1943. vzeli > plij ovi® se j ieljs ju. iličm lolgo 3 m 3 be- pr» :adr-pre-tva ško-ilja- lore-stva a ven- i is ' ■ 'HITU i ' "ii ri> n Kupujte VOJNE BONDE! i^Čiošr Najstarejši Mi BUY slovenski dnevnik j/mL ****** v Ohio Jfl^SIAMPS Oglasi v tem listu Sini so uspesni AKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI V°LUME XXVI.—LETO XXVI. š£sx ši=55 Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 2, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 25 šo< vr-kipi kot i ^ kot CHURCHILL JE BIL V TURČIJI NA VAŽNEM SESTANKU Ostanek Churchilla s turškimi državniki pomeni skelečo zaušnico Nemčiji, njenim grožnjam in njenim vohunom. Boji v Tunisiji; na Messino v Siciliji napad Musso je govoril vojne in vsega naveličanim ljudem ^ državniki je bil dosežen popolen sporazum jaL°Np°N, torek, 2. februar- TRETJA—Privoljenje Tur- , ------, ^----------^ ^ „ ^ H.YUljCljC J.U1- Uanes naznanjajo, da je ^čije, da smejo zavezniki dova- ka ba, j* \ šel - ~ ' ■ dov ton Churchm od zgo blai!nSke konference v Casa-•e naravnost v Turčijo, kjer sedn?feri^al s turškim Pred" njj, 0ttl in ministrom zuna- „1! zyadev, s katerima je sklepen sporazum. Je rečeno: "Turški in motr6ski vojni voditelji so razpok z*asti položaj v onih ■ . i-ektlajmah' kjer TurčiJ'a di" ti Poli prizadeta ter dosegli po-11 n° soglasje nazorov." a Troje možnosti jo t?a^0Valci položaja naglaša-možnosti, o katerih je se,-; a dosežen sporazum na Adani: Ho. A—Vstop Turčijo v voj- Angleško - turški t0rijazu^ ^ede turškega teri-lcot ^ služil zaveznikom ^ izhodišče druge fronte na dl«aiiu žati Rusiji njene potrebščine skozi Dardanele. Sestanek—zaušnica Nemcem Ta sestanek smatrajo v Londonu kot jasen in neustrašen odgovor Turčije na nemške grožnje in kot dokaz, da je Turčija prepričana o končni zmagi zaveznikov. Angleški krogi tudi z velikim zadovoljstvom naglašajo dejstvo, da je bilo mogoče ohraniti ta sestanek tajnim v deželi, kjer mrgoli nacijskih agentov in vohunov. Ta tajnost je dokaz dobre vere od strani turške vlade. Pomoč Turčiji Winston Churchill je obljubil Turčiji vso materialno pomoč Anglije in Amerike za ojačenje njene obrambe. Roosevelt in Stalin sta bila natančno obveščena o poteku in zaključku pogajanj. Nemška grozodejstva na Gorenjskem (Ifcyjj, podtalno poročilo tdej ^enjskej V preteklem ^enkoncem 3"ulija'80 Nemci ^ist1 ^ talcev samo na Go-Sa*no em" Zakaj' nihče ne ve, Jaw^oma se pojavijo na javiia Pr°storih razglasi, ki ob-l-eg 1 J° ustrelitev. Nemci nam-javiivnena ustreljenih talcev ob-IzJ0 2 razglasi. Gorjg!9-81 Laze in Krniša pri izsej, bilo v zadnjem času takih ■90 družin, večinoma Vec v' 1 imajo katerega svoj-Preseljeni so bili ^cijo, S Jl1* Gorenjskem: V te-julijem in 2. avgu- toed 26. st0ln , _____________ kih. vS°b^emci ustrelili 30 moš-Paiti2a • • ni vasi so se pojavili dov0K- ni in to je bilo Nemcem lih K-' da so ubili 30 nedolž-ti K Partizani imajo v o-% fce in planine pod Ko- ^jem62,56: Na cesti med Pod" 'eiiij ^strico so Nemci u-3 d • ^ožkih- Mrtva trupla ' ^ nanirležala cesti, nato so i^ jjjj Cu mesta skopali jamo V Sq Za&rebli. Ustrelili so jih, Se v bližini pojavili parti- iz Slovenije—avgust 1942) gusta, posestnika pri Sv. Flori-janu pri Moravčah. Cerklje na Gorenjskem: Nemci so zaprli sedem oseb. Goričane pri Medvodah: V škofovi graščini v Goričanah, ki so jo Nemci konfiscirali, je zaprtih več slovenskih družin, ki čakajo odselitve v Nemčijo. Zopet dekleta: Vsa dekleta do 25. let so dobila pozive na prisilno delo (arbeitsdienst). Moravče: Partizani so dne 15. 7. ustrelili cestarja Koprivška in Dolinar Franca, ki sta bila nemška zaupnika. Nemci so pa zato požgali vas Hrastnik pod Zg. Kosezami pri Moravčah. str, s° aT* pri Jesenicah: Nemci Sijali str, Freliha, -.'Odi nekega -------- Ho jn Mavca, njegovo že- °jeVi ifttr°ka' Berneka Alojza z dvema otrokoma ter ** Alojza in njegovo {ijo. y ^peljali so jih v Nem- ][ Ho iJedvode Pa so odpeljale^ Matevža Ranžingerja z j ' ženici so v zadnjem zin, selili 97 slovenskih dru- L^ic- XT v^aria t Ci 80 ustrelili le-Jceritj ^ avriča in njegovi dve 3e bila Poročena na ftuiij V> pa so jo od tam pri-b>l hx: 2r°k ustrelitve: sin ie iz; Nemci so ustrelili i, Ta ^erganta, gostilni-in Dolinarja Av- rPfi l k ustrelitve: sin je Vl^ti tiZanih' pa se ni h0" l2Krašč) Smrtna kosa Po kratki in mučni bolezni je preminil na svojem domu Wal7 ter Homich, star 27 let, stanujoč na 12006 Longmead Ave., West Park. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Agnes, rojeno Struna, sina Walterja, ml., starše Freda in Katherino, tri sestre:. Mrs. Olgo Nickels, Mrs. Mary Marecki in Mrs. Ann Kvasnak ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 3. uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv Theodo-zija ter nato na Rusko pokopališče. Prizadetim naše sožalje! Prestal operacijo Frank Kovach, lastnik Col-linwood Dry Cleaning Co., je srečno prestal operacijo v Glen-ville bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 117, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od četrtka naprej. Obiski so dovoljeni od 2. do 3. ure popoldne in od 7.30 do 8.30 ure zvečer, želimo mu skorajšnje okrevanj"e! Krožek št. 3 Prog. Slovenke Jutri večer, ob 7.30 uri se vrši seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članice so vabljene, da se gotovo polno-številno udeleže. Proti ameriškim bombnikom se je dvignilo eno samo italijansko letalo, pa še tisto je bilo sestreljeno po lastnih italijanskih Hopo-povih. "Nikoli se ne bomo podali, temveč vzdržali in se borili," je rekel, o končni zmagi pa je molčal. Očetje bodo kmalu dobili pozivnice za v armado LONDON, 1. februarja. -Ameriške čete so napadle na treh odsekih hribovite fronte v centralni Tunisiji čete osišča, zavezniška letalska sila pa je aktivna skoro nad vso severno Afriko, kar pomeni začetek vsesplošne zavezniške ofenzive. Francoska artilerija je uničila dvanajst nemških tankov. KAIRO, 1. februarja. — Ameriški' težki bombniki so tekom dveh dni že trikrat napadli Messino v Siciliji, kjer je važno izhodišče osiščnih čet in dobav za severno Afriko. Rimski radio poroča, da so prileteli bombniki v treh valih ter da so vrgli mnogo bomb, ki so povzročile "veliko škodo ter ubile veliko število ljudi." Ameriški letalci poročajo, da se je dvignilo proti bombnikom samo eno italijansko letalo, pa še tisto je bilo sestreljeno po lastnih italijanskih antiletal-skih topovih. zaseg avtov in nadomestnih tajerjev' WASHINGTON, 1. februarja. — V sporu, ki je nastal med William F. Jeffersom, direktorjem industrije kavčuka, in armadnimi ter mornariškimi uradniki, je prišlo na dan, da zahteva armada, da bi vlada rekvirirala 7 milijonov avtomobilov od 27 milijonov avtov, kakor tudi vse njihove "spare" tajerje. Dalje zahteva armada, da se odpravi vse prevažanje blaga in potnikov na velike razdalje s truki in avtobusi. štirinajst mesecev po napadu na Pearl Harbor se ni pro-duciralo v tovarnah, ki jih kon-tr.olira vlada, niti enega funta umetnega kavčuka. Pozdrav vojaka Najlepše pozdrave pošilja vsem prijateljem in znancem Pvt. Max Nemec, sin Mr. in Mrs. Matt Nemec, 885 E. 236 St. Nahaja se v Camp Toccoa, Ga., in sicer pri parašutnem oddelku. Pravi, da se počuti kakor ptica, ko odskoči iz zrakoplova. Sicer nima peroti, a ima pa veliko "marelo," ki se pri odskoku sama odpre. Pišete mu lahko na naslov: Pvt. Max Nemec, Co. A. Jst Btln. 501st Para. Inf., Camp Toccoa, Ga. Ženski klub na Holmes Ave. Jutri večer ob 7.30 uri se vrši seja ženskega odseka Slov. doma na Holmes Ave. članice so vabljene, da se udeležijo. Denarnica izgubljena Pretekli petek se je v okolici E. 65 St. izgubilo majhno modro denarnico z začetnimi črkami A. S. V njej so se nahajala očala. Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne v uradu Enakopravnosti. Vile rojenice Dne 20. januarja so se zgla-sile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. L. M. Miller in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Rose Srnel. Družina živi na 11613 Rutland Dr. Vse je zdravo. Naše čestitke! LONDON, 1. februarja. — Mussolini je imel ob dvajseti obletnici ustanovitve fašistične milice govor, v katerem je dejal, da bo zmagal oni, ki bo vzdržal "zadnji četrt ure," ker bo zadnja bitka odločila zmago. Ker pa ni bilo v njegovem govoru nobene njegove značilne bom-bastike, je razvidno, da sam ne verjame, da bi Italija in osišče izvojevalo to zadnjo bitko. Angleže je označil za najhujše sovražnike Italije. Glede izgube Libije pa je dejal, da je italijansko ljudstvo sprejelo to novico s "pravo rimsko hladnokrvnostjo, ker. je v srcih italijanskega ljudstva globoko prepričanje: kjer nas čaka smrt, kjer smo pustili silne znake naše neporušljive civilizacije, tja se bomo povrnili... Legionarji, na kriminalno publicistično dilemo Casablance odgovarjamo: mi in naši kameradi v osišču in tri-partitnem paktu se ne bomo nikoli podali! Mi bomo vzdržali, mi se bomo borili!" O zmagah pa niti besedice ... admirali in generali odhajajo LONDON, 1 februarja. — Hitler je odstavil nemškega velikega admirala Ericha Reader-ja, ker je bil slednji "prekon-servativen" ter ni hotel zajam-čiti osiščnih dobav četam v Tunisiji. Reader je bil nadomeščen z admiralom Doenitzom, poveljnikom nemške podmorske sile. V Italiji pa je bil včeraj odšlo vi jen general Ugo Cavallero, načelnik generalnega štaba, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za operacije osišča v Tunisiji. patriot ERIE, Pa., 1. februarja. — Dejstvo, ker je bil radi svojega fizičnega stanja trikrat izvržen in ker ni bil sprejet v armado, je Williama Myersa, 26 let starega delavca v neki livarni, tako potrlo, da se je ustrelil. Nove odredbe bodo zahtevale vpoklic vseh, ki niso zaposleni pri neobhodno potrebnem vojnem delu. Pri določbah in regulacijah za obvezno vojaško dolžnost bodo uveljavljene drastične iz-premembe, na katerih podlagi se bo pričelo klicati pod zastave tudi očete, ki niso zaposleni pri delu, ki je potrebno za vojne svrhe. Zdaj je pripravljena lista s približno tridesetimi označbami del, ki se jih ne smatra za neobhodno potrebna vojna dela Vendar pa bo dana vsem prizadetim pred vpokli-com v armado prilika, da si dobe delo ,ki je smatrano za neobhodno potrebno. Draftni odbori bodo morali na novo obravnavati o vseh slučajih onih mož, ki so tvorili slej izjemo in se jih ni pozivalo pod zastave. Sodi se, da bo danes pet mesecev malo poročenih mož, ki nimajo otrok, še v civilu. Poslej se bo bolj in bolj pozivalo v armado, da se doseže koncem leta 1943 njena maksimalna moč. Zelo bodo okrnjene tudi odredbe in določbe, ki se nanašajo na dijake v kolegijih in na univerzah, ki so imeli doslej mnogo olajšav. SOVJETSKE ARMADE ODDALJENE ŠE 40 MILJ OD ROSTOVA Okoli zadnjih nemških čet na Kavkazu se zapirajo ruske klešče. - Oblega Stalingrada končana. civilno prebivalstvo se je pričelo vračati v stalingrad NEMCI PROGLASE ZA TALCE PREBIVAL. STVO 4 OKRAJEV LONDON, 29. jan. (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izjavila danes, da je nemški general Bader, poveljnik nacističnih vojaških sil v zasedeni Jugoslaviji, razglasil nove kazni za sodelovanje z generalom Dražo Mihajlovičem; s to določbo je vse civilno prebivalstvo štirih okrajev v Srbiji proglašeno za talce. Jugoslovanski uradni krogi mislijo, da so Nemci objavili te nove grožnje, ker se boje druge fronte v Evropi. Na obisku Za par dni sta prišla na obisk iz Forest City, Pa., Mr. in Mrs. Frank Widergar. Nahajata se pri Mr. in Mrs. John Pole, ki vodita gostilno pod' imenom Four Points Tavern, na E. 152 St. Upamo, da se bosta gosta dobro zabavala v naši sredi! i Hčerka umrla V Lakeside' bolnišnici je včeraj popoldne preminila staršem John in Jeanne Hrovat, šestmesečna hčerka Jeanne. Dekliško ime matere je bilo Benevol. Družina živi na 15625 School Ave. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob pol dveh iz Svetko-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. in nato na Calvary pokopališče. Naše sožalje! Kultura Dramski zbor "Ivan Cankar" Člani dramskega zbora Ivan Cankar so vabljeni na redno mesečno sejo, ki se bo vršila jutri, v sredo večer ob osmi uri, na odru Slov. nar. doma. NEDIČ ODPUSTIL 35 PROFESORJEV BEOGRAJSKE UNIVERZE LONDON, 21. jan. (ONA) — Milan Nedič, ministrski predsednik marijonetne Srbije je odpustil 35 profesorjev beograjske univerze, najbrže zaradi tega, ker niso hoteli sodelovati v smislu nacističnega vzgojnega sistema. O tej odpustitvi jii nobene uradne izjave, tako da natančni vzrok ni znan. Med odpuščenimi profesorji se nahajajo: Toma Živanovič in Jovan Stefanovič, profesorja pravne fakultete; Dragomir Andonovič in Milan Nešic, profesorja tehniške fakultete ; Dimitrije Stefanovič, profesor teologije; Pavle Vujo-vič, Jordan Ilič, Dušan Glumac, Petar Kolendič in Jovan Tomič, profesor filozofske fakultete. Listnica uredništva Delničarka SDD: Prejeli smo vaš dopis, toda ker ni podpisan z vašim lastnim imenom, ga ne moremo priobčiti. Uredništvo mora vedeti, od koga prejema dopise in sporočila. Drugič pa bi morali glede te zadeve posla ti dopis na urednico Progresivnih Slovenk, kajti dopis, katerega omenjate je bil priobčen na uradni strani te organizacije, za kar prevzema odgovornost njena urednica. Pozdrav! Današnji komunikeji nazna-] njajo, da so sovjetske armade j oddaljene še 40 milj od Rosto-i va, katero mesto tvori vrata od-1 hodu nacijsikh armad s Kav-| kaza, in samo 65 milj vzhodno od Kurska, ključa nemških črt' v južni Rusiji. V oblast ruskih armad je zopet padlo mnogo; vitalno važnih strateških kra-jev in železniških spojišč. v Nemški porazi pri Voronježu Posamezne ruske edinice sekajo v kose ostanke nemških čet, tičoče v pasti zapadno od Voronježa. Na tej fronti je bil skoraj popolnoma uničen en nemški polk, zajetih pa je bilo 600 Nemcev, 150 trukov in 15 topov. Konec stalingrajske drame V Stalingradu je bilo pobitih 1,500 Nemcev, število zajetih pa je mnogo višje od števila pobitih. Tamkaj je ostala zdaj samo še ena mala nemška četica. V Stalingrad se je pričelo vračati njegovo civilno pre- bivalstvo, ki bo pričelo nemudoma s pozidavanjem mesta. Italijanski generali ukazali kapitulacijo Italijanski generali na ruskih frontah so ukazali svojim vojakom, naj polože orožje pred Rusi in naj prenehajo z odporom. Berlinski radio poroča, da je bil dne 26. januarja v akciji na ruski fronti ubit itali janski bri-gadni general Puilio Martinet. Nemške laži o laži-junaku Berlinsko radio dalje poroča, da je bil nemški maršal Friedrich Paulus nevarno ranjen, preden se je v nedeljo podal Rusom v Stalingradu. Nemški radio tudi namigava, da je hotel maršal pre5 kapitulacijo izvršiti samomor. Oboje pa je laž, ker maršal ni bil niti ranjen ,niti ni hotel izvršiti samomora. "Pravda" opisuje Stalingrad kot mesto razvalin, čigar ulice so pokrite s trupli pobitih Nemcev. Objektivno poročilo poročevalca Sulzbergerja o jugoslovanskih partizanih Misteriozni poveljnik "Tito" je Rus. — Kosta Nady, eden izmed aktivnih poveljnikov na terenu, ni Madjar, temveč Srb iz Beograda. Ime Nady je "nom de guerre" ali privzeto ime. C. L. Sulzberger, poročevalec dnevnika "New York Times," je poslal svojemu listu iz Londona dvoje dolgih poročil, ti-čočih se notranje razdvojenosti v Jugoslaviji odnosno partizanskih in četniških bojev. Ker je naravno, da mora razvoj jugoslovanskega položaja, ki postaja v zvezi z zavezniškimi ofen-ziavmi svetovno važen, predvsem zanimati zlasti nas, tam rojene Slovence in Jugoslovane, bomo posvetili tem poročilom, ki* so bila objavljena v omenjenem listu v soboto in nedeljo, večjo pozornost. Sulzberger, čigar poročilo se zdi zelo objektivno, navaja mnogo tega, kar je nam večinoma znano, objavlja pa tudi druge ugotovitve, ki niso splošno znane. O vladah partizanov Glede vlade, ki so jo ustanovili partizani v Bihaču in kateri načel ju je dr. Ribar, pravi Sulzberger, da sta njena podpredsednika Nurija Pozderac, muslimanski politik in bivši senator iz Bosne, in dr. Pavle Sa-vič, profesor beograjske univerze. To je že tretja vlada partizanov v Jugoslaviji. Prva vlada, ki je imela svoj sedež v Užicah, je bila že pred letom dni pognana proti zapada. Druga podobna vlada je obstojala v okolici Kočevja, v Sloveniji, pravi Sulzberger. Partizani — dominirajoči činitelji Dominirajoč faktor vlad v Bihaču je jugoslovanska osvobodilna fronta ali partizani. Skoro nobenega dvoma ni, da je njena armada pod direktivo Rusije, kajti partizani, ki so pobegnili iz nemškega ujetništva, so povedali piscu teh vrst (Sulzbergerju), da je načelnik njihovega generalnega štaba Rus in da so imeli delegatje partizanov lanskega aprila v Ukrajini tajen sestanek z ruskimi partizani. Organizacija armade Jugoslovanska o s vobodilna armada je organizirana pod ujedinjenim poveljstvom v divizije, brigade, bataljone in skupine. Najmanjše skupine štejejo 120 do 200 mož. Imena edinic Posamezne edinice imajo navadno imena jugoslovanskih provinc, gora, rek ali partizanskih junakov. (Med slovenskimi edinicam so: Metlika, Sodra-žica, Žužemberk, Ivan Cankar i dr. Uredništvo "Enakopravnosti.") Med partizanskimi junaki so :srbski duhovhik Vladimir Zečevič; Dragilo Dudič, kmečki pisatelj; njegov sin Miloš, poročnik jugoslovanske redne armade; Peko Dapčevič, veteran iz španske civilne vojne, ki vodi zdaj črnogorske partizane, in njegov štabni načelnik, polkovnik Sava Orovič, tudi član jugoslovanske redne armade, ki je bil pred vojno zaradi svojih političnih nazorov izključen iz armade. Poveljniki armade Glavne osebnosti v vrhovnem (Nadaljevanje na 3. strani) iz HRVAŠKE St. Galler Tagblat poroča dne 23. novembra o odporu na Hrvaškem in trdi, da imajo naslednji narodni poslanci Hrvatske seljačke stranke: Blaževic, Jančikovic in dr. Pernar svoje lastne partizanske oddelke v različnih predelih Hrvaške. — Skupno število njihovih pripadnikov presega baje 20,000 mož. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 2. februarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tjy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________________________________ 3.50 Por 3 Month* — (Za 3 mesece) ............................................................................ 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________________________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta)____________________________________________t______4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Foi One Year — (Za celo leto)______________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. BLUFANJE NEMŠKEGA LJUDSTVA Glede Stalingrada in sedanjih strahotnih nemških porazov je Goering dejal: "Nato je napočil dan, ko so naši tanki prvič vdrli v Stalingrad. Zatem pa je napočila druga ruska zima. Mi smo imeli ogromno fronto, ki je potrebovala slehernega moža. Dasi ta zima ni tako huda kakor lanska, je vendar dovolj mrzla. "Sovražnik je in žilav, in njegovo vodstvo je barbarsko trdo. Rusom je zažugano s smrtno kaznijo, ako ne izvedejo povelj. Toda to ni Rusom nič novega. Ruski komisar samo pokaže na zemljevid mesto, kjer je bila železnica porušena, in že tekom nekaj ur zatem se morajo vsi civilisti, možje, žene in otroci, priglasiti za delo. Komisar je brezobziren ter se poslužuje korobača. Da, kclor stoji proti takemu narodu, kakor stojimo mi, se mora zavedati velikih težav. "Rusi so spoznali, da ne morejo več vzdrževati svoje ogromne produkcije orožja, ker so izgubili ogromen del svojega premoga in železa. Zato so podvzeli, in sicer sedaj zadnjič, še en gigantski poizkus, da se zopet polaste zalog železa in premoga. Toda za ta poizkus sedaj Rusi nič več ne rekrutirajo mož, temveč starčke in 16-letne mladiče. Za njimi pa so strojničarji, ki jih pode naprej v slučaju, če bi se upirali. "Zdaj imamo popolno sliko ruskih izgub, ki jih bomo ob pravem času objavili, človeku, ki čita številke ruskih izgub, gomazi po hrbtu. Toda Rusi nadaljujejo, pod-hranjeni in slabo oblečeni, svojo borbo. Po deset in pol do dvanajst-urne delovne ure ne pomenijo ničesar ruskemu poveljstvu. (Nemški delavec mora delati najmanj po 12 ur na dan). Ruski poveljniki se ne ozirajo na utrujenost ljudi, ki jih vzdržujejo pri delu s pomočjo revolverja in korobača. "Mi pa vemo, da se nemški bojevnik v Rusiji lahko upira, kar je že dokazal. Malo je narodov, ki bi se mogli upreti takšnemu sovražniku. Z vsem spoštovanjem do naših zaveznikov lahko rečemo, da noben drug narod na svetu ne bi mogel uničiti Rusije in boljševizma. Mi pa smo veliki in nočni in vemo, kako se je boriti. Finci so hrabri ter specialno trenirani za borbo z Rusi. Za ostale naše zaveznike pa je dvakrat hudo, ker so daleč od svojih domov in nevajeni podnebja. "Rusi so izrabili vse svoje zadnje prilike. Jaz sem prepričan, da je to njihov zadnji poizkus. Zdaj stiskajo svoje zadnje rezerve. Samo zato, ker je Rus izgubil vsako spoštovanje do človeškega življenja, se poslužuje svojega barbarstva, da doseže svoj smoter. Rusko poveljstvo jo absolutno brutalno. Toda mi smo jih kljub temu že dokaj potolkli, in jih bomo še. Rusija si zdaj prizadeva, pridobiti zopet vire svojih surovin. "Nemčija se bori od Norveške do Biskajskega zaliva in do afriških puščav. "Nemčija se bojuje, izkrvaveva, toda zmaguje. "Iz vse te gigantske borbe pa se dviga kot ogromen spomenik borba za Stalingrad, ki se jo bo ob času smatralo za najbolj herojsko borbo vseh časov. "Od generala pa do zadrtega prostaka se borijo v Stalingradu proti veliki premoči za vsak kamen. Ta borba je herojska pesem, kakor pesem Niebelung. Vsak Nemec bo čez tisoč let izgovoril s ponosom ime Stalingrad. "Evropa pričenja zdaj razumevati, kaj ta borba pomeni. Evropa zdaj spoznava, da ti može ne rašujejo samo Nemčije, temveč vso Evropo, vštevši one nevtralne države, ki še vedno dremljejo v nekakšnem namišljenem miru. t "Danes bi bila sramota,' če bi se pritoževal kak Nemec nad delom ali bojem. Vsak nemški mož, žena in otrok mora izpolniti svojo dolžnost. Mi nismo Rusi. Mi ne poganjam^ svojih moških in žensk s korobači na delo. Mi samo apeliramo na njihovo čast. na čast naših plemenskih tovarišev. "Vsak N^mec, ki se danes pritožuje, je zaničevanja vreden. Rusija se poslužuje v dosego svojih ciljev bar- barskih suženjskih metod. Mi pa se sklicujemo na zakon in na čut dolžnosti." Koncem svojega govora je Goering napadel še Žide ter opomnil nemški narod, naj pomisli, kaj bi zadelo nemške ženske in neveste, če bi se Židom posrečilo izvesti osveto svojega bestijalnega sovraštva. Kakšen učinek so imele njegove laži in prazne obljube, ki so bile izgovorjene oTd času, ko se ni še dobro polegel zvok 'angleških bomb, na nemški narod, si je lahko misliti. Zdaj je moral že zadnji Nemec spoznati, da o nemški zmagi ne more biti nobenega govora več. Kanadski list "Edinost" se zavzema za Novakov besednjak Oni dan sem prejela od "Edinosti," slovenskega tednika, ki izhaja v Torontu in čigar naslov je 206 Adelaide St., West, Toronto, Ontario, Canada, sledeče pismo: "Sporočamo vam, da smo v naslednji izdaji priobčili kratko priporočilo kanadskim Slovencem glede naročila dragocenega Novakovega besednjaka. Storili smo to, ker se zavedamo velike vrednosti, ki jo predstavlja dober besednjak za številne rojake v sestavni razlagi jezika, kateri Je brez za to potrebnih šol vedno površen in tudi tuj. Nadejamo se, da so številni rojaki v Kanadi, ki si bodo naročili vrednostni kažipot k boljšemu poznavanju angleškega jezika ter s tem pridobili desetkrat povrnjen znesek besednja-kove cene. Točasno vam ne pošiljamo naročila, toda storimo pa to morda z večjo vsebino, če se bo med tem časom oglasilo večje število naročnikov po nas. Poleg tega pa obljubljamo vam podporo v publikaciji in priporočilih. S spoštovanjem. Geo. Matešič." Poleg teh vrstic naj navedem še prijazne besede, ki mi jih je pred kratkim pisal neki rojak iz Elizabethe, N. J. Piše mi takole: "Cenjena Mrs. A. Novak: V priloženem pošiljam poštno denarno nakaznico za vsoto $3.61 kot naročilo za angleško-sloveh-ski besednjak. Takšen besednjak je nujno potreben in se bo posebno potreboval v sedanjem in prihodnjem času ali letih. Zlasti važen bo za študente, ki se šolajo v višjih šolah. Vsa čast bratu Zvonku A. Novaku za ta velikanski trud ali delo! Rad bi pa vseeno vedel, kdaj mislite tiskati ta besednjak ter ga razposlati naročnikom. S prijateljskim pozdravom." Reči moram, da zanimanje za Novakov besednjak raste med našimi ljudmi tu in v Kanadi. Če pritisnejo vsi, se prav lahko zgodi, da pojde besednjakov rokopis, ki ne tehta malo funtov, okoli 1. marca letos v tisk. Ob tej priliki naj tudi omenim, da smo se dne 1. februarja preselili v malo boljše prostore, kakor pa smo jih imeli doslej. Vsi tisti, ki nam hočejo pomagati k izdanju Novakovega besednjaka z vnaprej plačanimi naročili po $3.61 še do 1. marca ali s primernim vložkom ali pa prispevkom, naj to storijo na sledeči naslov: Mrs. Agnes Novak 2349 Cleveland Ave. Chicago, 111. Albanija—nekdaj in sedaj Albanija je tista dežela evropskega kontinenta, ki je bila do sedaj v civilizacijskem in kulturnem pogledu najbolj zaostala. Vsega tega so bile krive razmere, v katerih je ta dežela morala živeti v zadnjem stoletju. Medtem, ko se je drugod razvijal moderni promet in so se ustvarjali pogoji za udobnejše socialno in družabno življenje, je ta deželica ostala brez vseh prometnih zvez; posamezni deli Albanije so tako slabo povezani med seboj in občevanje med raznimi rodovi istega naroda je bilo do zadnjega še tako nerazvito, da se celo albanski jezik ni mogel pravilno in enotno razvijati. Slabo notranjo povezanost pa je še podčrtavalo veliko nezaupanje med posameznimi rodovi samimi in skupen strah pred močnejšimi sosedi, ki so se začeli lepše razvijati, potem ko so se otresli turškega go-spodstva. Albanija je tako velika kakor Belgija. Albanija je bila nanovo oblikovana na tako zvani "veleposlaniški konferenci" v Parizu leta 1925, ki je samo u-rejeva'a tiste probleme, ki so nastali z vojno, s katerimi se svet "big five" — visoke peto-rice", ki je pisal mirovne pogodbe, ni maral pečati. Sklepi iz leta 1921 so bili nato še spremenjeni in izpopolnjeni za istim diplomatskim omizjem v letu 1925. Obličje Albanije je tako nastajalo precej samovoljno in iz raznih borb je izšla sedanja Albanija, ki meri 28.000 štir-jaških km in živi v deželi približno 850,000 prebivalcev. Dežela je dolga 480 km, široka pa približno 100 km. Albanija je torej tako velika kakor Belgija. Deželo preprezajo silna gorovja, ki jih dele med seboj globoki prepadi, gore pa se vse večinoma drobe v silna skalovja. Tisti, ki je v dolžini ali širini vsaj približno pregledal vsa ta silna gorovja, si more šele u-stvariti pravilni vtis o tej čudoviti deželi. Albanija je dežela z vsemi klimami in z vsemi evropskimi podnebji. Ob obali Jadranskega morja so krasni vrtovi, oljčni gaji, sadovnjaki fig, oranž in mandarin. Takoj nato v pogorju pa se začne alpska klima, dalje proč od morja pa se na vrhovih gora ali pa za njegovimi sencami vlegajo polja večnega snega. Večina deže-jle pa leži ob morju ali pa v zmerni gorski višini tako ugodno, da se bo povsod v Albaniji lahko razvilo še lepo poljedelsko življenje, ki bo pospeševalo nadaljnji razvoj albanskega ljudstva. Ob obali je od .aprila do septembra stalno lepo sončno vreme. Tam od aprila do septembra skoraj ni oblakov na nebu. Poleti vlada tam srašna vročina, ki izsuši vse tiste pokrajine, ki nimajo dovolj vode. — Ljudje in živali se umikajo v tem času iz teh pokrajin, kjer je na soncu tako vročina, da popokajo vsi toplomeri na sončni strani. Vodo črpajo sicer iz velikih globin in je osvežujoča in zelo mrzla, toda na soncu postane km^ilu tako topla, da ima najmanj 50 stopinj Celzija. Delo počiva od 10. do 16. ure. Vojaške oddelke, ki po vadili v teh časih, so morali podnevi pred vroo\no, ponoči pa pred komarji, ki raznašajo malarijo, zaščititi s posebnimi pripomočki. Doma živi komaj milijon Albancev, poldrug milijon pa v tujini. Albanija je slabo naseljena in verjetno je sedaj število prebivalstva že naraslo na milijon. Toda. izredno mnogo Albancev živi v tujini in sicer menijo, da jih je po vsem svetu raztresenih vsaj poldrug milijon. Naselja so zelo redka in raztresena tako, da so zelo daleč drugo od drugega. Še danes se vasem in mestom pozna, ali so ilirskega, grškega ali pa rim-ljanskega izvora. Glavno mesto je Tirana, ki i-ma 30,000 prebivalcev. Med svetovno vojno je bilo v Tirani poveljstvo avstro-ogrske vojske, ki je bila zasedla Albanijo. Mesto se sedaj razvija zelo moderno in kmalu ne bo več mogoče najti sledov albanskega izvora tega mesta. Drugo največje albansko mesto je Skader in ima sedaj 29 tisoč prebivalcev in je najstarejše albansko trgovsko mesto. Najslovitejše mesto je Lezhjo, ki ima sedaj samo 1800 prebivalcev, zgrajeno pa je bilo že v IV. stoletju pred Kr. in je tam pokopan albanski narodni junak Skanderbeg. Skanderbego-vo rodno mesto je Kruja, ki i-ma 5000 prebivalcev; v tem mestu je grob drugega albanskega narodnega junaka Leopolda Ghilardija. Najvažnejše albansko pristanišče je Drač, ki ima 10,000 prebivalcev. Mesto je igralo velike vlogo v bojih med Cezarjem in Pompejem. V notranjosti Albanije je največje mesto Elbasan, ki ima 13,000 prebivalcev; mesto je najslovitejše albansko zdravilno kopališče in ima krasne muzeje stare albanske umetnosti. V mednarodni politiki zadnjih desetletij je igralo veliko vlogo pristanišče Valona, ki ima 9000 prebivalcev in je središče albanske pomorske trgovine. Tretje največje mesto v Alba-nijl pa je mesto Korča, ki ima 23,000 prebivalcev in je v tem mestu bilo med svetovno vojno glavno poveljstvo francoskih čet. Albanci so narod, ki je zelo nadarjen, junaški, vztrajen ponosen, gostoljuben in svobodoljuben. Z najbolj priprostimi o-rodji in sredstvi izdelujejo Albanci najlepša dela umetne obrti. Številni potopisci menijo, da je za Albance vojskovanje neke vrste strast, boriti pa se mora tudi zato, da ne umre od gladu. Stari Albanski bojevniki so poprej za denar služili v raznih vojskah večjih velesil, ki so bile v njihovem sosedstvu. V tuje vojske so Albanci peljali s seboj tudi svoje družine, ki so se preživljale na ta način, da so opravljala razna vzporedna dela. Bojevali pa so se Albanci samo tedaj in to junaško z vso silovitostjo, če so bili za službo v vojski redno in dobro plačani. Če pa je plača prišla samo za en dan prepozno, tedaj so takoj odložili orožje in se z vso silo u-prli. Nikdar ni nikdo mogel od Albanca zahtevati, da bi se boril za koga iz razlogov ljubezni, tovarištva ali iz zvestobe do stvari same. Kadar je zmanjkalo denarja, tedaj se je Albanec takoj' začel ozirati po drugem delodajalcu. Med svetovno vojno so se albanski oddelki borili v obeh taborih. Če pa je na eni strani za en dan izostala plača ali pa hrana, je albanski vojščak takoj prešel lia drugo stran, če je bilo tam oskrbovanje točno in v redu. Nekoliko zgodovine Albanska zgodovina se izgublja v prastare čase. Albanci so avtohtono ljudstvo, ki je živelo v Albaniji od časov, o katerih govore najstarejši grobovi in slično izkopnine. Pripadajo Hir-cem in o njih je pisal že grški zgodovinar Herodot. Najraje se imenuje po zgodovinskem imenu skipetari, to ime pa izvira iz albanske besede "skip-je — orel" in je časten naslov za vsakega Albanca. To ime bi jim naj bil dal epirski kralj Pirus,. ki jih je v svoji vojski proglasil za najhrabrejše bojevnike in jih zato proglasil za "orlove sinove". Še do danes se je med albanskim ljudstvom ohranilo marsikaj tudi iz najstarejših časov, tako v narodni noši ali pa v narodni pesmi. Na severu žive večji in močnejši "gliegi", na ju ju pa-živahnejši in drznejši "toski". Na severu so najslavnejše plenu-, ma-lisori, ki se ponašajo s tem jih nikdo l'.'kdar ni mogel premagati ali ukloniti. Nad poldrug milijon Albancev živi v tujini, vsi pa so ostali zvesti svoji domovini in govore danes albanščino, ki je nekoliko podobna stari grščini in sta ta jezik uporabljala tudi Filip Macedonski in Aleksander Veliki. Ko so Rimljani zasedli obalo Jadranskega morja, je bil uradni jezik v Albaniji latinski. V srednjem veku se je ob obali raztezalo gospodstvo beneške republike in tedaj so tod govorili italijanščino. Vse to pa ni vplivalo na razvoj albanščine, ki se je pristna ohranila do danes. Prvo albansko slovnico je napisal vladni svetnik bivše Avstrije Pekmezi, ki je za splošno albansko govorico uvedel tisto albanščino, ki se govori okoli El-basana. Ko je ob začetku 20. stoletja začelo razpadati turško cesarstvo v Evropi, je osvobodilni val zajel tudi albansko ljudstvo. Velesile so delile plen po ržzpadu stare Turčije in so določile, da naj se Albanija oblikuje v samostojno državo s svojo ustavo in s svojim prestolom. Za vladarja Albanije v novi dobi je bil določen prvi princ Viljem Wied, ki je prišel v Ti-rano v marcu 1914. Toda mladi vladar se ni mogel znajti v teh razmerah in se je moral u-makniti pred gonjo Esada paše, ki ga je bil sicer poprej podpiral. Esad paša je nato zavladal nad ozemljem srednje Af-banije, toda vojna vihra ga je odgnala iz domovine in njegovo ozemlje so v svetovni vojni zasedle avstro - ogrske čete. Vsi zgodovinarji soglasno poudarjajo, da so Albanci fanatično borben narod. Turki so jih imenovali Arnavte in arnavtske čete so bile zmeraj najboljše v vsej turški vojski. Ko je med svetovno vojno neka tuja vojska pripeljala v Albanijo s seboj kinoaparate, so pred Albanci predvajali tudi stare bojne filme. Pogled na razvoj borb je Arnavte tako razburil, da. so planili proti filmskemu platnu, da bi se udeležili krvavega filmskega klanja. V Albaniji se ob vsako priliki obilo strelja. Gorje tistemu, ki se je do sovraštva spri z Albancem; krvna maščevanje je sicer že precej ponehalo, vendar pa še zmeraj rado poje orožje svojo pesem v obrambo osebne časti in zavesti. Strateški pomen Albanije Albanija leži ob Jadranu, ki se ob južnem koncu zoži v prehod, ki je širok 70 km. Kdar je v Albaniji gospodar, lahko sam urejuje ves promet v Jadranu. Že med svetovno vojno so z majhnimi vojnimi ladjami O-trantsko ožino s posebnimi železnimi pregrajami tako zaprli Jadransko morje, da skozi to pregrajo ni mogla nobena ladja in ^udi nobena podmornica. Albanska pristanišča so še nezadostno opremljena, da bi se ŠKRAT "Firar mi je naročil, naj povem, da je bila njegova si želja, da bi mogel danes g°v° nemškemu Toda on prav « obžaluje kakor | ker so ga okoliš« prisilile, da je, ral letos tradicijo te proslave. \ vojne mu ne dovoljuje, zapu njegovega glavnega stana, koder vodi defenzivne bitk® ruski fronti. Firar letos, žal, more govoriti, ker se nahaj3 svojem vojaštvu." Besede Josepha Goebbelsai cijskega propagandnega ® stra, v soboto, ob "proslavi J sete obletnice nacijskega tfii i« ma. Hitlerjevi zaveznl plačujejo LONDON, 28. januarja ■■■■p bivši svetnik sovjetskega Poslaništva v Beogradu, ko so Nemci vdrli v Beograd. Mihajlovičevi pristaši v Londonu pravijo, da ima Lebedjev na razpolago veliko vsoto denarja—nekateri trdijo da od "8,000,000 do $35,000,000, s »atero financira partizane. Izittve poslanika Bogomolova . Toda Aleksander P. Bogomo-lov. sovjetski poslanik pri vseh Zai"ejnih vladah v Londonu, Pravi, da je Lebedjev zaposlen v m°skovskem zunanjem uradu |n da bo najbrže prišel kmalu v 7°ndon. Bogomolov je dejal, a je videl ob svojem zadnjem ot»isku v Moskvi tam Lebedje-ya- Toda naj je že kdorkoli, re-cen« je, da je misterijozni Tito llačelnik štaba Osvobodilne arkade. Dejanski vojni poveljni-Kl Pa so Kosta Nagy, Dapčevič 111 Poročnik Dudič. Od teh je na j važnejši Nagy, ker je on Poveljnik na najaktivnejši fron-11 v Bosni. Kosta Nagy je Srb partizani, ki so služili pod J'm> izjavljajo da je Nagy Z"® in izhaja iz dobre beograj-e rodbine, in da ni Mar žar, ^ kakršnega ga razglašajo Mi-ajl°vičevi pristaši. Kosta Naff, je "nom de guen-e"—vojno Privzeto ime; njegovo prvo ali ime Je v resnici Peter, drugo me Pa je tajnost. Četa komunistov . ^a&yjevi borci se razlikuje-°d drugih skupin po svojem ^ziaku, na katerem je em-kladiva in srpa. Njihova j.j0jna oprema je v največji me-odvisna od orožja, ki ga za-jihniJ° sovražnikom in od svo-ga tovarn za izdelavo manjše-°žja, pušk in samokresov. 90 tankov in 800,000 galori gasolina Ko cah Je bila republika v Uži- na vrhuncu svoje moči, so Zaradi pomanjkanja kurivnega olja so morali v Rockawayju, N. Y., zapreti ondotno bolnišnico za otroke. za svoj načrt v tej deželi. Pred kratkim osnovani evropski zbor je izjavil, da bo bojkotiral konefrenco o povojni organizaciji Evrope, katero skuša sklicati dne 25. marca grof Coudenhove-Kalergi. Evropski zbor se ne bo udeležil tega shoda, ker si šteje v dolžnost, delovati proti poskusom, da se postavi Evropo na temelje, ki ne bi bili v popolnem soglasju z Anglijo in Sovjetsko. Rusijo. "Obnova Evrope je nemogoča na zastarelih principih ravnotežja sil. Izvesti jo je treba v soglasju s popolnoma nasprotnimi načeli, namreč v okvirju demokratične organizacije vse-iga sveta." Ameriški vojaki v sveti deželi Položaj na Balkanu iftlPl- ovuje uiuti, »u Soe!; partizani 190 tankov, ki karJlh u.plenili Italijanom, na-pr, Jih njihovi mehaniki po-CahVlli v tovarnah in delavni-pj ? Užicah. Partizani so za- solin tudi 800>000 salon ga-jjjjj 1.a" Ko so se partizani umak- skHl'Z so niašinerijo po- deje 1 ali pa njene posamezne " zapadu. proet.odPeljali s tovornimi avti b°nio objavili drugi za-bJ"V članek poročevalca Sulz-Ti^erja iz Usta "New York yoyo omam A BABY? V'Umin Combination Brings Hop® Noth. ,0 Childless Homes P'sie'u8-equals a bab>' 10 bi'lng com; «nd t;"njty ?ncl happiness into the homo Hron„® 1,Usuand and wife together in a tual int ^ enduring love and mu-Divorce is rare in the homes p es »hat have children. ^fc** childless due to relieve- V •'wirt* J wcak,lcss may now enjoy J'ondcff ,s and activity of Nature's most !oPsd '-creal'on—a normal, fullyde-J** vit',l!?oroUs woman. A sensational Jjouien in. l lreatment specifically for Lhe ehildu* be iu« the thing needed by >Pinesl !sf and quickly bring \U f c°ursp °f \baW >n the home. It is. If v e' ab»lm«ly harmless. due to functional ■«h t0 ,.an.<> lack normal vigor—if you V ""hann one of ,hc (F8at cau&cs •"flex fPy marriages, by all means try v vitam-°ne week- To introduce this combination to a mdlion v t N. Mulkly- the Perlex Company. ^ •end.rV,«1"1 Are.Chicago, Illinois. ni » few fuU S2'00 supply for only $1.00 >«, vt>,.CCBls Po»'age. Send no money v0ftl<* in » »namo and address. Perlex »itnnl'> wrapper—directions »ra l^ed. "t"1 diet or exercise i» Bolgarija Oborožena vstaja širokih i ljudskih mas je bila to pot zatrta — 25,000 ljudi je bilo aretiranih in ustreljenih takoj prve dni. Uporniki so bili Rusom prijazni in mnogi celo naklonjeni komunizmu. Podtalni časopis bolgarskih komunistov, Rabot-' ničesko delo, je tako dobro ure-jevan in razširjen, da ga Šved- j sko časopisje pogosto citira v svojih člankih. Uporniki so napadali železniške proge in policijske postaje. Skozi sedem dni so bile vse telefonske in brzojavne zveze j Bolgarije z inozemstvom pretrgane. Ta izbruh ljudske nevolje pripisujejo poročilom, da je kralj Boris privolil v to, da gre 20 divizij pomagat Hitlerju na rusko fronto. Mladi general Zgoraj je. skupina ameriških vojakov, ki stoje pod "zidom plakanja " kjer so zdihovali zidje nad usodo Jeruzalema. Spletke evropskih reakcionašev Habsburžani . . . Andre Visson, belgijski publicist, je v New York Herald Tribune od 24. januarja, v dolgem članku analiziral spletke Otona Habsburškega in njih posledice v slovanskih izseljeni-ških krogih. Članek povdarja v naslovu, da so Otonovi poskusi izzvali pravo poplavo protestov. Srbi, Hrvati in Slovenci, Čehi, Ukrajinci in Poljaki, vsi pozabljajo svoje spore in eno-dušno obsojajo vsak poskus, da se ta, mrzki režim zopet uvede na evropskih tleh. Proti obnovi habsburške monarhije sta vložili proteste če-hoslovaš^a in jugoslovanska vlada in Sovjetska Rusija te proteste moralno podpira. Mnogo tujejezičnih časopisov v Ze-dinjenih državah jih krepko o-dobruje. Srbski, hrvaški in slovenski časopisi so v tem vprašanju enodušni in so v svoji o-poziciji proti Habsburžanom zares složni. Gospod Visson zaključuje, da je politika Zedinje-nih držav napram avstrijskemu problemu naletela na neprijetno hud upor in to podrobno dokazuje z različnimi izjavami me-rodajnih washingtonskih uradnih faktorjev v zvezi z Otonovo zadevo. Protest proti načrtom Coudenhove-Kalergi-ja NEW YORK, 26. januarja. (ONA)--Huda opozicija je j nastala v vodilnih krogih zedi-; njenih narodov proti pan-evrop-skemu projektu bivšega av-| strijskega grofa Coudenhove-;Kalergi-ja, ki dela propagando i Številni časopisi poudarjajo vedno iznova, kako nezadovoljnost in nemiri, izgredi, partizanski boji in sabotaža nacifaši-stiči^im gospodarjem na Balkanu delajo vedno nove in čedalje hujše preglavice. Uplivni list "Weekly News Magazine Time" je natisnil v svojem izvodu od' 25. januarja naslednji članek: Pred izbruhom viharja Bojazen, da bi utegnila Nemčija izgubiti vojno — ali celo, da jo je že izgubila — je stresala zadnji teden ves Balkan; oddaljeno grmenje je oznanjalo bližajočo se nevihto, revolto proti nacizmu. Madžarska V Budimpešti je bilo organizirana protinacistična narodna fronta, v kateri so se združile vse stranske opozicije pod geslom: "Združenje v svrho osvoboditve". Cilj: takojšnjen izstop iz vojne z odpoklicom vseh ^madžarskih vojaških oddelkov, ki se še nahajajo na ruski fronti; pretrganje odnošajev s silami osišča; svoboda govora, časopisja in zborovanja; preklic vseh protižidovskih zakonov; agrarna reforma. Berlin je poročal, da je bilo aretiranih 664 komunistov. Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euelidsko okolico: • Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 Grčija Pod vodstvom bivših aktivnih častnikov in nekega vaškega duhovna drže grški partizani svoje gorato ozemlje in so razrušili 25 metrov visok jeklen železniški most na progi, ki je bistvene važnosti za nemške vojaške tovore. Načelniki partizanov so povečini člani republikanske demokratične stranke, ki so trdno odločeni, protiviti se zopetni uvedbi monarhije v Grčiji. Malo jih je sicer, toda vendar delajo Nemcem velike zapreke pri zidanju utrdb in letališč, s katerimi nameravajo za-stražiti. Rum unija Ministrski predsednik Jon An-nonescu se je zadnji teden vrnil iz Hitlerjevega vojaškega glavnega stana, kjer se je iies dan pogovarjal z Adolfom in nekaterimi njegovih najvažnejših generalov. Iz Berna naznanjajo, da je Hitler odločno odklonil olajšati svoje zahteve glede rumunskih pomožnih čet. Nasprotno, Hitler je baje zahteval celo še več rumunskega petroleja in čet, toda manj kričanja. Zadnji teden je prišel v Ženevo bivši ru-munski zunanji minister, Grigo- Na sliki je Wolf Gotland, ki je star 8If let in najmlajši nemški general. re Gafencu, ki je Angležem naklonjen in bi bil prava osebnost za začetek pogajanj za mir z zastopniki zaveznikov. Turki v skrbeh Ankara je v skrbeh in pazljivo gleda preko Bospora. Jasno je, da je Nemčija izgubila iniciativo, toda mnogo je še meglenih problemov v ozadju: — a-ko bi izbruhnila na Balkanu splošna revolucija, bi bilo mor-tla najbolje, da tam nastopijo in v v jmenu zaveznikov napravijo red. Pri tem bi se pa podali v nevarnost, zaplesti se v vojno z Nemčijo. Zavezniški in osiščni diplomati v Ankari so opazili, da je zadnji teden ambasador Franz von Papen odšel v Berlin na posvetovanje s Hitlerjem. Proves Wonderful For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor's formula backed by 30 years continuous success! For ringworm symptoms, eczema, athlete's foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages Bold. One trial convinces. Only 35(5. Also 60fi and $1.00. WBSI1-A -->ZEM€) AT LITTLE GAME"- -Joy and Sadness ~7 pAt'fc,, ITS Genu A BE A SHAME- TO TARE THE (aohEY PFFA THIS <3An we'll HOOK COMlN'AN' t'fc OoNNA BE E&SY, i Topo it. dom t take \t so hard, brother too'll be cryin' A MiNOTE. I AlNT Toi). I'LL TAKE MONEY OF FA CHILD U/)TH The couc. . i'll. take AN^TtfirAO,-PANTS, Stt\RTS, Collar Buttons AN' rkfeht EVES • tio too tyunk H vAJE OOGHTA TAKE A BASKET! Hoef SMOKES, J THAT WAS A FiHE IGANG OF WDWES 1 Too STEERED ME INTDx I 150 Too REALIZE j That i Ainy EVEN Gor CARFAU5 ? I Thought Tou said they vajere EAST PicKiN'. __tasasm UoovvE Go- No K\cvi, 1 LOOK A MET I CUNOS MY i^ATert. VMS uJERfi OOTA Lock, Tha'S All. \ didNT EVEN HAVE OPENERS,ONCE. [LOOK WHAT THEY WERE , GETTlN'.- ^FOURS'' AN' EVERYTHING. AND OUR BL0FF.c r>ioNT Oo- 11 KNOW AV iBftRKEEP Iv'-'7" CAN l&čuSotf ^Mfifc cfiifi .fare, motf. Ic'^^J W. SQUIRE EDGEGATR -A Good Enough Reason BY LOUIS RICHARD Mali oglasi AVTNI MEHANIKI Važna obrambna industrija. Overhaul, tovarniško delo. — Plača na uro. C C C HIGHWAY Inc. 2347 Orange Ave. Poštenemu fantu se odda v najem spalno sobo. Vpraša se na 5409 Spencer Ave. REVMATIČNE BOLEČINE? Uobite dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-Expellerjem — čudovitim mazilom. Nad 18 miljoncv prodanih steklenic je dokaz njegtive dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain-Expeiler s Sidrom naškatijici. PAIN-EXPELLER posestniki si lahko prihranijo veliko vsoto pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno po zvezinih zakonih. Obrnite se na odvetnika Wm. J. Kennick 6506 ST. CLAIR AVE. (poleg Želetovega podjetja) Uradne ure: 9. zj. do 8. zvečer. Za druge ure pokličite HS. 2383 Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete dobrega popravijalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imanlo polno zalogo. finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. . FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. VSE KARKOLI potrebuje se o<3 zobozdravnika bodi izvlečenje sob, polnjenje zeb in ensko lahko dobite v vaše . .polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti K n a in o v o poslopje WludlfouliiufhUUIt WAR BONDS Actual experience on the world's war fronts has proved the collapsible boat an essential safety feature for both Naval and land based planes. They are made of rubberized material, easily inflated. At the Battle of Midway an Army Lieutenant, after bombing a carrier, was forced to bail out of his bomber. He was able to get a "fish eye" view of the entire battle from his collapsible boat and was later picked up by an American plane. Your purchase of War Bonds with at least ten percent of your income every payday will help protect the lives of men who are flying: for you. Get behind them today. U.S. Treasury Department Relieve Itch Fast cpHene/Bcck Scratching For quick relief {rom itching caused by eczema, •athlete's foot, scabies, pimples and ot her annoying skin troubles, 4se cooling, meUicated, liquid D. D. D. PRESCRIPTION. A -rioctorV formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts'and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. Atfhflja Mucus Loosened Firstly For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing .-.pasms o" Bronchial Asthma ruin sleeo and energy. Iu-Brcdients in the prescription Mcmlueo quickly circulate through the blooa and commonly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature in palliating the terrible recurring choking spasms, and in promoting freer breathing and restful sleep. Menctieo is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteles.-; palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with eacli_fcaekage —money back unless completely satisfactory. !Vsk your druggist for Meudaco today. Only GOe. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST "že dobro, Tomo! Takšna je hvaležnost moška!" "Hvaležnost! Ali mora biti fant hvaležen ljubici, če ga ima malo rada? Ali gre tu za kakšno darovanje? Saj daruje tudi on! če je ljubezen res ljubezen, je na obeh straneh enako koprne-nje — za šampanjcem!" Ko da je rešila zagonetko, iz bruhne Mira: "Ti si bil tepec, Tomo! šam-panjki je treba vrat odbiti. Ko bi bil znal, bi bilo že vzkipelo in zavzelo iz buteljke!" Tomo se zasmeje: "Strela božja, Mira, menda sem bil resnično tepec!" "Hahaha ... in si še danes, rompompom! Dve šampanjki ima špoleg sebe, v obeh kipi in vre, — ti pa čakaš in zijaš okoli! Niti ne takneš se zamaška, nikar da bi ga izstrelil v zrak in planil na šampanjca! Poslušaj, kako zapeljivo poka od vseh strani!" Nenadoma stoji pred njimi poročnik Praznik, ob njegovi strani Mara, ki jo drži pod pazduho in jo tesno pritiska k sebi. Oba sta razigrana in vesela. "Le vkup, le vkup, uboga gmajna!" — vpije Dreja. "Her-reinspaziert, gospoda moja! Čemu oklevate in omedlevate pred hišo vinske milosti? Herrein-spaziert, gospoda moja. Hajdi, Tomo, pogostiva dekleta!" Družba je naenkrat vsa živahna in razposajena'. Praznik nataka vitke čaše in že prepeva: "Bratci, veseli vsi, tralalala, tralalala ..." Videti je neizmerno zadovoljen sam s seboj in z vsemi drugimi. Zdi se mu, da je dobro rešil svojo nalogo; prepričan je, da je vsaj za danes prekrižal Javornikove račune in da je Miro — vsaj za enkrat — obvaroval nevarnosti. Sredi občnega veselja trenotkoma umolkne in se tiho smeje sam pri sebi: — ponosen je na "povodnega moža," ki je Miro z njim prstrašil. S pogledi pa se Miri izogiblje in posveča vso pozornost Mari, ki se mu na videz brani in ga odbija, pa ji je vseeno citati z obraza, kako zelo prijetno ji je njegovo laskanje. Zdajci pride Nuša k mizi in vleče Zgoncka za roko: "Izgubil se mi je; pa sem ga našla tamkaj pod kostanjem. Med veje je zijal in menda žarnice prešteval. Ali ni tudi Magda z vami?" Mira prasne v smeh: "Bravo, Nuša! Ti se mi lepo razvijaš. Zdaj ga torej že po malem — vlečeš?" Nuša zardi v zadregi: "Nič ne vlečem! Kaj klepe-češ, — Uršika?" V splošnem smehu napije Dreja Nuši, trči z njo in jo pogleda prav prisrčno: "Katera dva se imata rada, Nušika?" Ona pa še globlje zardi in glas ji gre na jok: "It Takes Both" It takes both . . . two fingers to give the Victory sign. It takes both . . . War Bonds and Taxes to make that Victory come true. Continue your purchase of War Bonds, at least ten percent of your income. Pay your Victory Tax and your income tax cheerfully and gladly. Both are in lieu of an Occupation Tax to Hitler, y. s. Treasury Department "Zgonček ima Magdo rad, ne mene!" A v istem hipu se zave, da je preveč povedala; zdi se ji, da je priznala, kako hudo ji je, ker ima Zgonček Magdo rad, ne nje. .Solze se ji zaiskre v očeh, obrne se in hoče ubežati. Praznik jo komaj s silo pridrži. Zgonček se drži čmemo, celo nekoliko porogljivo. Glas mu je še močneje nosljajoč nego po navadi, rame mu še nestrpnej-še zmigavajo. Z iščočimi očmi se ozira v množico; tuintam se izpozabi in si pobrska s prstom po nosnicah. Tomo je v najpopolnejšem raportu z Vero. Od onega tre-notka ko se ga je dotaknila pod mizo, da ga obvaruje prepira s Stanislavom Drndjvškoin, švigajo iskre in plujejo tokovi po-željenja med obema. Njuni nogi se prislanjata druga k drugi in se skušata objemati; njuni roki se iščeta pod mizo, se pozdravljata in se stiskata in se trgata. V polni meri se udeležujeta zabave in veselja, a njuni duši sta sredi družbe kakor sami zase in sta blaženi v razkošju medsebojne edinosti in bližine. "Kaj pa vidva?" — se obrne Mira hudomušno k njima in ju pogleda, obadva prav od blizu. Napije jima in trči z njima: — "Katera dva se imata rada?" Vsi se smejejo. Dreja objame Marino nadlaket in ji stisne k sebi, napije ji in trči z njo, pa jo pogleda zapeljivo: "Katera dva se imata rada, gospodična Mara?" "Midva menda ne!" — se smeje ona; a čisto mu je vdana, srečna in razžarjena, ko da si na tihem ničesar bolj ne zaželi nego tega, da bi se res imela rada. "Sami parčki!" — vzklikne Mira. "Jaz sem edina samcata! Kdo popravi to krivico?" "Prst iztegni, Mira!" — se pošali Tomo. "Moj magnet, haha ..." — Mira vtsane in iztegne svoj kazalec. "čari, bari, Miro spari! Hocus pocus, hie est locus!" — Dreja dela z obema rokama vra-žarske križe pred seboj. Tomo se krohoče: "Samo pazi, Uršika, — 'povodni mož' je blizu!" Mira pa se nepričakovano razjezi, udari z roko po mizi in zavpije vsa zardela, s spače-nim obrazom: "Jaz si prepovedujem 'Uršiko' in 'povodnega moža'! Imetje koga druzega na norca!" — Pa plane jezno in hoče oditi. Tomo jo zgrabi za roko. Vera jo prime, vsi ji prigovarjajo in jo tdlažijo. Edini Dreja se ne gane, s skrivnostno in globoko resnostjo jo opazuje. Mira sede zopet, pade s čelom na svojo laket, pleča se ji stresejo v krčevitem joku. Mučno tišino prekine Nuša: "Madga z Bogdanom prihaja." Zvonček iztegne vrat, — vsi se mu zasmejejo. Tomo se ozre: — Bogdan vodi Magdo za roko, se stiska k nji in ji z velikansko vnemo govori v uho ter jo k nečemu pregovarja. Ko zapazi Tomovo omizje, jo hitro potegne v stran in izgine z njo med množico. Mira vzdigne glavo in si obriše solze; obraz se je iznova smeje: "Torej zopet dva, ki se imata rada? "Kje pa sta? Kje je hudičev jezik? — Zgonček, ali ga ne greš iskat?" A zdaj se Zrimšek razjezi: "Tudi mene ne boste imeli za norca!" Njegov pegasti obraz je bled, njegove vodene oči so kalne. Dreja mu prigovarja,, Nuša mu Kaj zmore konvoj Na sliki je ameriški parnik President Coolidge, ki se je pogreznil na Pacifiku, ko je zadel na mino. Od Jf,000 vojakov, ki so bili na krovu, so samo štirje utonili, vse ostale je rešil spremljajoči jih konvoj. položi svojo dla na roko. On se zdajci vda in zamahne malo-važno: "Ali jih niste videli? Bogdan jo nekam vleče, — v štacuno ali kam?" "V štacuno? Zdaj je zaprta!" — se smeje Nuša in vsa dekleta se smejejo. Dreja in Tomo se pomenljivo spogledata. Prvi se zgane, kakor da hoče ostati in oditi za onima; pa se premisli, zamahne z roko, pogleda še enkrat Toma in obsedi. Naenkrat je nov halo pri mizi : Silva se bliža s Turčinom. In ko prisedeta, velja tudi njima prVa napitnica: "Katera dva se imata rada?" In onadva se zaljubljeno pogledata in zapojeja hkrati:. "Midva!" "Torej vendar enkrat dva, ki jih ni prav nič sram, da se imata rada!" — se navduši Mira. Vero pogreje v prsih in oči se ji povesijo. Svojo roko izmakne Tomu in se tiho vpraša: — Ali me je sram? — Tega me je sram, da mešetarim s Stanislavom! — Čez hip se Silva nagne k njenemu ušesu: "Tvoj ženin je ves divji. Poslal me je za teboj. Privesti te moram k njemu.' ' "Figco!" — reče Vera in zardi po vsem obrazu; v prsih pa jo stisne še tesneje, muke jo obidejo, vest ji je strašno tež-ks • • • — Tomo je zopet sam z Miro. Ona se oprijemlje njegove roke in šeta z njim. "Mira, kdo je oni bledi gr-bavček, ki lazi venomer za Magdo in za Bogdanom? Ali ga vidiš tam-le, kako opreza med ljudmi? Sled je izgubil." "To je škrjanček, lepi Rdolf, Kolarjev trgovski pomočnik. Magda se že dolgo z njim igra. V začetku se nam je zdelo, da ga ima rada; - norčevati- se iz nje." "Saj ga je tudi imela rada!" — vzklikne Tomo nepričakovano. "Umorili ste ji ljubezen — in tega revčka z njo!" Mira se zasmeje in ga začudeno pogleda: "Interesanten fantek, kaj?" Tomo zarenči: "Zelo interesanten 1" V duhu vidi storijo: — Mag- da se je zaljubila v dečkov lepi obraz, v njegovo belo in fino kožo, v njegovo plavo grivo; obenem je čutila usmiljenje in morda neko preverzno slast z njegovo pokvečenostjo. On je v začetku dvomil; a ko mu'je začela objemati obraz in ga poljubljati, je vzplamtel. Imela sta se rada; a ona je ljubila njegovo glavo, njegovo telo ji'je ostalo tuje; bala se je dotikija-jev z njim; in čim večkrat je obtipala njegovo grbo, tem bolj je lezel vanjo strah. A njen pohlep ni bil nič manjši, slast je bila morda še razkošnejša. Potem je prišlo smešenje in norčevanje, — streznjenje. Postalo je je sram pokvečenega ljub-čka, začela se je nenadoma zavedati — zablode. Bezati je hotela sama pred seboj, začela se je škrjančku izogibati. Iskala je, kamor bi se zatekla, Iger bi našla utehe svojemu poželenju, kjer bi našla zadoščenja svojemu sladostrastju. In obesila se je na prvega, ki je bil pri rokah in je bil najprimernejši, ker je sam prežal* na slednjo priliko, da se okoristi z njo in posluži svojemu poželenju in slado-strastju. Bogdan ji je ugajal kot gizdav in eleganten mladič in zlasti jo je mikalo njegovo porogljivo, omalovažujoče ponašanje . . . Tomo molči; Mira pa se zasmeje iznova: "Umorili smo ji ljubezen!? In tega revčka smo umorili?! Torej smo morilci!" "Nič se ne smejaj, Mira!" — reče Tomo resnoj Ona pa ga dregne s komolcem: "Tu je, Tomo, glej ga! 'škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli,' ... kam pa, kam, škrjanček?" Videti mu je, da bi se najrajši neopažen izmuznil mimo. Pogled in vse telo mu izraža zadrego in ponižnost. V bleda lica mu dahne s skoraj vidno počasnostjo čisto lahka rdečica. Postavi se po vojaško, pete skupaj, z ljubko eleganco privzdigne žametni klobuček: "Klanjam se, gospodična Mira!" "Ali stikate za Magdo, gospod škrjanček?" "Ne !*' Nekje v Indiji Na sliki je kapitan James W. Snyder, član ameriške armade, v pogovoru z bradatim indijskim vodnikom nekje v Indiji. Prerok? Admiral William F. Halsey, ki je nedavno izjavil, da bodo Zedinjeni narodi še letos zmagovalci nad osiščem. "Res da ne, škrjanček?" "Zakaj me vlečete, gospodična Mira?" . "Saj vas ne vlečem! Ampak — če jo iščete — tam pri mizi je nekdo rekel, da je šla v štacuno!" Mira se sunkoma obrne proč in prasne v smeh; udari se po ustih in pogleda Toma kakor vf zadregi. Tomo stisne obrvi: — Kdo ji je govoril o — 'stucuni'? "Prodajalnica je zaprta, čemu bi zdaj gospodična Mag- SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' da . . .?" —Naenkrat ga je sram, da je le za hip verjel na prodajalnico; temna rdečica mu buhne v lica: — "Klanjam se, gospodična Mira!" "Dobro zabavo, gospod škrjanček! — Najlepše je pri vsi ti zgodbi, Tomo, da ima škrjanček doma dekle, ki je docela noro vanj. Idilično, ali ne? On pa sili le za Magdo!" Tomo je tih, nekoliko ozlovo-ljen. Mira umolkne in se krep-keje obesi nanj, v zadregi dvigne ramena in se ozre okoli; sram je je pred Tomom, pa začne zopet klepetati: "Ali si videl, Tomo, Milo in njeno gardo?" "Njene tri trabante!" "Miza'se cedi od samega šampanjca. Tako se ga nažlampa-jo . . . Ogljenčeva kislina jih napihne in vzdigne v zrak. Predstavljaj si jih kot balone, Tomo!" "Ogljenčeva kislina je pretežka, Mira." "Milo si predstavljaj kot balon, iluminiran z alkoholom!" "Alkohol ne sveti posebno, Mira!" "Ne bodi siten! Predstavljaj si jo kot balon, — kot lampi-jon: Bajnokrasen lampijon!" Mira nekoliko pomisli: "Ali je resnica, Tomo, da je Mila —mrzla ženska? — da sploh ne čuti? — Saj razumeš?" "Pravijo!" Mk&mm ni® Prentis M. Brown, nasiti nik Leona Hendersona, na' čelnika Urada za administracijo cen. "Torej — nerazsvetljen • Ion, tempijon brez luči!" "Ali je samo ljubezen luč"'"; ogenj?" "Kdor ne ljubi, je kot t»'e duše!" "Mila ljubi tri naenkrat." "Tri — in nobenega!" "Molči, danes ji nalijejo alkohola v lampico." "Hahaha . . . Danes bo r varno zanjo." (Dalje prihodnjič) FQ&yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS INVEST IN VICTORY! Our boys can take the War to the enemy, if we back then1 up with ships and tanks and guns! But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . * just one Bond cant lick the Axis any more than just one gun! It takes millions of Americans buying War Savings Bonds and Stamps every pay day! Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay you back one-third more in only 10 years! Stamps cost 10& 25*, and up . . . Boon total the price of a Bond if bought regular^- Help our boys on the fighting fronts wherever they ta*f be! Buy War Savings Bonds as an investment for ywtf®^ ■nd your country« je naslov 1 i'.v f'' novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj louis adamič Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.