse dosedanje izume, kar naj bi financirali premožni sloji do-tične dežele. Nirvanski kandidati naj bi izbrali oni godbeni komad, katerega bi si sami poželeli. Prvi plinov dih naj bi povzročil lahko omotico, nadaljnji bi ga uspavali in šele takrat, ko bi bil nedostopen za bolečine, bi se uporabil oni plin, ki bi ga „rešil vseh nadlog". ~ izumitelj je mnenja, da bi se pri upo na — za kar zahteva zal1 ^ — samomori ne po- m. jtno, v prvem trenutku lahko v. ek življenje od sebe, ali precejšnje eu^rgije bi bilo treba, da se določi smrt in pogrebne svečanosti v vseh podrobnostih, kakor spbrazum z vodjo templja, vrtnarjem, godbeniki itd., razposlati vabila prijateljem in obleči tozadevno mrtvaško obleko. Oni, ki nimajo za samomor posebno tehtnih vzrokov, bi si to dvakrat premislili. 18. marca 1921, SEHBBjaSggSBESEK SSSgg ,»Et3B8^3BBEiSgr-i Dnevna kronika. — Klerikalci so povsod enaki. Zadnjič smo poročali o nekem klerikalnem mariborskem profesorju, kako razlaga dijakom, da je Macedonija bolgarska. Isto je iz’avil t"di klerikalni poslanec Sušnik v torek na seji ustavnega odbora, ki je kritiziral izvajanja vojnega ministra ter izjavil, da je južna Srbija za Slovence tuj kraj. Ta klerikalna izjava je vzbudila v odboru burjo ogorčenja, — Obnašanje mladine na ulici. Upravičene so pritožbe nad obnašanjem šolske mladine na ulicah ter v mestnem vrtu, a pripomniti moramo, da more šola in učiteljstvo le malo storiti proti temu. Učiteljstvo lahko prepreči divjanje mladine pred šolsk. poslopjem, dalje pa ne seže njen delokrog, ker vendar učitelj ne more za mladino na vse strani po ulicah in cestah za razgrajači. Edino, kar lahko stori, je, da mladino pouči o nedopustnem vedenju, kar pa presnelo malo zaleže. — Neumestne se mi zde besede v enem zadnjih »Taborov*: „In skrajni čas je tudi, da šolska vodstva uvidijo, da se z dosedanjo prakso prizanesljivosti vzgaja v mladih dušah le po-surovelost*. — Sola ima bore malo disciplinarnih sredstev, s katerimi bi mogla uspešno nastopiti proti posuro-velosti mladine. Starši 'sami naj nekoliko bolj pazijo, kje hodi in kaj dela njih deca. Umestno bi pa bilo, da straže prav strogo primejo razgrajače, jih povabijo k sebi v stražnice ter govore ž njimi resnp besedo, ki bo kaj zalegla. Tako je delala straža v Mariboru v predvojnem času in radi nerednosti, kakor dandanes, ni bilo pritožb. Treba bo straže pomnožiti, osobito za park, kjer ne dela škode na lepih nasadih le mladina, ampak žal premnogokrat tudi odrasli. , — O nemškem hujskaču Mussnlggu nam prihajajo čim dalje lepša poročila. Ge bi bil samo deseti del vseh teh vesti utemeljen, se mora tudi pošten Nemec, ki ima pravico do svoje eksistence med nami, čuditi, koliko globoko smo zabredli v b'ato korupcije. Mussnigg je bil namreč tako daleč nesTrjien tudi napram nemškemu delavstvu, da so ga morali kljub njegovemu pangeimanizmu odsloviti iz službe, in sicer dokler so ga mogli držati, je na račun železnice ma-rodiral. Se-le ko so pri hišni preiskavi našli za celi voz dragocenega blaga iz delavnice, je moral oditi preko meje. Mož, ki je bil tako sovražen vsemu, kar je slovenskega, da se je javno hvaliL* „w&ren alle Deutsehe so wie ich, w&re heute kein VVindischer in Brunndorf", je dobil vplivno slovensko dušo, ki ga je iz Nem. Avstrije spravila zopet nazaj, da je ob priliki generalnega štraika hujskal delavstvo na poliuno, vslrd česar je bil aretiran, a ker ni bil zvest jugoslovenski državljan in ker je vedno rovaril proli Jugoslaviii, so ga seveda t6koj izpustili. In zdaj je postal .tvormčar. Ali mu je železnica dala svet za stavbo zastonj ali je celo kdo od zeleznice sam zainteresiran pri tem podjetju, o lem se zdaj raziskuje. Kdor se je pri tem izdajniškem blatu vmazal, bo imel priliko, da se pred javnostjo opere. Za danes le pribijemo, da je občina brezvspešno protestirala proti vrnitvi Mussnigga. — Jareninske Orlice in Sokoli. O priliki sokolskega jezdnega izleta v Slovenske gorice predzadnjo nedeljo sp imele ravno isti čas, ko so Sokoli prijezdili v Jarenino, jareninske Orlice V' šoli telovadbo, oziroma sestanek. Ko so S.kozi okno opazile Sokole, so mislile, da so Orli, hitele so k oknom ter jih burno pozdravljale; ko so se Sokoli vstavili, pohitele so k njim ter se zapletle ž njimi v pogovor in zabavo. Tu Da so naenkrat spoznale, da so s^ zmotile. S prva so bile v zadregi, potem pa so se razdelile v dva tabora: ene so bile za Sokole, ker so Jest fantje", druge, pa so bile proti njim ter so se odstranile. — Red v porotni dvorani. Vsled pomanjkanja zanimanja je bila porotna dvorana prvo leto prevelika. Z naraščanjem zanimanja občinstva za porotne slučaje se je porotna dvorana do lani polagoma napolnila. Zato smo že lani apelirali, da se napravi red kakor je v navadi pri drugih porotnih sodiščih io sicer naj se vsaj za važnejše slučaje uvedejo legitimacije, makari proti vpla* Čilu, ki naj se porabi za podporo reS pomoči potrebnih invalidov. Že prve le tošhje razprave pa so privabile to iko občinstva, da je postala dvorana trikrat premajhna. Pričakovati pa je še večjej?3 navala pri naslednjih razpravah. V torek so morala biti odprla vrata in okno! notri vsled velike griječe velika vročina in od dveh strani prepih mrzlega zraka. Pa še nekaj. V modernih porotnih dvO' rariah imajo zastopniki listov svoj pose* ben prostor določen in sicer ločen od publike. Pri nas je zato rezerviran sedeJ v prvi klopi poleg uradnega sluge. V to* rek je bil še ta sedež okupiran od pu* blike in prišlo je celo do male zamere. To absolutno ni več vzdržljivo. Pri na* so najmanj 4 listi, ki imajo pravico do svojega sedeža; ako posamezni listi to pravico izrabijo ali ne, to je postranska stvar. Apeliramo na g. predsednika okrož* sodišča, da takoj napravi red! — Jugoslavija — objublfena dežela. V torek se je z večernim vlak?111 pripeljal v Maribor elegantno opravljen Ceh, poklical izvoščka, sedel v voz & se odpeljal pred kavarno ,.Central*, tairl je izstopil ter odšel v kavarno. Izvošče* je mislil, da se vrne. zato ga je čaka* dalje pred kavarno. Elegantni Ceh si J® v kavarni naročil vseh mogočih stvaf'» se napil in najedel, očividno popolno#* srečen in zadovoljen. Izvošček je =e vedno čakal, ko pa se mu je zdelo predolgo, je zlezel s svojega kozla te* stopil v kavarno, da pogleda če bo g?* spod kmalu gotov. Gospod pa ga debelo pogledal in ni mogel razymeti M hoče in ko je izvošček zahteval pl3*11^ je gospod začudeno izjavil: »V Jug0' slaviji je vendar vse zastonj!" Vnel s je prepir, kateremu se je pridružil tuu kavarnar. Končno sta izvošček in ka^' nar poklicala stražnika, ki je gosP?d ’ ki je mislil, da je Jugoslavija obll^gj ljena dežela, kjer je vse zastonj, odveu v zapor, kjer je res vse — zastonj; Pustolovec se zove Jan Hruška, je državljan ter popolnoma brez denafj • — Marsikdo je navdušen PrMjf Sokola. Na nedel jskem shodu smo vl jJ da je ves Maribor v taboru Solto ' Treba pa je, da je vsak soro>šJJen g Sokolske ideje tudi natančno podučen,^ vseh ciljih in stremljenju 'Sokolstva.^ njegovi važni nalogi, ki jo ima S« 1 šiti med Slovani. O tenmredmetu bo p . daval v četrtek ob 20. uri v dvor Narodnega doma starosta br. dr. ®|.rprj in torej upamo, da bo dvorana tud' P tem zanimivem predavanju nabito P° — Angleška verska politika V K® lonijah. »Straža* je v pondeljkovi : vilki našla zopet nekaj, kar se J v zdelo pripravno, da nam zaluc obraz, pa se je uštela. Priporoča u namreč, naj si prečitamo^ nek c 0d-»Jugoslavije*, v katerem piše, kako i p pirajo Angleži verski pokret v kolo j(1 Mi dotičnega članka nismo č'lta ,aV, nam ga tudi ni treba, ker to že naj vemo in to za nas ni n,^agaij0 vost, kakor mogoče za »Stražo • ,ern še bolj razočarana nad podpi fle verstva v kolonijah, ji povemo, delajo tega le Angleži, ampak tua ^jj cozi, ki so gotovo še ni nog®. »brezverci* kakor Angleži. F°' ,ifl i i ii tudi, da tega ne delajo m0 hrepenenja po zveličanju zamorčkov, ampak zato, ker se h katoliški veri spreobrnjeno ljudstvo po kolonijah da lažje in udanej^e izkoriščati, kakor pa pagansko. To so Angleži, Francozi, Nemci itd. že zdavnaj sooznali ter so v dobi, ko so doma zapirali in požigali cerkve v Afriki izdajali milijone za misijonsko delo. —- Spre em nikelievega In medenega drobiža. Ker se neuatere stranke branijo prevzemati stari nikeljnasti in meceni drobiž po 10 in 20 v za vrednost 40 in 80 v, se opozarja občinstvo, da je dolžno preiemati ta drobiž po izišlih naredbah službenih listov iz leta 1920 za določeno zakonito vrednost oo 10 ozi-Jonia 20 para, t. j. za 40 in 80 v. Proti Onim, ki bodo zanihali spreiem omenjena drobiža, se bo uvedla kazenska Prijava. — Sestanek Triglavanov se zopet Vfsi to soboto, dne 12. t. m. ob 20. uri Zvečer v Narodnem domu (klubova soba). Vabljeni so vsi gospodje bivši in aktivni ‘figlavani mariborskega okrožja, ker se bo govorilo o društveni 45-Ietnici in o JruStveni prireditvi v Celju. Pa tudi dru-fahrti značaj teh vecercV naj vsakega ttmed Triglavanov, ki jih živi nad 60 v našem okrožju, privabi vsaj tu v našo Sr«dino. kat — Zabpvni večer dne 12. III. 1921, erega priredi častniški odbor pod pred sodstvom g. podnolk. Stefanoviča na ko-lst rodbine umorjenega narednika Cu*-a Prostorih kazine ob pol 20. uri zvečer, o izraz jugoslovenske dobrosrčnosti in Pr|stne jugoslovenske „dobre'volje“. Ra-koncertnih točic vojaške godbe in Posebnega umetniškega trio, nudile nam ,°ste „Glasbena Matica1* in ,,Drava“ SftKS”S speve- Preskrbljeno je tudi še po- oe| za vesele točke, neglede na to, da nam obeta jako dobro vino po zrrier-n cenah. Glede tort, ki se pripravljajo, tek 'e mec* na$'mi gospemi prava ^ rn.a* Naj bo ta večer sestanek vseh, se smili rodbina in vseh, ki ho-iul° ?a ‘n dostojen način dokazati &°slovensko solidarnost. a» Slovensko obrtno društvo v j r'boru ' priredi v četrtek, dne tod niarca °b 20. uri v restavraciji Na-Sta ^oma °brtni sestane!?. Na se-n Zlati Brišnik. Slov«-ncka ul. 4- Članom Slovenske Matice v Mariboru poročam, da «em predlansko leto nabrano članarino a K 8‘— poslal Slovenski Mitiči v Ljubljmo, a odbor je pozneje sklenil, da za 19. in 20. leto ne izda nobene knjige, pač pa pričakuje, da člani vplačano članarino prepuste Matici. Obenem sem tedaj poročal odboru, da odlagam zaradi preobilih poslov poverieništvo za Maribor. Vzlic temu pa mi je nanovo vposlal nabiralno polo; ker mi tudi letos ni mogoče prevzeti poverjeništva, naj se kdo drug žrtvuje za to delo in naj se blagovoli javiti pri meni. M. Pirc, Wildenrainer-jeva ul. 16. Peljalo Obrtnih |Mp0krtniki, da se tega sestanka ude-v čimvečjem številu. t J Aretirani boljševikl. Med iz Rusije aj|bor dospelimi voinimi vjetmki so 8Ren? ,liali ^'''e boljšoviSki hot„ sr> se h teli na ta načm vti-'PHi v Jugoslavijo. Bili so artelirnni. letn7T Masarykova enainsedemdeset- (W f.a' Povodom svojega 71. rojstnega i že J, Predsednik dr. Masaryk, ki mora Mi, am3*1’,. sPreiel papeškega nuncija %iom’i. 0111 'e čestital kot dojen somatskega zbofft. nistrštvZakous,?l načrt o invalidih. Mikavnem Ia s°ciialno politiko je v Validih dovr^do zakonski načrt o in-sPreimp-V VSe^ državi. V ta zakon se na vse ^^tegorije invalidov 'nvaliril se, določbe, ki veljajo za bo ,P° superarbitraciji. Zakon se vPra^ar.C:, potem> ko se reši ustavno ^ni. Podložil ustavdtvorni skup- ^oskvi^°'^evl^ nameravajo zgraditi v naJvečjo brezžično postajo na k* P°^?mec Andreja Hofer- ^dnik t«Una'u ’e unirlLeopod Hofer, >*8vne«a ,Stne P^narne, zadnji potomec Hofer j g ^rolskega junaka Andreja kultura in umetnost. *'«+ hoU,?Svf,ns,- SIc,>in, i p> umijeva ujem pivtesorja J. Poiotno sod šč«. Maribor, 8 marca. Viljem Deng obsojen. Ob velikem navalu občinstva se je nocoj končala že znana dolgotrajna afera Viljema Denga, stavbenega mojstra v Pluju. Sicer navaden slučaj je postal nenavaden, ker je že tretjič pred poroto; prvič je bila razprava preložena, ker se je zagovornik opiral na druge izvedence za ugotovitev p< n ^rejenja rokopisa, pri drugi razpravi julin 1920 , je bil Deng krivim spoznan krive pri-j sege in obsojen na 5 let ječe. Ker pa | je zagovornik izsledil, da je med porot-iniki sedel namesto sina oče, je stol 1 scdmorice Ugodil ničnostni pritožbi in odredil novo razpravo, ki se je danes končala zopet z obsodbo obtoženca. Obnovimo v kratkem dolgotrajno vsebino sltfčaja: Pod županom Ornigom je Deng — sicer stavbenik — postal med vojno komisijonar za ptujski okraj. Kot tak se je zlasti pečal z dobavo sadja. Pri tem poslu se ie posluževal tudi Ja oba Simoniča od Sv. Urbana. Pri obračunu dne 30. oktobra 1918 je Deng ugotovil napake ozir. pomote v vknjiženju iz-plačil Simoniču; šlo je za diferenco 16.894 K. Ker se Simonič na dvakratni pismeni poziv ni odzval, ga je Deng za ta znesek tožil. Dne 17. marca 1919 se je pri tukajšniem okrožnem sodišču vršila civilna razprava; Simoniča je zastopal dr. Rosina. Simonič je priznal pomoto 6894 K, zanihal pa j?, da bi bil od Denga sprejel tudi še 10.000 K. Končno so stranke sklenile poravnavo in sicer pogojno, Če Deng priseže, da je dne 11. oktobra 1918 Simoniču izplačal v Ptuju 10.000 K. Sestavila se je tozadevna natančna prisega in Denga na njo opozorilo. Deng je mirno prisegel, da je omenjeni znesek Simoniču res izplačal dne U. oktobra. Po izpovedbi dr. Rosine ie Simonič že ob tej priliki trdil, da tega denarja nikdar ni sprejel in dr. Rosina bi ne bil stranko pustil do poravnave, če bi Deng ne bil trdil, da ie izplačal ravno na dan 11. oktobra. Po sklenjeni poravnavi je Simoniča opozoril njegov sin, da je nemogoče, da bi bil Deng Simoniča izplačal 11. oktobra, ker je sin prišel 12. oktobra od vojakov domov vsled pisma, da ie oče bolan na španski bolezni. Dr. Rosina je stranko opozoril, da vloži proti Dengu ovadbo radi krivega pričevanja, če se Simonič upa dokazati, da se 11. oktobra ozir. dan prejč ali pozneie ni odstranil od doma. Ker je Simonič dobil za to nriče, je po dr. Rosini vložil ovadbo. Tozadevna preiskava je po 16 pričah ugotovila, da je bil Simonič dne JI 1. oktobra res bolan doma, da je Deng imel potrdilo s'podpisom Simoniča od 11. oktoora, da so bile v knjigah Denga očividno popravljene številke datuma, da je Denk trdil, da je Simoniča izplačal na kolodvoru in zopet nasprotno, da mu je izplačal v pisarni. Deng ozir. njegov zagovornik dr.Se ;el zvedeniška mnenja graš1 «ih izvedencev, ki so trdil is res Simoničev. Naši izve^. /ufes. Cotič pa ie po- trdil. da je podpis ponarejen; isto sta izjavila dr. Robida in profes. Koželj. Prva porotna razprava je bila kakor rečeno, radi teh izvedencev prfcložen#a, pri drugi je bil Deng radi ponarejenja podpisa oproščen, obsojen pa radi krive prisege na 5 let težke ječe. Današnja razprava je imela odločiti samo vprašanje krive prisege. Zopet so vse iste priče kakor že dvakrat preie. potrdile, da Simonič dne 11. oktobra 191S ni mogel biti v Ptuju. Zagovor je z ozirom na to pričevanje krenil v to smer, da ni šlo ravno za datum .izplačila, marveč, da je Deng Simoniču sploh ob tem času izplačal 10.000 K. Dr. Senčnr je tudi to pot iskal odno-moči le pri nemSko-avstrijskih izvedencih, kot avtoritetah, pri katerih so se naši učili. Predsednik senata s. svet. Mulej je zagovornika opetovano opominjal naj ne pretirava. Drž. pravdnik Zorzi in zastopnik zaseb. udeleženca Simoniča sta to poveličavanje nemških avtoiitet primerno zavrnila, češ, ,da je znano, kakšne lumparije se izvrše za denar in da je tako poveličavanje ponižujoče za naše strokovnjake. Dr. Senčar je v dveurnem spretnem, prepričevalnem zagovoru skušal dokazati nedolžnost svoiega klijenta. Drugi zagovornik dr. Haas je predlagal - dodatno kontrolno vprašanje, ki pa je bilo zavrnjeno, Občinstvo je presenetila trditev dr. Senčarja, da je Deng sicer Nemec, ampak v Ptuju toliko uvaževan, da ga je sloveči narodnjak dr. Jurtela kot prvi vladni komisar predlagal vladi v mestni sosvet kot zastopnika Nemcev. Ob 19. uri je prvomestnik porotnikov, Franc Skrlec med splošno napetostjo razglasil krivdorek z 8 glasovi. Na podlagi tega je porotni senat razglasil obsodbo na 2 leti težke ieče. Deng je izjavil, da je nedolžen. N egov zagovornik je takoj priglasil ničnost. Sokolstvo. o Predavanje dr. Serneca o Sokolstvu se vrši v četrtek ob 20. uri v dvorani Narodnega* doma. Narodna dolžnost vseh naprednih Slovenk in Slovencev je, da se predavanja udeleže polnoštevilno. o Mariborska sokolska župa leta 1920. Začetkom 1. 1920. je štela župa 11 društev, sedaj jih ima 19 in dva odseka. Pliberk je moral po plebiscitu prenehati. Po statistiki z dne 31. VIII. 1920 je župa štela članov 1779, članic 626, moš. naraščaja 263, žen. naraščaja 181, nioške dece 565, žen. dete 341, skupaj 3755. Članov v, kroju je nad 300. Sedaj je župa izdatno močneiša. Iz poročil na občnem zboru (14. II. 1921), na katerem je 44 delegatov zastopalo društva, posnemamo: Zupa je nastopila štirikrat: 29. VI. ob prihodu regenta v Maribor (158 Članov, 129 članic v kroju, disciplina vzorna); S. VIII. na župnem zletu v Guštanju (gl. poročilo v župnem »Vestniku*); 29. Vili. na pokrajinskem zletu v Mariboru (293 članov in 237 članic); 8.—11. XI. ob plebiscitu na Koroškem (640 članov). Začetkom leta se je vršil petdnevni vaditeljski tečaj za člane in članice, decembra pa šestdnevni tečaj za vaditeljice. Pet vaditeljic (Studenci) je položilo z dobrim uspehom župni izpit. Predsedstvo je imelo 15 sej, odbor 2. Došlih dopisov 539, odposlanih dopisov 472, okrožnic 644. Dopisovanje glede pokrajinskega zleta seveda ni všteto. Denarni promet 184.217 K. Premoženja ima župa 22.089 K. Predsedstvo je priredilo 30 predavanj v 16 društvih. Predavanja, ki so jih priredila društva sama, niso všteta. Župni zlet 1921 se bo vršil v Središču. Predsedstvo. o Vestnik mariborske sokolske župe se dobiva pri br. Majerju, trgovcu na Glavnem trgu, ž 3 K štev. V Vestniku najdeš poleg člankov .podrobna in strokovna poročila o delovanju naših sokolskih društev. N Majnovejša poročila. Ustavno delo. LDU Beograd, 8. marca. Na da* nasnji 28. seji u tavnega odseka je bil najprej namesto odstoprvšega dr Tom-ljenoviča izvoljen za podpredsednika ustavnega odseka poslanec Juraj Deme-trovič (demokrat). Nato so bili spresti clem 82 85. Clen 83 se glasi: Nihče po dovršenem 20. letu ne more dobiti državne službe, ak0 ni po določilih vojnega zakona odslužil določeni rok v vo]ašk! službi ali pa ni bil oproščen. Pri čienu 84 je bila daljša debata. Pri glasovanju pa je bil sprejet ta člen na podlagi vladnega načrta. S tem je bila dovršena razprava vsega ustavnega načrta razen 7. oddelka, ki govori o razdelitvi pokrajin. Prihodnja seja 10. tm ob 9. uri zjutraj. Poraz protirevolucijonarcev v Rusiji. TIP Berlin, 9. marca. Po semkaj' dospelih vesteh se je posrečilo boljše-vikotn premagati kronstadtske upornike, ki so hoteli osvojiti Petrograd. Istotako ie tudi Moskva zopet trdno v rokah sovjetske vlade, ki ni, kakor se poročalo, pobegnila v Novgorod. Vendar pa protirevolucije še ni konec. Ukrajina je v plamenu, istotako Sibirija in nekatere druge zemlje. Tudli Kronstadt sam se dizi čvrsto. Avstrijsko vprašanje. TIP Dunaj, 8. marca. Kancler Ma<’ yer ie prejel od angleškega poslanika Lindkaya vabilo, naj odpošlje Avstrija takoj v London svoje delegate, ker pride že prihodnji teden v razpravo avstrijsko vprašan-e. Avstrijska delegacija, katero bo vodil kancler Mayer sam, odpotuje v London koncem tedna. Avstrija za Nemčijo. TIP Dunaj, 8. marca. Seja vsenerrt-ške stranke je sklenila odposlati nemškemu državnemu kanclerju zagotovilo, da stoji Avstrija tesno za nemškim narodom v Nemčiji ter da občutijo av* striiski bratje istotako vso bol in nesrečo kakor nemški. Zelja avstrijskih Nemcev je, da se čimpreje popolnomu in za vedno združijo z Nemčijo. Zavezniki in Nemčija. LDU Berlin, 8. marca. V nemško* nacijonaini ljudski stranki menijo, da so zavezn ki s svojim postopanjem kršili versaillesko mirovno pogodbo, ki vsled. trga za Nemčijo ni več obvezna. Stališče, da Nemčija ni več obvezana izvr-'ševati mirovno pogedbo, bi ; morala zavzeti tudi državna vlada. jV socijaldemokratski stranki pa menijo, da Nemčija iz izida konference v Londonu ne sme izvajati posledic, ki bi jo od-odvezale njenih dolžnosti. V neodvisni socialistični stranki upajo še vedno, da bo angleško in francosko delavstvo uplivalo na svoji vladi, da bi se obnovila pogajanja z Nemčijo. OKU Dflsseldorf. 8. marca. (Wolf) Franco?ka konjenica m okiopni avtomobili so dospeli v zgodnjih jutranjih urah v okolico me>ta ter ;o zasedli. DKU Berlin. 8. marca. Opoldanska ,Berliner Zeitung" poroča iz Dil-seldorfa; DusseJdorf so zasedle .po več ni* belgijske čete. Vsi osebni in blagovni kolodvori so zastraženi V dvornem vrtu so postavljeni topovi ter izkopan! strelni jarki. Nad mestom krožijo že od 6. ure zjutrai sovražni zrakoplovi. Isti list javlja nadalje, da je dospelo v mesto ob 4. uri zjutraj več bataljbnov belgijske pehote, ki je zasedla najprejp magistrat, več šol, kakor tudi nekaj vojašnic, ki jih je izpraznila včeraj zelena policija. Včeraj zvečer se je nabila pro-klamacija državnega predsednika. Življenje v mestu se razvija povsem normalno. Prebivalstvo pričakuje z mirno zavestjo nadaljnih dogodkov. DKU Mainz, 8. marca. (Havas). rrancoske in belgiiske čete so dospele danes opoldne v Duisburg. Nelta flotilj«? je zasedla Ruhrort. Protlčeva ostavka sprejeta. TIP Beograd, 8. marca, R«diValnl Uub je na svoji seji sprejel ostavke poslanca Stojana Protiča, Sfran C IT K BOR" Marmor T" marca T921 Snort. poide fako dalje, bodo industrijska, zemske »ndustrPe, ker bi propast te|qradlla parn«; kotle in parne ceci tej podietia naših kraiev v kratkem po-; industriie pomenila tudi "osnodarsko j ho tako prva te s*rokp v naši domovini PolnOma uničena. Z njimi pa bodo prooast mnogih kraiev naSe domovine'. Glavnic* znaša 6,000 000 kron tudi uničeni še oni ostanki liud^keoa < Konec časnikih znamk. Poštni j I Znlžanle mezd v Iz blagostania v n*$)h krajih, kar iih ie^n br^oiavni minister je odločil, da se Londona se ?avlia:Da preneha enkrat vojna doba še pu«tila. A ne samo opus»e dosedan!e novinarske znamke j neznosna draoinja ki vlada nosebno gospodarski in sociialnl mom3nti Prl-:po na§; državi. Ako 2e nimajo listi! na živiskem trqu, so sklenili ancilešbi • SSK Maribor I: SSK Maribor rezerva 5:2 (2:1). Minulo nedeljo ob pol 15. uri sta si stala nasproti prvo moštvo in rezerva SSK Maribor ter ie SSK s to igro pričel pomla- ... —- ------------------- - - - ............. dansko sezono. Predstavili sta se dve ; 13? poštev, tudi politični so zelo oav^aln5 franko, se bode časnik«1; delavci znižarne mpzd za 10 odstotkov, vratarja Turka, v halfu oa Skrabarja, starejšega. Rezerva je pričela igro zelo živahno, kar ie črno skunlno malo presenetilo. V rezervi sta se posebno odlikovala Voqlar in center, prvi po sigurnosti, drugi po živahnosti. Prvo moštvo Še ni vigrano, kar je postebno začetkom igre motilo. V drugi polovici so se Igralci očlv'dno zbližali in rezerva se ie le težko obranila nekaterih zelo ostrih in hHrih naoadov. Napadalna vrsta črnih je zelo leoo delovala, samo desno krilo ni prišlo do veliave. ker se ga ie slabo opremljenega postavilo na Igrišče. Ugaiala sta zopet iz prejšnje sezone znana branilca Skrabar mlajši in Ferk. Hobacher, vedno dobro placiran, ie streljal previsoko. Sodnik g. Niemec se je potrudil, ter vodil igro brezhibno do konca. Gospodarstvo, trgovina. Borza 8. marca. Zagreb: Berlin 238—240’—.Italija 544—545, London 0—578. New-Vork _ 145—145, Pariz 1053-1056. Praga 190 ffvstah trgovcev, ki se v finančnem 192'—, Švica 0—2500, Dunaj 19701 ministrstvu uvažuie. Z ozirom na ta protidržavne znamkami. . . . JX Pžrški dolini j | Prva hrvatska posojilnica, naf- vsled bližine državne meje m preišniih! tgi vodeCi denarnl zawod 7uqo. razmer zelo ugodna tla, trditev da j s,„n . elsi v Cel,u podružnico lugoslovenska država n. sposobna #w, Unjon-Rank« ter Isto pre-vzdrževat. IndustrieIn da io tudi dj,a „ lastn0 filiia,ko. namenoma upropašča. Ta sgltacnski m argument, ki s« ie najprvo nnjavll v* , 1 pener«lno ravnateljstvo za celovških naši državi sovražnih listih, i^eznice. V područlu komunikacij, se v naših kraiih utemeliuie s polo-if^ m»nlstr«tva v faradu se je žajem naših Industrijskih podjetii in L*1e al,*Vafrt ” #2ilS. c — učinkule. Delavstvo, ki se pri naših železniškega nvnatelistva s sedežem podietjih odpušča, se pa Izseliuje,'7 Zen1',nu ali Beogradu, večinoma v Avstrijo in je za našo I Nnva Industrija v Brodu. V državo in za naš narod za vedno Brrdu se je ustanovila »Tubus« d. d., izgubljeno. Iz teh razjogov je vse naše . ki bo na podlagi pridobljenih patentov prebivalstvo, zlasti pa zavedno Industrijsko delavstvo pozdravilo sklepe gosnodar^kega sveta v Beogradu začetkom februarja t. 1, naj se naša Industrie vsaj začasno zaščiti s carir.o proti Inozemski konkurenci. Upravičena ie bila nada. da se naša Industrijska podietia s tem zopet opomorejo in da se naš’ kraii rešiio gospodarske propasti. Nainoveiše vesti oa utpmeliuiajo bolazen, *da bo gospodarska politika države tudi v bodoče zanemarila našo industriio, kajti pojavil se ie odpor prot? zaščitni carini v krogih beo zelo simpatični’ skupini z večjimi ali} merodajni Znano je. da je enn»na?- fnnklralo s navadnimi pisemskfmi j ker u^r’ da' bodo pričele na ta manišimi Izpremembami v sestali. Po-*usne.neislh sredstev protidržavne znam|tnika ter je tndi pravno dolif ’ propagando, izhaiajočo iz bližnjih kraiev »vedez«, Maribor, Slovenska Poravnati nam naročnino za vse nadalje Pre' avstriiske Koroške, ki sorptno izrabila ulica 6. ’ ’ 128 številke. propadanie naše industrije za raz-!____________________________ širievanie nezadovolinosti med ijud-1 stvom in za utnevanfe protidržavnih fO!in* stremljenj; poživlja deželno vlado za; fcCilU*. zadnjem času je pa naslonila poleg Slovenilo, nai se zavzame pri osrednji hiSa z vsemi potrebnimi pro-; teh pojavov še tako močna inozemska,;vladi v Beogradu za naša industrijska stori, s posebnim hlevom za; zlasti nemškoavstrijska konkurenca, podjetja, ki naj se zaščitilo napram živino in svinjakom. Na vrtu ' omogočena vsled valutnih razmer, da inozemski konkurenci s primerno go- se nahaja preko 60 sadnih Je zavladal v naših industrijskih pod-jsP°darsko fn carinsko politiko, ne za- dreves. Posestvo je v Gradišču, Jeljih skorai poooln zastoj. Posledice l'ad' podjetnikov-kapitalistov, ampak eno uro oddaljeno od Velike se vidijo že sedaj, delavstvo se od-: zaradi važnih iavnih interesov, spojenih pušča; tako ie n. pr. jeklarna na s podjetji; poživlja vse v državni go-Ravnah v naši občini od novembra spodarski politiki soodločuioče čini- meseca 1. 1. do konca februarja t. I. telje, naj posvetijo najvačjo pažnjo morala odpustiti 120 delavcev. Ako i jn pospeševanju postoječe tu- • Uprava- Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzamft d« P°"”ll-l’° a"1 »W«» slralen!« v medu. »• jezdarska ulic. it. s »»"e- *•«>'>•*. Kakor tadl spramUanl« kili vozov. —- Pojasnila v pisarni* p niška vojašnica), Maribor. 289 5—4 a t a n I f k ulica 2. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Mariboru Obrestuje Vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice; SPU?, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000’" Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. Izdala: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska* Mariborska tiskarna A. (L