Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Celje, dne 6. novembra 1948 Cena 2 din_
Živela velika socialistična Oktoberska revolucija!
Poštnina plačana v gotovini.
Z neumornim delom se pripravljamo
na velike kongresne dni
Drugi kongres KP Slovenije
bomo v Celju veličastno proslavili
Delovno ljudstvo mesta Celja, ki se
zaveda zgodovinske vloge Komunistič-
ne partije, kot prve straže delovnega
ljudstva naše države, pričakuje zgodo-
vinski dan začetka II. kongresa KPS
s povečanim delovnim poletom in no-
vimi delovnimi zmagami v boju za ure-
sničenje petletnega plana. Lažne ob-
tožbe in klevete niso omajale vere na-
šega ljudstva v svojo Partijo in tov.
Tita, kakor niso omajale odločnosti
naše države, da ostane zvesti zaveznik
Sovjetske zveze in držav ljudske demo-
kracije ter dosledni soborec v antiim-
perialistični fronti z veliko Sovjetsko
zvezo na čelu.
Razdobje po V. kongresu je polno do-
kazov odločnosti delavskega razreda in
uslužbencev mesta Celja za izvedbo
sklepov V. kongresa, da bodo dali vse
sile za zmago socializma v naši državi.
Z izpolnjevanjem takega programa se
najlepše pripravljajo na II. kongres
svoje Partije, ki bo pričel z delom
12. t. m.
Od 7. novembra dalje bodo vse
osnovne partijske organizacije v Celju
imele slavnostne sestanke, katerim bo-
do prisostvovali tudi ostali člani mno-
žičnih organizacij njihovega področja.
Na teh sestankih se bodo udeleženci
seznanili s slavno zgodovino Komuni-
stične partije Slovenije in pomenom
II. kongresa. Množične organizacije:
sindikati, LMS, AF2, Zveza borcev in
druge pripravljajo za 10. november na
osnovi sedanjih študijskih krožkov de-
batne krožke, ki bodo zajemali snov V.
kongresa KPJ in I. kongresa ESJ. Svpjo
ljubezen do KPJ in zaupanje Central-
nemu komitetu KPJ in KPS pa bodo
celjske delovne množice manifestirale
na javnem mitingu 10. novembra ob
19. uri pred Mestnim ljudskim odbo-
rom. Tu bodo zlasti sindikalne podruž-
nice dale pregled svojih uspehov v tek-
movanju pred Kongresom. Na mitingu
bodo sodelovale godbe SKUD »France
Prešeren«, SKUD »Ivo Ključar« in rud-;
nika Pečovnik. 2e dan pred svečanim
mitingom se bodo delovni kolektivi pri-
pravili na svoj praznik z okrasitvijo
svojih delovnih prostorov, delavnic, pi-
sarn kakor tudi zunanjosti zgradb in
tovarn. KOZ trgovskih nameščencev se
že pripravlja za smiselno okrasitev iz-
ložbenih oken. Celjska mladina pa bo
na predvečer Kongresa prižgala kre-
sove na Starem gradu, Miklavžkem hri-'
bu in Golovcu.
Delavci lesno-industrijske-
ga obrata v Nazarju se
pridno udelitiujeio
prostovoljnega dela
Tudi delavci lesnega industrijskega
podjetja v Nazarju so dostojno poča-
stili začetek in delo I. kongresa ESJ.
V nedeljo, 24. oktobra, so delali ves
dan in opravili 1286 prostovoljnih de-
lovnih ur. Pri delu sta se zelo dobro
izkazali izmeni Gros Milana in Spende
Viktorja, kjer so se prav vsi delavci
udeležili prostovoljnega dela. Obljubili
so, da bodo v tekmovanju za II. kon-
gres KPS delali vsako nedeljo in tudi
še vnaprej, dokler ne dosežejo letnega
plana.
Delavci in delavke pa se poleg pro-
stovoljnega dela v obratu tudi pridno
udeležujejo del pri gradnji zadružnih
domov. Tudi v drugem gozdarskem ted-
nu so dosegli lepe rezultate, saj so
opravili preko-200O prostovoljnih ur.
Delovni kolektiv lesno-industrijskega
I podjetja v Nazarju je dosedaj vedno
vestno izpolnil svoje obveznosti in ka-
kor obljublja, jih bo tudi v bodoče, ta-
ko, da bo lahko ostal vzgled vsem osta-
lim kolektivom na področju Krajevne-
ga sindikalnega sveta Nazarje.
Riidarii premogovnika Hudajama so pozvali vse rudarje
Slovenije na 10 dnevno tekmovanje
pred II Kongresom KPS
K svečani proslavi zasedanja II. kon-
gresa bodo prispevali tudi kulturno-
prosvetni delavci. Dramatska skupina
SKUD »France Prešeren« bo 13. novem-
bra uprizorila Finžgarjevo »Razvalino
življenja«. Ljudsko gledališče pa bo
ponovilo predstavo Cankarjeve drame
»Jakob Ruda«.
Najboljša počastitev Kongresa pa se
bo odražala v tekmovalnih uspehih na-
ših delovnih kolektivov, ki so organizi-
rali medsebojna tekmovanja v osnovnih
edinicah in jih prenesli na celotne ko-
lektive. Dvig produktivnosti in prosto-
voljnega dela, poglabljanje idejno-po-
litične vzgoje in poživitev kulturno-
umetniškega udejstvovanja, to so osnov-,
na gesla naše delovne skupnosti pred
Kongresom in v dneh trajanja Kongre-
sa. Njih uresničitev pa bo merilo naše,
predanosti ideji delovnega ljudstva.
Da bi čim dostojneje počastili II. kon-
gres KPS, ki bo 11. novembra, so ru-
darji rudnika Huda jama sklenili raz-,
viti v zadnjih 10 dneh še posebno tek-
movanje. Napovedali so tekmovanje
vsem rudnikom v Sloveniji. V svoji tek-
movalni napovedi občudujejo ogromno
delo in napore naše Komunistične par-
tije, tako v času narodno osvobodilne
borbe kot sedaj v naporih za izgradnjo
socializma. Izražajo neomajno zaupanje
v vodstvo in obljubljajo, da bodo čast-
no izpolnjevali vse proizvodne naloge.
Tekmovanje so nappvedali z nasled-
njim:
1. Kdo bo največ presegel proizvod-
ni plan.        . ,   ,
2. Kdo bo dosegel večje znižanje pro-
izvodnih stroškov.
3. Kdo bo bolje izboljšal delovno dis-
ciplino, imel manj bolnih, manj ne-
opravičenih in opravičenih izostankov.
Sami so obljubili, da bodo v tem
času:
1. Presegli proizvodni plan za 2 od-
stotka, čeprav je ta za 3.4 odstotkov
večji od septembrskega.
2. Da bodo znižali proizvodne stroške
v teh dneh za 4 odstotke, predvsem z
večjo storitvijo.
3. da bodo izboljšali delovno disci-
plino za 10 odstotkov in prav za toli-
ko znižali odstotek bolnih, upravičenih
in neopravičenih izostankov.
Naše Kmeiiishe zadruge v botbi za
socialistično preobrazbo vasi
»Ob koncu prve petletke ne bomo
imeli samo močne socialistične industri-
je, ki bo sposobna zagotoviti nadaljnji
normalni in neovirani razvoj države v
vseh smereh, ampak bomo imeli v kme-.'
tijstvu tudi močan socialistični sek-'
tor,« je v enem izmed svojih govorov
poudaril tov. Djilas.
Ta izjava je obenem potrditev, da je
socialistična preobrazba našega kmetij-
stva v svojem polnem razmahu. Odlo-
čilno vlogo v socialistični preobrazbi
kmetijstva ima pri nas kmečko zadruž-
ništvo. Kmetijske zadruge, ki zajemajo
vse delovne kmete, so najprimernejša
oblika za pritegnitev kmečkih množic
v plansl^o gospodarstvo, za vključitev
vasi v graditev socializma. Zadruge,
reorganizirane, demokratizirane, po-
vsem povezane z državnim gospodar-
skim sektorjem, so postale zadruge no-
vega tipa. Nenehno se razvijajo od niž-
jih v višje oblike. S tem, da so prešle
od nabavno-prodajnih nalog tudi na
druge panoge gospodarske dejavnosti,
so postale zadruge splošnega tipa.
Zadruge splošnega tipa združujejo po-
slovanje Naproz, kreditnih in prede-
lovalnih-proizvajalnih zadrug, kakor
tudi druge oblike gospodarske dejavno-
sti, ki ustrezajo gospodarskim pogojem
in zemljepisnemu položaju vasi. Nada-
lje ustvarjajo svojo skupno zadružno
lastnino: kupujejo posamezne stroje,
ustanavljajo svoje strojne postaje, za-
družne ekonomije in plemenilne posta-
je, čebelnjake, kokošnjake, sušilnice itd.
Ta zadružna lastnina spričo pomoči dr-
žave stalno raste in se krepi. Skupna
last zadružnikov pri proizvajalnih sred-
stvih in skupno delo sta elementa so-
cializma na vasi, kar kaže, kako naša
vas stopa korak za korakom v sociali-
zem. Zadruge splošnega tipa postajajo
na sedanji stopnji gospodarskega in
družbenega razvoja vasi osnovna obli-
ka zadružne organizacije, ki more za-
jeti široke množice delovnih kmetov in
jih pritegniti v boj za socialistično ipre-
obrazbo kmetijstva.        ;        " ■..   v-*
KaJ so doslej Kmetijske zadruge v okraju Celje-okolica
H.        2e storile za rekonstrukcijo kmetijstva?        .
Brez dvoma so Kmetijske zadruge
tudi na področju okraja Celje-okolica
važen činitelj v socialistični preobraz-
bi vasi. V 70 zadrugah s 103 posloval-
nicami, je vključeno preko 70% kmeč-.
kega prebivalstva. V samem vodstvu
zadrug, nadzornih, upravnih odborih in
zadružnih svetih pa je preko 450O kme-
tov.
V prizadevanju za čimprejšnjo re-
konstrukcijo kmetijstva so si Kmetij-
ske zadruge določile kot prvo nalogo hi^
ter prehod od nabavno-prodajnih pod-
jetij na proizvodne zadruge. Pred me-
seci so pričeli pri vseh zadrugah usta-
navljati nove odseke za dvig kmetij-
stva. Danes je aktivnih že 55 odsekov
za živinorejo, 6 poljedelskih odsekov s
pododseki za semensko službo, 24 odse-
kov za zaščito rastlinstva in 2 odsekov
za strojno službo, 60 gozdno-gospodar-
skih odsekov, 13 kreditnih odsekov, 33
hmeljarskih, 2 čebelarska in 21 kultur-
no-prosvetnih odsekov. Največ uspehov
ima doslej odsek za gozdno gospodar-
stvo in odsek za dvig živinoreje. Za-
druge v Vitanju in na Vranskem so že
izpolnile plan sečnje in lesne proizvod-
nje. Odseki za živinorejo v Planini,
Dobju in Laškem se posebno zavzemajo
za vzgojo plemenske živine. Prirejajo
večkrat premovanja in razstave, na ka-
terih je cesto razstavljeno do 200 glav
živine. Uvedena je molzna kontrola,
in postavljenih 5 postaj za oplojevanje.
Odseki za dvig živinoreje bodo s svo-
jim prizadevanjem kmalu dosegli sta-
nje živine v letu 1939.
Okrajna zveza kmetijskih zadrug po-
sveča; veliko pozornost mehanizaciji
kmetijskih zadrug. Petdeset zadrug ima
svoje strojne odseke. V treh nepolnih
mesecih že razpolagajo s približno 30O-
poljedelskimi stroji, 33 različnih vrst.
Zadruge v Novi cerkvi, Jurkloštru,
Vranskem in Sv. Juriju so izpopolnile
strojno službo tako, da imajo koristi vsi
zadružniki. Traktorjev za oranje za-
druge zaenkrat še nimajo, zato sklepa-
jo Kmetijske zadruge za svoje člane
pogodbe za oranja z »Ustrojem«. Inten-
zivno delo strojne službe v kmetijskih,
zadrugah se bo začelo spomladi, ko bo-
v Celju odprta poslovalnica za strojno
službo z delavnico za popravila.
V zadnjem času pristopajo Kmetij-
ske zadruge v okraju Celje-okolici po-
sebno intenzivno k ustanavljanju last-
nih ekonomij, katere vključujejo zem-
ljišča vaških agrarnih skupnosti in par-
cele agrarnih interesentov, ki po zako-
nu niso upravičeni na zemljiško posest.
Zemlja, katero prevzemajo Kmetijske
zadruge v izkoriščanje delno že to Je-
sen, je marsikje primerna za izkorišča-
nje, mnogo pa je neobdelane zemlje, ki
se bo zamogla le s sistematičnim delom
preurediti v plodno zemljo. ,
Kjer bo zadružna ekonomija sposob-
na za gojitev živinoreje, bodo takoj
pričeli z ustanavljanjem plemenilnih
postaj in vzrejevališč. Pa tudi kjer so
zadružna zemljišča skromna, bodo mis-
lili na nabavo vprežne živine, vozov in
drugega orodja. Z vprežno živino bo-
do zadružnikom izvrševali razna usluž-
nostna dela, posebno pri oranju in dru-
gih kmetijskih delih. To bo zlasti v po-
moč malim kmetom, ki so doslej za ta-
ke usluge padali v odvisnost velikih
posestnikov. Vprežno živino in potreb-
no orodje vsaki zadrugi — to je geslo
OZKZ Celje-okolica. Vseh 66 poljedel-
skih odsekov pomaga pri njegovi ures-
ničitvi.
Razen tega bodo ustanovili 26 večjih
zadružnih ekonomij. Prve od teh so že
dalje od začetne stopnje razvoja. Na
prvem mestu sta ekonomiji Kmetij-
ske zadruge Višnja vas in Slivnica.
Višnja vas ima plodno zemljišče v iz-
meri 12 hektarjev. Dva hektarja so že
zasejali s pšenico. V zadružno skup-
nost je vključenih 7 posestnikov. Z ozi-
rom na zemljepisni položaj kraja, so se
odločili za gojitev goveje živine in svinj.
Ekonomija v Slivnici pri Sv. Juriju
obsega šest hektarjev. Tu se bodo za-
družniki bavili z vrtnarstvom. V ta na-
men pripravljajo tople grede v veliko-
sti po 100 kv. metrov. V planu za leto
1949 pa imajo tudi plemenilno postajo,
ki bo imela 2 bika, 2 merjasca in dve
plemenski kravi. Razen tega bodo oskr-
bovali 2 konja, 5 prašičev, 100 kokoši,
120 kuncev in 10 panjev čebel.
Ekonomija v Marofu bo vzrejala 50
do 60 telet, ekonomija v Marijini vasi
prav tako poleg tega pa bo posedovala
še en par plemenskih kobil, par volov
za delo, 6 krav in čebele. Za tako ob-
sežen načrt razpolaga KZ Marof z okoli
70 hektarjev zemlje z umetnimi paš-
niki.
KZ v Sv. Petru ima ekonomijo na
istem zemljišču kot novi zadružni dom.
Razpolaga tudi že z delno uporabnimi
hlevi in stanovanjem.
V Vitanju bodo iz 4 raztresenih po-
sestev s pašnikom v izmeri 460 hektar-
jev uredili vzoren planinski pašnik
medzadružnega značaja.
.Tudi v Planini bo 30 hektarjev za-
družne zemlje služilo pospeševanju ži-
vinoreje. V planu imajo postavitev no-
vega hleva za 30 glav živine in popra-
vilo starega, enake velikosti. Plemenil-;
na postaja, ki že deluje, poseduje ple-
menske bike. OZKZ je te dni kupila 22
bikov za plemenilne postaje in prizna-
ne bikorejce.
To je le nekaj primerov iz akcije
ustanavljanja zadružnih ekonomij, ki
je v polnem teku. Kmetje zadružniki
kažejo za to važno gospodarsko dejav-
nost dovolj no razumevanje. Z njihovo
pomočjo so Kmetijske zadruge lahko
posejale vse prevzete površine, ki pri-
dejo v poštev za jesensko setev. Pri
pomladanskih delih bodo novoustanov-
ljenim ekonomijam že v veliko pomoč
strojni odseki, ki bodo smotrno raz-
deljevali potrebne stroje.
Zadružne ekonomije bodo v bodoč-
nosti brez dvoma s praktičnimi uspehi
v kmetijski proizvodnji prepričale vse,
ki ne verujejo v moč zadružništva o
nujnosti prehoda na pot socializma. Vse
dotlej pa se bo še poglabljala razredna
borba na vasi in se pojavljala v novih
oblikah. '  ■ ■    ' . /    '       '
Delo na zadružnem domu v Vrbju hitro napredu|e
v trdi bitki, ki jo bijejo kmetje v'
Vrbju, da bi izpolnili svojo obljubo —-
zgraditi dom do II. kongresa KPS —"
se je izluščilo že precej dobrih, ki jih
lahko postavimo za vzgled požrtvoval-
nosti in delavnosti, marsikaterim gra-
diteljem. Kolobar Štefan, Kač Jožef,
Kuder Franc, Jurhar Franc in Cokan-
Jakob so dosedaj pri gradnji zadružne-
ga doma nosili največjo težo dela. Kljub'
temu, da so z delom na svojih domovih
precej obremenjeni, so v kratkem času
zvozili 130 kub. metrov gramoza, 80r
kub. metrov peska itd. Pa tudi drugače
so dokazali veliko čuta do skupnosti.
Delovni brigadi so rade volje nudili
hrano, pijačo ter stanovanje.
Ni dolgo, kar je delo na zadružnem
domu zaživelo res tako, kot je potreba.
Kmetje so vsi do zadnjega po nekaj
prispevali. Od tistih, ki se vseeno dr-
žijo še nekoliko bolj zadaj uprava gra-
dilišča pričakuje, da bodo v zadnjih in
odločilnih dneh kar naj resneje nado-
knadili zamujeno.
Veliko razumevanje je pokazala za-
druga »Slavka Slandra«, ki je preskr-
bela les za dom, precej peska in elek-
trični material za luči. Tudi »Hmezad«
v Žalcu je dal 3 zidarje, kar jim pri
gradnji pomeni veliko olajšavo.
Do sedaj je dozidano preko tri če-
trtine zadružnega doma — zadnji dne-^
vi pred II. kongresom KPS bodo kakor'
tudi po drugih gradiliščih najtežji, a
vseeno najlepši v vsem obdobju, ko so
si gradili gospodarsko in kulturno sre-
dišče.
Pri Sv. Jederti bi z uvedbo brigadnega
naiina deia iahi(o dosegali večje uspetie
v tekmovanju pred II. kongresom
KPS so graditelji zadružnega doma pri
Sv. Jedrti obljubili, da bodo do Kon-
gresa zabetonirali temelje. Zadnji dež
jim je sicer nekoliko zavrl delo, saj
jim je voda zasula s peskom že izko-
pane temelje. Toda vseeno se delav-
nost stopnjuje in pričakujemo, da bodo
častno izpolnili svojo obljubo.
Lahko bi pa dosegli znatno večje
uspehe, če bi si delo organizirali bo-
lje. Brigadni način dela bi kot po dru-
gih gradiliščih tudi tu znatno pospešil
gradnjo. Na gradilišču imajo betonski
mešalec, ki pa prav zaradi tega ker ni
stalno kakšna delovna skupina na gra-
dilišču, ni E>olno izkoriščen. Imajo si-
cer težkoče, ker na gradilišču še ni-
majo elektrike, da bi delali ponoči. Tu-
di KSS Laško jim obljubljene pomoči
v prostovoljcih ne nudi tako. kot je
bilo rečeno. Razumljivo pa je, da bi
morali kmetje najprej sami resno in
to vsi, prijeti za delo — ne da bi gle-
dali, kje vse so kakšne ovire.
V Cinkarni ie sindilcalna podruinica
nagradila naiboliSe
v dneh, ko je zasedal I. kongres ESJ,
so delavci v Cinkarni dosegli zelo le-
pe uspehe. Tekmovanje se je z vsakim
dnem stopnjevalo in v 4 dneh so opra-
vili 2.294 prostovoljnih delovnih ur v
skupni vrednosti 34.304 din.
Glavno pažnjo pa so kljub tolikim
prostovoljnim uram posvetili dvigu
produkcije. Dnevne plane proizvodnje
so v medkongresnih dneh presegali po-
vprečno za 136,25 odst., kar je do sedaj
odkar stoji tovarna, največji uspeh.
Sindikalna podružnica, ki je organi-
zirala vse to delo in ji je uspelo dvig-
niti delovni polet, je tudi vodila na-
tančno evidenco nad izpolnjevanjem
obveznosti. Na masovnem sestanku, ki
je bil pred nekaj dnevi, pa je iz svojih
finančnih sredstev nagradila posamez-
ne delovne skupine in posameznike.
Kaj takega pri vseh naših podružnicah
redkokdaj naletimo, ker po navadi te
nagradi uprava z denarjem iz vod-
stvenega sklada. Prav zato tudi gesto
sindikalne podružnice v Cinkarni po-
zdravljamo.
V kolektivnih nagradah in pohvalah,
ki so bile razdeljene, je prvo mesto
zasedla mehanična delavnica, kjer so
opravili 472 prostovoljnih ur, drugo
stavbna partija s 360 prostovoljnimi
urami, tretje mesto so osvojili name-
ščenci, ki so opravili 346 prostovoljnih
ur, za njimi pa mladinska grupa z 110
prostovoljnimi urami in delavci brusil-
nice s 144 prostovoljnimi urami.
Poleg skupnih nagrad so bili nagra-
jeni tudi Jesenek Andrej, Franc Popo-
vič in Mihael Košenina, ki so med po-
samezniki dosegli najvišje rezultate.
Posebne zasluge za doseženi uspeh,
pri prostovoljnem delu ima komandant
brigade Spat, ki je tokrat dokazal, kaj
vse se lahko doseže z dobro organiza-
cijo dela.
Delovnega kolektiva pa doseženi u-
spehi niso prevzeli. V tekmovanju za
II. kongres KPS bodo prav tako in še
bolj stopnjevali svojo delavnost. Prav
na čast II. kongresu so tokrat delavci
sprejemali spet nove obveznosti. Prvi
so sprejeli obveznosti v mizarski de-
lavnici, med njimi je tov. Grizolt ob-
ljubil, da bo sam opravil do novega
leta še 100 prostovoljnih ur. Tov. Rud-
lovič pa, ker ne pusti, da bi ga kdo
prekosil, je obljubil da bo opravil 130
prostovoljnih delovnih ur.
Člani sindikalne podružnice sodišča in
tožilstva so visoko presegli obveznost za
prostovoljno delo
v začetku tega leta so člani sindikal-
ne podružnice okrajnega in okrožnega
sodišča ter javnega tožilstva v Celju,
sprejeli obveznost, da bodo opravili
2500 prostovoljnih delovnih ur. To
častno nalogo so izpolnili že med tek-
movanjem v počastitev V. kongresa KPJ
in jo še presegli za 800 prostovoljnih
ur. Da bi dokazali vso neupravičenost
obtožb Informbiroja, so napeli vse sile,
tako, da so že med tekmovanjem v po-
častitev I. kongresa ESJ zabeležili 3,646
prostovoljnih ur.
V priznanje za dosežene uspehe je
štab delovnih brigad v Celju odlikoval
26 članov podružnice, od katerih je 17
dobilo bronaste, 8 srebrne in 1 zlato
značko. Slednjo si je priboril uslužbe-
benec okrožnega sodišča Lednik Jože,
ki je sam opravil 218 prostovoljnih
delovnih ur. V znak priznanja požrtvo-
valnega dela, ga je sindikat tudi gmot-
no podprl z zneskom 2000 din.
Nemalo je k uspehu sindikalne po-
družnice prispevala dobra organizacija,
zlasti pa nazoren grafikon, na katerem
so redno zabeleževali udejstvovanje
vsakega posameznika. Tako se je med
člani sindikata razvila tiha ali toliko
bolj žilava borba za prvo mesto, kar
nedvomno dokazuje veliko število od-
likovancev.  . -
V St. Juriju bodo kljub nekaterim zaviraiem zgradili
zadru2ni dom do kongresa
Člani uprave gradilišča so sklenili,
da mora biti dom do 11. t. m. pod stre-
ho. Na eni strani sicer še betonirajo,
drugod pa so že skoraj do prvega nad-
stropja. Delo imajo vzorno organizira-
no po brigadnem sistemu in je vsak
dan na gradiliSču 25 do 30 ljudi. Veči-
i^a kmetov je tu kar dobro razumela
važnost zadružnega doma in se aktiv-
no udeležuje dela, posebno Ratajc,
PlauStajner in Rauter se odlikujejo.
Medtem pa nekateri iz gornjega trga.
kakor Zdolšek in Cretnik še naprej ro-
varijo proti graditvi. Odvračajo kmete
od dela z nagovori »Kaj nam pa bo
koristil dom« in podobno. Toda vsi po-
šteni kmetje so jih že zapustili. S svo-
jo udeležbo na gradilišču jim kažejo,
da ne nasedajo več njihovim lažem in
hujskanju. Cez teden dni bo njih za-
družni dom stal, prišel pa bo tudi čas,
ko bodo z vsemi podobnimi zavirači de-
lali račune po osnovi: kolikor si skup-
nosti dal, toliko boš od nje prejemal.
stran 2.'
»CELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Stev. 36.
Popravek
v zadnji številki našega lista smo na
istem mestu objavili članek »Obogate-
ni z izkušnjami dolgoletnega dela bo-
do partijske organizacije okolice Ce-
lja uspešno vodile borbo za dvig go-
spodarstva.«
V citatih govora sekretarja okrajne-
ga komiteta KPS Celje-okolica tov. Iva-
na Ocvirka, se nam je vrinilo več smi-
selnih in tiskovnih napak.
V prvem odstavku, kjer opisuje sta-
nje po prvi svetovni vojni, bi moralo
biti: Po prvi svetovni vojni so se de-
lavske množice organizirale v social-
demokratski stranki, ki je vodila t
glavnem borbo za izboljšanje življenj-
skih pogojev, brez jasne politične per-
spektive. Večina voditeljev te stranke
so postali plačanci kapitalizma. Ven-
dar pa so tudi v okviru te stranke
vzrasli mnogi tovariši, ki so dobivali in
imeli jasno začrtano pot, učeč se ▼
delih marksizma-leninizma.
Na kraju drugega odstavka bi moralo
biti: Preko »Drjštva kmečkih fantov
in deklet« kamor je vključevala svoje
člane in vplivala na vzgojo mladine.
Na kraju tretjega odstavka bi mora-
lo biti: Leta 1938 je bila pokrajinska
partijska konferenca v Grajski vasi,
ne pa leta 1928 v St. Pavlu kot je pi-
sano v članku.
V petem odstavku bi moralo biti:
»Leta 1939 je bila v Joštovem mlinu
pokrajinska partijska konferenca, ne
pa državna partijska konferenca.
Gornje popravke je bilo treba obja-
viti, ker je zaradi važnosti referata o
delu partijske organizacije nemogoče
dopuščati kakršna koli izmaličenja.
Uredništvo.
JVot;, prvi doma izdelan stroj —
velik uspeh naše lokalne indusiriie
»Si videla?« To so bile prve bese-
de, s katerimi me je sprejel tov. Ku-
nej, ko sem ga po večkratnem iskanju
le zalotila v pisarni. S svojim uvodnim
vprašanjem je povedal, da je uganil
vzrok mojega prihoda.
»Seveda sem ga videla, saj ga ogle-
dujem vsak dan od nedelje naprej. Ta-
ko silno impozantno stoji v izložbi z
vizitkami:
Obrtne delavnice MLO.
Precizna mehanika,
Prvi doma izdelan stroj za proizvod-
njo »Gimpo vrvic«. Za 100 odstotkov
večja kapaciteta kot pri uvoženih stro-
jih te vrste!
»Kaj vas je privedlo do odločitve, da
ste pristopili k izdelavi tega dokaj pre-
ciznega stroja?«
»To je samo en uspeh mnogih napo-
rov delovnega kolektiva naših obrtnih
delavnic, ki je dal sebi v program iz-
popolnitev obratov in s tem skrajšanje
proizvodnega časa in znižanje polne
lastne cene,« pravi tov. Kunej.
Z voljo do dela in s kolektivnim re-
ševanjem težav izpolnjujemo zadane na-
loge. Moral bi imeti precej časa, da bi
ti opisal vse primere požrtvovanja po-
sameznikov, njih samoiniciativnost pri
iskanju surovinskih virov in uspehe,
ki pri tem ne izostajajo. Danes smo že
na čistem s tem, da bo proizvodni in
finančni plan dosežen v vseh petih
obratih. Kako smo dvignili splošno sta-
nje obratov kaže tudi dejstvo, da so
I vse delavnice aktivne, medtem ko so še
I lani stale zelo slabo.« .
»Najboljši med obrati je po tem uspe-
hu menda »Finomehanika«? >Vsekakor
med najboljšimi.« Plan so že dosegli.
Poleg uslužnostnih del izdelujejo raz-
ne merilne aparate za geodetske merit-
ve. Pomaga jim mehanična delavnica,'
ki je tudi letos poizkusila z izdelova-
njem novih delov za bicikle iz starega*
železa. Izdelava »Gimpo«-stroja ni bila
letos v planu. Toda obratu za izdelo-
vanje leonskega nakita je naenkrat bilo
premalo strojev. Zlasti za gimpo-vrvi-
cami se je pokazala velika potreba. Po-
sebno mnogo jih iščejo na našem ju-
gu, kjer jih uporabljajo za narodne no-
še. Potreba za novim gimpo-strojem je
postajala vedno večja, pa smo začeli
misliti o tem, da bi tudi naša, razme-
roma skromna industrija, lahko napra-
vila kaj velikega. Zamisel je kolektiv-
»Pinomehanike« oživotvoril. Tov. Cater
si je ogledal stari stroj in napravil de-
tajlne načrte, in sicer tako, da je novi
stroj izpopolnil v dvodelnega in dvignil
kapaciteto za 100%. V delavnici pa je
imel glavne zasluge pri izdelavi tov.'
Drofenik, mehanikarski mojster. S šti-
rimi vajenci in pomočnikom je delal na
tem stroju 1965 ur.«
»Ali imate v načrtu za prihodnje le-^
to zopet kakšen nov stroj?«
»Za prihodnje leto imamo precejšnje
načrte. Predvsem bomo izdelali še dva
Gimpo-stroja, pri katerih bomo na pod-
lagi dosedanjih izkušenj že lahko uved-:
li norme in bosta znatno cenejša. Ene-
ga bomo priredili tako, da nam bo slu-
žil tudi za izoliranje navoj ne žice za
elektromotorje. Za našo mizarsko de-
lavnico bomo izdelali dva tračna bru-
silna stroja, za naše kamnoseško pod-
jetje pa specialno veliko žago za raz-
dvajanje granitnih blokov. Finomeha-
nika ima v načrtu tudi proizvodnjo po-
večevalnih aparatov in mlina za mletje
barv. Mislim, da te bom tudi kmalu
lahko povabil v nove moderne prostore
ključavničarskih obratov, katere sedaj
renoviramo,« je še povedal tov. Ku-
nej, ko je stopil tretji obiskovalec. Dva
sta že čakala, kdaj bo ponehala moja
radovednost.
»Bo za danes dovolj,« sem se zahva-
lila, »da ne bo zaradi mene trpela pro-
izvodnja, v katerem od vaših obratov.«
»Da, dela je mnogo. Hitimo, da bi
dokončno uredili tako kot se nam zdi,
da bo najboljše. Ne bo dolgo, pa bomo
imeli spet novice.«
Vso pot do doma sem premišljevala,
koliko bo še treba pisati, da seznanimo
Celjane z vsem, kar raste po mestnih
obratih. Ne bo zastonj porabljeno v
naslednjih letih za dvig proizvodnih
lokalnih podjetij 33 milijonov dinarjev.
S pravilnim izkoriščanjem lokalnih vi-
rov, z racionalizacijo in novatorstvom
bo uspeh zagotovljen.
D-O-P-I-S-I
Pri elektrifikaciji Zadrečke
doline je bilo zagrešenih več
napak v škodo malih kmetov
2e v stari Jugoslaviji so ljudje v Za-
drečki dolini težko pričakovali elektri-
ko, katero jim je stara kapitalistična
Jugoslavija obljubljala polnih 25 let. V
treh letih nove Jugoslavije pa se je ta
njihova želja uresničila, ter danes že
sveti elektrika po vaseh Zadrečke dol.
Seveda pa so pri napeljavi elektrike
delali precejšnje napake, ker so stopili
v ospredje zopet večji kmetje s svojimi
zahtevami. V Smartnem ob Dreti si je
Remic Ferdo, ter nekateri veliki kmetje
napeljali električno napeljavo s 4 žica-
mi za pogon motorjev, medtem ko
manjši kmetje v Bočni in Smartnem
še danes, ko je že 3 mesece po napelja-
vi krajevnega omrežja še nimajo hiš-
nih priključkov.
Monter Kosmač, uslužben pri DES-u,
izgleda, da se je držal pregovora »kjer
mažeš, tam teče«, ker je napeljeval ži-
co tam, kjer so mu vaški velikaši ma-
zali in dirigirali. Komu in kje se bo
elektrika napeljala, so določali le veli-
ki kmetje. Tako je Zmavc Stanko iz
Bočne izjavil, da bi Kropa električne
napeljave sploh ne dobila, če bi na
Kropi ne bilo gostilničarja in posestni-
ka Fricelja, kateremu se mora elektrika
Drezpogojno napeljati.
Takšni in podobni primeri, kakršnih
je bilo tu precej, so med ljudmi vzbu-
dili upravičeno nezadovoljnost. Razum-
ljivo je, da bi tukaj prebivalci sami
z razkrinkanjem teh špekulantov lah-
ko onemogočili njihovo delo, dosti več
bi pa tudi lahko napravili oblastni or-
gani, ki bi morali energično nastopiti
v zaščito malega kmeta.
Prosvetni delavci mozirske
podružnice ŽPOJ so zborovali
Preteklo soboto je imela sindikalna
podružnica Zveze prosvetnih delavcev
Jugoslavije Mozirje svoje prvo zboro-
vanje v letošnjem šolskem letu. Po do-
bro sestavljenem pedagoškem preda-
vanju tov. Stiblerjeve, je predsednik
podružnice tov. Mutec Rudolf podal
pregled sklepov republiške konference
ZPDJ ter posebno poudaril nujnost po-
globitve in oživitve ideološkega in stro-
kovnega študija prosvetnih delavcev.
Referenti posameznih sektorjev dela
so nato poročali o dosedanjem delu.
Iz teh poročil je bilo opaziti, da po-
družnica v preteklem šolskem letu ni
polagala dovolj pažnje ideološkemu in
strokovnemu dviganju članstva, prav
tako pa ni v zadostni meri skrbela za
preskrbo in stanovanjska vprašanja
svojega članstva. — V bodoče bo
morala podružnica pokazati v tej sme-
ri več aktivnosti, ker to ni stvar samo
posameznih referentov ali slučajno pri-
zadetih, temveč dolžnost vsega članstva.
Podružnica je v nadaljevanju spre-
jela tudi plan dela za tekoče šolsko le-
to, ki je obširen ter zajema vse sektor-
je dela. Vse članstvo se bo moralo z
vnemo posvetiti sindikalni organiza-
ciji, če bo hotelo plan realizirati in da
ne bo ostal samo na papirju, kakor ne-
katere obveze v preteklem šol. letu.
Po dopolnilnih volitvah odbornikov
ter komisije za kontrolo sklepov, je bi-
la konferenca zaključena. Pričakujemo,
da bo izpopolnjeni odbor v bodoče
uspešneje deloval v smislu sklepov
V. kongresa KPJ, I. kongresa ESJ ter
republiške konference ZPDJ v prid
šolstvu, prosvetnim delavcem in dvigu
kulturne ravni delovnega ljudstva.     »
Šmartno ob Paki
Primer vzorno urejene predvojaške
vzgoje imamo v centru Šmartno ob
Paki. Tudi tu so bile v začetku težave,
predvsem v nerednem prihajanju mla-
dincev na vaje. Po prizadevanju vod-
stva centra in KLOja je sedaj obisk
polnoštevilen. Mladinci so razumeli
nujnost in potrebo predvojaške vzgoje
ter prihajajo redno na vaje. Z zani-
manjem sledijo predavanjem in vajam,
ter so pokazali že lepe uspehe. Želimo
pa, da mladinci ne bodo popustili, am-
pak v bodoče še z večjim elanom sle-
dili pouku ter redno prihajali na vaje,
da bo predvojaška vzgoja res dosegla
svoj pravi namen.
Po dosedanjih ugotovitvah je storil-
nost na sekališču naslednja: '
proizvedenih 127.7 m'* hlodovine
spravilo 63 m'' hlodovine
počiščeno gozda 3716 m^ ,
popravilo steze 16 ur
ogljarsko delo               28 ur
Kakor je razvidno, je povprečna sto-
rilnost katastrofalno nizka in sicer le
0.525 m^* dnevno na osebo, kar je le
25 odst. storilnosti gozdnega delavca.
Nad to storilnost se je povzpela le po-
družnica pošte, ki je v 761 urah sama
posekala in spravila 43 m^. Največjo
pohvalo pa zaslužijo tovariši Strnad
Henrik iz mesnice št. 1 in Cater Franc
iz sekcije za vzdrževanje proge s še
tremi tovariši, ki so se povzpeli na
dnevno storilnost 1.62 m^, ki pa po po-
ročilih brigadirja sedaj že dosegajo
normalno storilnost gozdnega delavca.
Med novo formiranimi fekipami po-
družnic MLO in ostalih se na sekali-
šču razvija zdravo tekmovanje ter je'
storilnost vsak dan večja.
Žalna svečanost na Frankolovem
v nedeljo 31. 10. je bila na Fran-
kolovem, na mestu kjer so Nemci zve-
rinsko obesili 100 nedolžnih žrtev, žal-
na svečanost. Zveza borcev mesta in
okolice Celja je položila vence na skup-
ne grobove padlih talcev, prav tako
druge organizacije, ter ljudska tehni-
ka in Avto moto društvo. Zbralo se je
čez 300 ljudi, katerim sta govornika
Godler Martin in Zakonjšek Rado ori-
sala grozoten umor tolikih zavednih
sinov našega naroda. Udeleženci so
prav na samem kraju tega fašističnega
zločina še globlje čutili važnost današ-
njih naporov za ohranitev miru in vso
podlost angloameriške politike, ki zo-
pet oživlja fašizem.
Žalno svečanost je motilo le to, da
se je niso udeležili združeni pevski
zbori iz Celja in godba, kakor je bilo
obljubljeno. Ob tem se nehote vprašu-
jemo, ali ne čutijo pevci in odgovorni
voditelji dolžnosti, da bi vsaj s pesmi-
jo še enkrat izkazali čast padlim bor-
cem za svobodo.
V PROSLAVO OKTOBRSKE
REVOLUCIJE PRIREDI KUD »FRAN-
CE PREŠEREN« 6. 11. ob 20. uri v
LJUDSKEM GLEDALIŠČU
KULTURNI VECER
■     -. ^ , .. ■ ■•■   --tt
Spored:
Pevski mešani zbor in godba na pihala:
Internacionala
Godba: Bilečanka
Pevski mešani zbor: V svetlo bodočnost
Govor
Mešani zbor: Udar na udar
Godba: Zvoki z vzhoda
Mešani zbor: Večer na morju, Eno dre-
vesce. Koroški narodni. Od kneza
Marka, Strašno grmi
Godba: Bagdadski kalif
Spominska svečanost v Lučah
Krajevni odbor Zveze borcev v Lu-
čah v Zg. Savinjski dolini je 1. novem-
bra organiziral spominsko svečanost v
čast žrtvam narodno-osvobodilne voj-
ne. Mesto, kjer so fašistični krvoloki
ustrelili v času borbe 10 talcev, je bilo
lepo okrašeno s cvetjem. Sredino go-
mile je krasila rdeča peterokraka zvez-
da s svečicami, ob vzglavju pa je stala
spominska plošča z imeni žrtev.
Kljub slabemu vremenu se je okoli
zgodovinskega prostora nabralo blizu
200 ljudi iz bližnje in daljnje okolice.
Sindikalni pevski zbor lesne industrije
iz Nazarij je z žalostinko »Žrtvam«
otvoril svečanost, na kar je predsednik
okrajnega odbora OF v kratkem spo-
minskem govoru počastil padle borce,
talce ter žrtve po taboriščih in ječah.
Poudaril je, da ni dovolj, če padle za
svobodo počastimo samo z besedami in
jih obsipamo s cvetjem. To je le delček
povračila za njihovo žrtev. Naša dolž-
nost je, da skrbno čuvamo pridobitve
naše borbe ter da dokončamo to, za
kar so tisoči in tisoči darovali svoja
dragocena življenja — za srečnejšo bo-
dočnost v socializmu. Po deklamaciji
Kajuhove »Slovenske pesmi« je pevski
zbor zapel še »Vigred«.
Prebivalci Luč ter bližnje in tudi
daljne okolice Zg. Savinjske doline so
se skromno, a dostojno poklonili pad-
lim borcem za svobodo in srečnejše
življenje.
VELIKI DNEVI
»Veliki dnevi« — to je odlomek iz
spominov starega boljševika A. G.
Salavjeva, udeleženca Velike oktobr-
ske revolucije. Del teh spominov je
posvečen dogodkom od 24. do 25. ok-
tobra 1917. leta v Petrogradu. Ti spo-
mini so živ dokaz nepozabnih dni, ki
nam je ohranil dragocene podobe ne-
davne junaške preteklosti sovjetske-
ga ljudstva in njegove boljševiške
partije.
V torek, 24. oktobra, se je Petrograd
spremenil v pravo vojno taborišče.
Smolni in Zimski dvorec sta postala
močni trdnjavi. Vsi so razumeli, da pri-
haja odločilni čas.
Že dolgo pred tem dnem so boljše-
viki razvili neverjetno energijo v pri-
pravljanju oborožene vstaje. Ne ena
usta niso spregovorila imena V. I. Le-
nina. Že nad tri mesece se je moral
Iljič skrivati pred agenti Kerenskega in
razen nekaj najbližjih ga ni mogel
nihče videti, vsi pa so vedeli, da je
Lenin blizu, čutili njegovo nevidno vod-
stvo, brali njegove članke in se nad
njimi navduševali.
Sredi oktobra so se začele širiti ve-
sti, da je Vladimir Iljič že v Petrogra-
du in da živi ilegalno nekje na vibor-
ski strani, da je na njegov predlog CK
že določil dan vstaje in da bo Lenin
skupaj s Stalinom neposredno vodil
priprave za revolucionarno vstajo.
Prvi je začel z vojnimi akcijami Ke-
renski, ki se je zakopal v Zimski dvo-
rec. Na njegov ukaz so že zjutraj po-
rušili mostove in izključili vse tele-
fone Smolnega. Na ulicah so se pojavile
številne patrulje in skupine konjenice,
ki so skušale preprečiti zbiranje revo-
lucionarjev in so zapirale boljševiške
delavce in rdeče gardiste. Kerenski je
ukazal najhitrejšemu svojih eskadro-
nov, da naj uniči tiskarno boljševiškilj
listov »Delavska pot« in »Vojak«.
Ko je Stalin zvedel za napad na ti-
skarno, je brž krenil iz Smolnega, šel
vzdolž oklepnih voz, stoječih v bojnem
redu, izbral dva, katerih posadki sta
bili že v borbi in mogli izvrševati od-
govorne odredbe. Velel jima je, naj ta-
koj kreneta proti boljševiški tiskarni
in prepodita rablje. Poteklo je komaj
četrt ure in tiskarna je spet tiskala
boljševiške liste.
Vsi smo videli, da je bil duša Smol-
nega Stalin. Niti enega pomembnejšega
dogodka ni bilo, ki bi se bil dogodil
brez njegovega sodelovanja. Tako se je
zgodilo, da so se nanj obračali z naj-
različnejšimi vprašanji. Njegovo mne-
nje so sprejemali kot neposredne direk-
tive samega Lenina. Stalina smo videli
povsod: na sestankih, v Vojno-revolu-
cionamem komiteju, v boljševiški sobi
št. 18, na hodniku, kjer so se neprene-
hano zbirale in prepirale velike skupi-
ne prebivalcev Smolnega. Prikazal se je
nepričakovano in zmerom v trenutku,
ko je bila potrebna jasna, krepka be-
seda. Po Stalinovem pojasnilu je bilo
vse razumljivo. On je bil zmerom mi-
ren, vse je delal hitro, premišljeno in
dognano.
Ko je tako obvaroval boljševiško ti-
skamo pred uničenjem, se je takoj lo-
til telefona in čez nekaj minut so te-
lefoni bili spet vključeni. Z ulic so za-
čele izganjati Kerenskijeve patrulje. Pe-
trograd je bil že skoraj ves v rokah
boljševikov.
Okoli poldneva sem na hodniku sre-
čal svoja tovariša, delegata II. kongre-
sa sovjetov. Prišla sta na sejo boljševi-
ške frakcije. Sli smo v sobo št. 18, v
kateri se je zbirala frakcija.
Ko smo vstopili, se je bila seja že za-
čela. Za majhno, počrnelo mizo, opirajoč
se z rokama nanjo in neprenehoma
prestopajoč se, je v napetem pričako-
vanju stal Sverdlov. Kodraste črne la-
se je imel razmršene. Na počrnelem,
utrujenem obrazu si razločno videl sle,-
dove črnih odstranjenih brkov in brade.
Močne rdeče ustnice je imel stisnjene.
V svojem usnjenem plašču in škornjih
je spominjal na potnika.
Malo stran od njega je sedel Stalin in
radovedno gledal, kako delegati sedajo.
Sverdlov je potrkal s svinčnikom po
mizi in začel sejo frakcije. Vsi so ču-
tili, da pride zdaj nekaj važnega, kar
izvira nemara od odsotnega Lenina.
»Nam je dana, tovariši, velika zgodo-
vinska odgovornost,« je dejal. — »Od
naše organiziranosti je odvisen uspeh
socialistične revolucije. CK je odredil,
da razglasi na Kongresu sovjetov izro-
čitev celokupne oblasti sovjetom. Naša
frakcija mora osvojiti kongres in iz-
vršiti odlok CK.«
Nato je Sverdlov pozval delegate, da
kratko obrazlože svoja mišljenja in že-
lje svojih volivcev. Delegati so drug za
drugim vstajali in kratko poročali o
položaju na postojankah. Večina se je
omejila na nekaj besed: »Sporočili so
mi željo, naj se takoj izroča vsa oblast
svojetom, da se konča vojna in zemlja
in tovarne izroče ljudstvu.« Vsem je
bilo jasno, da je srečno izbran trenutek
za prevzem oblasti in vsak je kar ne-
hote sporočal svoje misli velikemu
vodji revolucionarne  vstaje — Leninu.
Na koncu seje ko je Sverdlov dejal
delegatom, da je odlok frakcije obvezen
za vsakega člana, je vstal tovariš Sta-
lin in dejal:
»Vsi razumete, da je prišel čas borbe,
da računamo z vsakim posameznikom
in zato vedite, da ste vsi mobilizirani
in brez vednosti Vojno-revolucionar-
nega komiteja se ne sme nihče odda-
ljiti.«
Zatem je eden članov Vojno-revolu-
cionarnega komiteja poklical nekaj to-
varišev in dejal, da se imajo takoj od-
praviti v vojne odrede kot komisarji.
Jaz sem moral oditi v šesti bataljon in
izročiti odredbo, da se mora takoj za-
vzeti in braniti nikolajevska postaja.
Napotil sem se v Preobraženskijevo
ulico in izročil odredbo. Komisar ba-
taljona — načelnik Smolnega — se je
razburil in dokazoval, da njegov bata-
ljon ni stražarska komanda, ampak del
vojske, ki šteje 80O0 ljudi, eden naj-'
močnejših in najbolj revolucionarnih.
Ni se hotel pokoriti, ampak je zahteval,
da napade njegov bataljon Zimski dvo-
rec. Prišlo je do prepira in celo do te-
ga, da sva oba potegnila samokrese.
Nazadnje mi je vendarle uspelo doka-
zati, da je neizvrševanje ukazov v voj-
nem času zločin. Komisarju sem razlo-
žil, da je nikolajevska postaja izredne-
ga strateškega pomena, je v sredini me-
sta, blizu Smolnega, potrebna za zvezo
z Moskvo in če jo zavzamejo kontra-
revolucionarji, pride v nevarnost obo-
rožena vstaja. Cim dalje sem govoril,
tem resnejši je bil komisar in nazad--
nje je privolil, da da del svojega ba-
taljona za obrambo postaje. Vrnil sem
se v Smolni.
Ko sem prišel v sobo Vojno-revolu-
cionamega komiteja in kratko poročal
o izvršeni nalogi, sem dobil novo. Mo-
ral sem z nekim tovarišem takoj oditi
na križarko »Aurora« s pismom. Funk-
cionar Vojno-revolucionamega komi-
teja mu je dejal: »Vzemi motocikel in
na pot! Spotoma mu poveš za kaj gre.
Na svidenje!« Vzela sva motocikel in
krenila proti francosko-ruski tovarni,
kjer je bila zasidrana »Aurora«. Spoto-,
ma mi je sopotnik dejal samo štiri be-
sede: »Auroro je privesti v luko.«
Prispela sva do »Aurore«. Odvedli so
naju na palubo. Naproti nama je pri-
šel^ predsednik ladijskega komiteja. Iz-
ročila sva mu pismo. Odprl ga je in
glasno prebral: »Z vsemi mogočimi
sredstvi, s katerimi razpolagate, obno-
vite promet na nikolajevskem mostu in
privedite »Auroro« bliže Zimskemu
dvorcu.«
Predsednik je še enkrat z očmi pre-
letel papir, dejal nama, da ostaneva do
izvršitve ukaza na palubi in zaprosil,
da pokličejo kapitana. Cez minuto je
prišel kapitan, ostarel pomorščak čast-
nik. Predsednik mu je dal ukaz. Čast-
nik ga je, gubajoč čelo, počasi ponovil,
premikal ustnice in napeto mislil. Pred-
sednik ni odmaknil oči od njega. Na-
zadnje ga je nestrpno vprašal: Kaj pra-
vite k temu?« — »Ladje ne morem od-
vesti po reki, tam ni dovolj globoko,
tvegam, da nasedemo.« »Ni res. Tam
je za križarko dovolj globoko.«
Kapitan ni nič odgovoril, samo mal-
ce porogljivo je skomizgnil z rameni.
Predsednik ga je spet kakor poprej stro--
go vprašal:
»To pomeni, da odločno nočete od-
vesti križarke!«
»Da, odločno ne.«
Poklicali so starešino Zahareva. Pri-
tekel je gibčen, krepek mornar. Pred-
sednik ladijskega komiteja mu je po-
vedal ukaz in ga prijateljsko in zaupno
vprašal za svet.
Starešina Zaharov je zaničljivo po-
gledal kapitana, se izprsil in dejal:
»Dovolite, jaz povedem križarko. Opra-
vili bomo tudi brez oficirskih gospo-
dov. Takoj izmerim globino in odve-
dem ladjo.«
Predesednik se je zadovoljno nasmeh-
nil in sprejel njegov predlog. Nato se
je obrnil h kapitanu in strogo dejal:
»Vi in vsi častniki ste aretirani. Izvo-
lite oditi v skupno kabino.«
Starešina Zaharov in dva mornarja-
so stopili v čoln in začeli meriti. Kma-
lu so se vrnili in Zaharov je poročal,,
da je voda dovolj globoka in da mo-
rejo križarko mirno privesti v luko.-
Nato se je starešina vzpel na povelj-
niški most. Iz »Aurorinega« dimnika-
se je dvignil črn dim, v osrčju ladje sa
zabmeli stroji, križarka se je premak-
nila. Kapitan, ki ga še niso odvedli *
palube v zapor, videč, da je »Aurora«^
L«to I. — Stev. 36.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
V št Ilju imajo zei6 borcev za večji
hektarski donos
Naš petletni plan predvideva vzpo-
redno z elektrifikacijo in industrializa-
cijo zemlje tudi izboljšanje kmetijstva
v vseh panogah. Z dosedanjimi načini
obdelave zemlje, bi naše kmetijstvo ni-
kakor ne moglo zadovoljevati vedno
večjih potreb delavstva in mestnega
prebivalstva. Naše obdelovalne zadru-
ge in državna posestva se poslužujejo
najrazličnejših pridobitev znanosti, da
dvigajo donos pridelkov na hektar, kar
mogoče višje. Letošnja letina nam je v
tem pogledu prinesla že marsikaj iz-
kušenj. Tudi prenekateri kmet sam je
že dosegel letos prav visok hektarski
donos.
Pred meseci se je pri nas začelo razr
pravljati o borcih za večji hektarski do-
nos, kot o posebnem gibanju. Zanima-
nje za ta pokret je bilo posebno med
naprednimi kmeti precejšne. Kljub te- |
mu, da so o borcih za večje pridelke
dosti razpravljali po vseh naših vaseh,
so do sedaj le v St. Ilju resno začeli z
delom.
Preteklo nedeljo so se zbrali, da bi
se dogovorili kako bodo obdelovali svo-
ja polja, kako bodo uredili posestva,
hleve, vinograde, sadovnjake, pašnike
itd. Bili so navdušeni nad dejstvom, da
jim ljudska oblast daje vzpodbudo, da
bi čim bolje uredili svoja posestva.
Tudi o pogojih, ki so potrebni, da kdo
od borcev za večje pridelke postane
udarnik, so zelo vneto razpravljali. Pre-
cej so se ustavljali ob vprašanju de-
lovne sile, kar so pa nazadnje le ugo-
tovili, da se ne bo ublažilo, ker se naša
industrija tako razvija, da bo zaposlila
še več rezervne delovne sile, ki je bila
še do sedaj na kmetih. Kmetu ostane
torej to, da z malo delovne sile, pač pa
z več drugimi tehničnimi pripomočki
čimbolj dvigne hektarski donos — kar
ga bo prav za prav dvignilo na raven
kmeta v naprednih državah.
Kmetje, ki so pristopili v gibanje
borcev za večje pridelke, so se kot za-
vestni člani Osvobodilne fronte čast-
no obvezali v posebnih pogodbah, da
bodo izpolnili vse prevzete obveznosti
(glej pogodbo tov. Jezernik Baltazarja).
Podpisani Jezernik Baltazar, posestnik 11 ha obdelovalne zemlje iz St. Ilja
se kot član Osvobodilne fronte moralno obvezujem, da bom:
1. Na posestvu uredil tak kolobar (plodored), ki bo najbolje odgovarjal
plodnosti zemlje in omogočil, da se zemlja ne bo enostransko izčrpavala.
Plodored bo v skladu s smerjo gospodarstva v našem kraju.
2. Gnojišče bom uredil tako, da bo gnoj pravilno dozoreval. Izboljšan
gnoj bom pridobival na ta način, da ga bom skladal na visoke kupe. Uredil
bom gnojišče in gnojnično jamo.
3. Skrbel bom za priprave komposta za gnojenje travnikov in vrtov.
4. Povsod, kjer bo le mogoče, se bom posluževal strojnega oranja in
povsod, kjer' bo mogoče, izvršil globoko jesensko oziroma zimsko oranje.
5. Kolikor dopušča teren, bom sej al s sejalnim strojem vse kulture v vrste
zaradi lažje obdelave.
6. Vso pažnjo bom posvetil zatiranju rastlinskih škodljivcev ter bom so-
deloval pri množičnem zatiranju istih.
7. Temeljito in pravočasno bom izvršil okopanje in se v največji meri
posluževal okopalnika.
8. V kolikor bom imel ozimnega žita, ga bom spomladi čimprej prebranal.
9. Žetev in košnjo bom vedno pravočasno izvršil.
10. V treh letih bom odstranil vso mešano pasmo kokoši. Za vsak nasad
bom odslej najprej poskrbel samo jajca pristne štajerske kokoši.
11. Moje sadno drevje bo stalno očiščeno. Iz sadovnjakov bom odstranil
vse staro in bolno drevje.
12. Izvršil bom zimsko škropljenje sadnega drevja.
13. Gnojil bom število sadnih sort. Nerodovitne sorte in sorte, ki niso po
samem izboru predvidene, bom precepil.
14. Uredil bom po možnosti plantažne nasade. Na novo pa bom nasadil
samo sorte sadnega izbora, in to največ 4 do 5 sort. Sadil ne bom drevja
z višjim deblom kot 160 cm.
15. Po možnosti bom prideloval sortirano vino. V treh letih pa bom odstra-
nil s posestva zadnji trs šmarnice.
16. V svojem hlevu bom imel samo rodovniško živino in se pečal z vzgojo
mlade plemenske živine.
17. Hlev bom imel vedno čist in gavsaj enkrat letno prebelil.        '     .■
18. Gojil bom svinje samo čiste slovenske pasme. -.....   , - ^ ..
19. Uredil si bom pašnik.
20. Gledal bom, da bo dosežen hektarski donos pšenice 18 q, krompirja
150 q, koruze 25 q, krmske pese 250 q.
21. Pri detelji bom pustil najmanj 20% za seme, višek semena pa bom od-
dal državni semenarni. , .^^^^^ ^-^^^mms^^ltŠ
^  St. Ilj, dne 31,.oktobra 194». Jezernik
Pogodbe so napravili tudi kmetje:
Dolinšek Blaž, Kuhar KristI, Kralj
Blaž, Uranjek Rudolf, Gril Franc, Je-
len Baltazar, Dolinšek Anton, Uranjek
Franc, Kopitar Alojz, Glušič Anton, Je-
len Anton, Tanjšek Anton, Ocepek
Franc, Habe Anton in Rajh Franc.
Vsi kmetje, ki so se prijavili, so skle-
nili, da bodo v svoje gibanje pritegnili
še čim več ostalih, da bo tako v St. Ilju
in okoliških vaseh prihodnja leta dose-
žen tak hektarski donos, ki bo lahko
vzgled ostalim.
OBVESTILO
V sredo dne 10. novembra t. 1. bo za
področje mestnega ljudskega odbora v
Celju sejem goveje živine.
Sejem bo na starem sejmišču (Zeleni
travnik) in se bo začel ob 8. uri zjutraj.
Odkupovala se bo klavna in plemen-
ska goveja živina.
Jesenska setev pred zaključkom
Jesenska setev se bliza h koncu. Se-
tev je vsplošnem dobro potekala. Da
ni bilo ob času setve večkrat močnega
dežja, bi bila setev dosežena ob dolo-
čenem roku, ki je bil 25. oktober. Pri
setvi ni bilo posebnih zaprek, posebno
tam, kjer so KLO s svojimi setvenimi
aktivi uspešno pomagali. Po poročilih,
ki so prihajala od strani KLOjev in
članov okrajne setvene komisije, bo
setveni plan pri vseh žitnih kulturah
dosežen. Dosedaj je posejano okoli 95
odstotkov vsega žita. Setev pa se še
nadaljuje in bo končana v nekaj dneh.
Da bi dosegli večji hektarski donos so
bile med kmetovalce razdeljene večje
količine priznanih in dobrih semenskih
žit, pšenice, ječmena in rži. Priznano
žito je posejano v strnjenih okoliših
največ v Savinjski dolini, rž pa v hri-
bovitih krajih. Pri delu so letos poma-
gale kmetijske zadruge, od katerih so
nekatere svojo nalogo zelo dobro iz-
vedle. Zadruge so kontrahirale strojno \
oranje, zbirale, čistile, razkuževale in j
razdeljevale semensko žito. Posebno ;
dobro so se izkazale KZ Petrovče, Go-
to vije, Žalec, Polzela, St. Peter, Bras-
lovče, Vrbno in Planina, ki so naloge
v redu in pravočasno izvršile. Slabše
pa so te naloge opravile KZ Ponikva ■
pri Grobelnem, St. Vid pri Grobelnem, ;
Dobrna in Zagorje. Pri izvedbi setve
se je tudi pokazalo, da je premalo po-
vezave med KZ in KLO, kar je ško-
dovalo samemu delu. KLO in KZ se
morajo zavedati, da bodo razne gospo-
darske akcije lahko uspešno izvršene
samo v tesni povezavi. Tako se ne sme
zgoditi, da KLO sploh ne ve, koliko je
KZ prejela in razdelila ter koliko je
še ostalo semenskega žita, kar je bil
pri nekaterih KLO-jih primer. Pokaza-
la se je tudi pomanjkljivost evidence,
kot pri zbiranju podatkov o razdelje-
vanju semen in posejanih površinah.
(KLO Petrovče, Žalec, Braslovče, Buče,
Lisično) na ta način slabo organizirana
evidenca otežkoča na okrajih pregled
poteka setve. Dobro so se izkazali pri
setvi posebno pri ustvarjanju evidence
KLO St. Peter v Sav. dolini, Sv. Jurij
ob Taboru, Nova cerkev. Griže, Vran-
sko, Dobrna, Polzela, Frankolovo, Ko-
zje in eš več drugih. Setev je povsod
tam, kjer so resno pristopili k delu
setveni aktivi dobro potekala. Pri setvi
je mnogo pripomogel tudi »USTROJ« s
svojimi brigadami, ki je kljub pomanj-
kanju traktorjev dosegel plan oranja.
Posebno dobro se je izkazala traktor-
ska brigada v Sentpavlu. Tudi kvaliteta
oranja se je izboljšala in so bili kmetje
z delom zadovoljni.
Očistimo sadno drevje
Sedaj, ko smo očistili in na novo po-
sadili naše gozdove, nas čaka v letošnji
jeseni še zadnja važna gospodarska ak-
cija — čiščenje in škropljenje našega
sadnega drevja. Republiška zveza Kme-
tijskih zadrug je v ta namen priredila
»Teden čiščenja sadnega drevja«, ki je
namenjen izvedbi uredbe o čiščenju
drevja, katera velja za vse področje
ljudske republike Slovenije.
Po uredbi je dolžan vsak lastnik, za-
kupnik ali uživalec obvezno odstraniti
vsa sadna drevesca, ki so suha ali na
pol suha, rakava, napadena od zlubni-
kov, vrtnih žavrtačev, navadnih kapar-
jev, kaparja San Jose ali krvavih uši
v taki meri, da ni mogoč drug način
uspešnega zatiranja teh škodljivcev.
Uredbo bo treba najstrožje izvajati, ker
sicer ne bodo doseženi zaželjeni uspehi
v obnovi našega sadjarstva, naši sado-
nosniki pa bodo postali žrtev nevarnega
škodljivca, ameriškega kaparja.
Naši krajevni ljudski odbori in Kme-
tijske zadruge so že prejele plane, ki
jih je izdelal Okrajni kmetijski odsek
za čim uspešnejšo izvedbo te akcije. Do
nedelje, 7. t. m., bodo v vseh krajevnih
odborih sestanki, na katerih bodo kmet-
je pregledali krajevni plan, za kate-
rega bodo odgovarjale Kmetijske za-
druge s svojimi sadjarskimi odseki. Na-
loga teh odsekov pri Kmetijskih zadru-
gah ni samo pospeševanje sadjarstva
in vrtnarstva, temveč je njih glavna na-
loga izboljševati že obstoječe nasade,
nato šele ustanavljati nove. Samo s so-
delovanjem posestnikov in s pomočjo
množičnih organizacij bo ta akcija po-
polnoma uspela. Posebne čistilne sku-
pine, ki bodo določene na sestankih,
naj vključujejo vse sposobne ljudi, ki j
kažejo količkaj zanimanja za sadjar-
stvo. V prvi vrsti pa so seveda dolžni
sodelovati lastniki sadovnjakov sami.
Zlasti na področjih Krajevnega odbora
Skofja vas, v Smarjeti in v okolici La-
škega, ki so okužena po ameriškem ka-
parju, morajo to akcijo izvesti z naj-
večjo resnostjo.
V okraju Celje-okolica bomo v tednu
čiščenja sadnega drevja pregledali in
očistili okoli 230.000 dreves. To ne bo
težka naloga, če bomo znali najti pra-
vilen sestav krajevnih skupin, ki bodo
vodile delo. Težišče akcije pa bo na
kmetijskih zadrugah, ki bodo naloge
praktično izvajale.
V tednu čiščenja sadnega drevja od
7. do 14. novembra bomo morali izvr-
šiti tole delo:
1. Iztrebiti iz sadovnjakov staro, su-
ho in na pol suho sadno drevje, nada-
lje drevje, ki je zelo visoko in ki se za-
radi visoke drevesne oblike ne bi moglo
pravilno očistiti oziroma poškropiti. Ne
smemo pozabiti tudi na nerodna dre-
vesa, ker nima pomena, da rastejo v sa-
dovnjaku ter ne dajo nobenih dohod-
kov.
2. Razredčili pregoste nasade, poseb-
no češpljeve, ki ponekod niso podobni
nasadom, temveč bolj gozdovom in so
zelo potrebni sekire in žage, ker so ta-
ki nasadi le v škodo, ne pa v korist
kmetovalcu. Samo ob sebi se razume,
da sadonosnik, ki je gost, ne more uspe-
vati.
3. Razredčili pregoste vrhove, izse^
,kali iz njih suhe in na pol suhe, polom-
ljene in rakave veje, nadalje veje, ki se
križajo v kroni.
4. Otrebili korenjače in veje vodenih
poganjkov, ki po nepotrebnem pijejo
rastlinske sokove, ki nato primanjku-
jejo drevesu, zaradi česar stradajo po-
tem plodovi in drugi deli drevesa.
5. Ostrgali debla in veje: starega lub-
ja, mahov in lišajev, pod katerimi išče
zavetišče na tisoče škodljivcev sadnega
drevja. To staro lubje, lišaje in mah je
treba ostrgati na razprostrte rjuhe,
plahte, papir in podobno ter na licu
mesta sežgati.
6. Iztrebili bomo iz sadovnjakov in v
neposredni bližini sadovnjakov razne
grme, ki so legla raznim zajedalcem.
Sadjarji, posebno mladinci, zavedajte'
se, kako važna je ta naloga v našem
sadjarstvu. V nobenem primeru ne bo-
mo dopustili, da postanejo naši sado-
nosniki žrtev kaparja San Jose, oziro-
ma kjer tega še ni, ne bomo dopustili,-
da se pojavi. Dali bomo vse sile od se-
be, da očuvamo sadjarske okoliše pred
tem nevarnim škodljivcem. Zavedajmo"
se, da nam stoji tukaj ob rami ljudska
oblast, ki je doslej vsestransko poma-
gala pri uničevanju tega škodljivca, in
bo pomagala tudi v bodoče.
Z Be^Se^-Žc'-jem
T borbo proti jetiki
Premovanje ovc v Soliavl
je pokazalo viden napre-
dek v reji drobnice
Okraj Mozirje je med drugim tudi
poznan po reji dobrih solčavskih ovc,
ki spadajo po kvaliteti volne in zaradi
okusnega mesa med najboljše pasme v
Sloveniji.
Da pokaže viden napredek v povojni
ovčereji, je Kmetijska zadruga v Sol-
čavi priredila pred kratkim ovčje pre-
movanje, ki je bilo združeno z raz-
stavo in sejmom. O poteku tega pre-
movanja nam poročajo:
»Rejci so pripeljali na sejem 289 ple-
menskih ovc. Določeni so bili 3 zbir-
ni centri, iz katerih so potem pastirji
pripeljali ovce na sejem. Tega so se
udeležili kupci iz raznih krajev, med
njimi tudi člani OZKZ-e Celje okolica,
OZKZ-e Maribor, OLO Maribor in OLO
Novo mesto. Od vseh 289 plemenskih
ovc je bilo odbranih 124, nagrajenih
pa s prvo nagrado 4, z drugo 11, s tre-
tjo pa 10. Najboljše ocene so bile pri-
sojene Robanovim, ki edini vodijo sko-
zi dolgo dobo let rodovnik, potem Gor-
čevim in Ostrovršnikovim rejam. Na-
grade so prejeli tudi trije pastirji za
marljivo pomoč pri ovčjereji.
Po končanem premovanju je bila
otvorjena razstava volne in volnenih
izdelkov. Volna je bila razstavljena v
surovem in predelanem stanju. Prika-
zan je bil ves potek pridobivanja vol-
ne: od striženja, mikanja in preje, do
kvačkanja in pletenja volnenih izdel-
kov. Obiskovalci so si lahko ogledali
prejo volne na različnih kolovratih do
200 let starih, pa do najbolj modernih.
Saj so mladinke in starejše žene po-
kazale na licu mesta svojo spretnost
v tem delu. Med razstavljenimi izdel-
ki so bile nogavice, rokavice, jopice in
tako dalje. Mnogo teh izdelkov je bilo
okrašenih z narodno ornamentiko. Raz-
stavljeno pa je bilo tudi domače sukno,
krzno in usnje.
Po sejmu se je vršilo po stari na-
vadi ljudsko rajanje. Nastopili so naj-
boljši pevci, gitaristi, harmonikaši, ci-
traši itd. Domačini so se udeležili te
prireditve polnoštevilno in je bil uspeh
za obnovljeno Solčavo izredno zado-
voljiv.
Premovanje in sejem sta bila tudi v
Lučah. Kljub zelo slabemu vremenu je
vse poteklo v redu in uspeh ni izostal.
Rejci so zamenjali svoje ovne s tistimi,
ki so jih bili kupili v Solčavi.
Že prej omenjeno slabo vreme pa je
onemogočilo enako prireditev v ' Gor-
njem gradu.
Okrajna zveza Kmetijskih zadrug Mo-
zirje namerava v bližnji bodočnosti pri-
rediti razstavo gozdarstva in lesne pro-
izvodnje zadružnega sektorja.
CELJANI!
V nedeljo masovno delo na izsekava-
lišču drv. Zbor ob 7. uri zjutraj pri
počitniškem  domra pod  Tovstom. Po
možnosti prinesite s seboj sekire.
pripravljena, da se gane z mesta, je
stopil k predsedniku in ga prosil, naj
mu dovoli, da gre spet na poveljniški
most. Predsednik se je zasmejal: »Saj
se vendar bojite, da je tu preplitvo!«
— »Prosim vas, da mi oprostite, zmotil
sem se! Dovolite, da vodim ladjo, ka-
mor velite.«
Predsednik je premislil in privolil,
a kapitana opozoril, da pomeni izdaja
smrtno kazen. »Aurora« je zaplula na
sredo Neve in krenila proti mostu. V
isti smeri so po pločnikih krenile ko-
lone pešcev. Po levem bregu so šli mor-
narji druge baltiške ladijske posadke,
po desnem mornarji derjabenskih vo-
jašnic. Junkerji, ki so bili zavzeli ni-
kolajevski most, so se prestrašili in po-
begnili k Zimskemu dvorcu.
»Aurora« je vrgla sidro. Mornarji so
spustili most, se povsem približali
Zimskemu dvorcu, iz oči v oči junker-
jem, ki so ga branili. Voditelji opera-
tivnega štaba Vojno-revolucionamega
komiteja, ki se je bil nastanil v Petro-
pavlovski trdnjavi, so se dogovorili z
ladijskim komitejem »Aurore« o skup-
nem delovanju. Jaz in moj sopotnik na
»Aurori« nisva imela več kaj delati,
odpeljali so naju na breg, nakar sva
se vrnila v Smolni poročat.
Zvečerilo se je. Najin motor je izgi-
nil. Prišla sva na Marsovo polje. Tam
so naju v temi ustavili z glasnim vzkU-
kom:
»Stoj! Kdo je?«
Ustavila sva se in odgovorila, toda
patrulja je zahtevala dokumente. Po-
tegnila sva jih iz žepa, jezna, ker so
naju zadrževali. Vojaki so nama de-
jali:
»Kaj se jezita? Ali se mar malo po-
tika tukaj vsakovrstnih izmečkov? Se
sam Kerenskij je malo poprej pobeg-
nil. Zdaj je ukazano, da zadržimo vsa-
kega psa, nikar človeka.«
Prijela sva patruljo:
»Kako pobegnil? To so neslane šale.
To ne more biti!«
Razmišljaj zdaj, »ali more ali ne mo-
re biti, toda Kerenskega le ni. Cepci
pavlovski so ga spustili. Prav tu na
temle mostu je bila njihova patrulja.
Mimo njih je šla zaprta kočija v sprem-,
stvu konjeniškega eskadrona. Vojaki
so hoteli pogledati v kočijo, toda neki
oficirček jim tega ni dovolili, dejal je,
da je pogledal neki dokument in da je
vse v redu. Kočija z eskadronom je iz-
ginila, za njo pa so pritekli mornarji,
povedali, da je Kerenskij pobegnil. Go-
tovo je bil on v kočiji. Patruljo so za-,
menjali, nam pa veleli, da moramo kar
moči strogo vsakega preiskati. Zdaj
preiskuj ali ne preiskuj. Kerenskij nam
je le spolznil.«
Vso pot do Smolnega sva bila mračna
in molčeča. Spustiti iz roke takega ptič-
ka v najnevarnejšem trenutku ... Kak-
šna zločinska malomarnost!
V Smolnem sva srečala veliko in
hrupno gručo ljudi. Za zvečer je bila
določena seja menjševiško-eserskega
izvršilnega komiteja skupaj z delegati
II. kongresa Sovjetov. Namen te seje
je bil, da se »obdelajo« delegati in one-
mogoči oborožena vstaja. Čeprav je
bilo že pozno, se seja še ni pričela.
Udeleženci so se razburjali, vpili, zahte-
vali, da se seja začne. Nazadnje so se
za mizo prikazali menjševiško-eserski
voditelji: Dan, Goc, Avksjetjev in dru-
gi. Dan je sporočil pozdrav izvršilnega
komiteja in takoj zlobno napadel bolj-
ševike, ki da začenjajo z »medsebojno
vojno« in s »strašnim krvoprolitjem«.
»Spametujte se, tovariši, in ne ver-
jemite nagovarjanjem boljševiških
uzurpatorjev,« je z odra dejal Dan.
Delegati pa, razburjeni zaradi ogabne
Danove klevete, so začeli vpiti in mu
niso dali govoriti:
»Osel je tvoj tovariš, a ne mi! Bolj-
ševikov ne boš grdil...«
Mnogi so razkačeni odšli. Tudi jaz
sem šel ven in krenil v tretje nadstrop-
je. V sobi Vojno-revolucionamega ko-
miteja je medlo gorela majhna elek-
trična svetilka. Kraj mize je stal Josip
Visarionovič, obkrožen z vojaki. Obraz
je imel utrujen od prečutih noči, a dr-
žal se je kakor zmerom ravno in vedro.
Na sebi je imel vojaški plašč. Govoril
je s tihim, enoličnim glasom:
»Sklenili smo, da takoj prevzamemo
v svoje roke list »Iz vest j a« Centralnega
izvršilnega komiteja. Ne smemo dovo-
liti, da blati glasilo sovjetov v rokah
menjševikov svojega gospodarja — so-
vjete. Da zavzamemo telegraf in tele-
fon, je že odposlana vojska rdeče gar-
de, zvesta boljševikom, da zavzame vse
mostove in jih brani. Začasna vlada
jih je poskušala uničiti in Petrograd
razpoloviti. Oklevanje pa pomeni pro-
pad. Cas je, da nehamo z menjševiško-
eserskim brbranjem v dvorani za akte.
Potrebno je, da vsi naši tovariši, ki ho-
čejo iti z boljševiki, takoj odidejo iz
dvorane in gredo delat na svoja mesta.
Brbranja je dovolj.«
Vsi navzočni so takoj odšli v dvora-
no za akte. Tam smo se razkropili in
začeli prepričevati delegate, naj ne po-
slušajo menjševiško-esersovskega br-
branja in da naj se razidejo. Nastal je
hrup, ljudje so začeli odhajati. Prese-
nečeni voditelji seje so z grozo ugoto-
vili, da se dvorana bolj in bolj prazni.
Polnoč je že davno odbila, a mi smo
bili vsi tako razburjeni, da nismo niti
pomislili na spanje. Odšel sem v pred-
dvorje, kjer se je gnetlo mnogo ljud-
stva — vojakov in rdečegardistov. Tu
so se iz njih vrst sestavljale pehotne
patrulje. Neki rdečegardist je glasno
štel ljudi, ki so mu prišli v roke in
vpil: »Eden, dva, tri, ti si starešina, na
Pet voglov, marš!«
Ljudje se niso niti dobro zavedli, ko
so že stekli na ulico. Začutil^sem, da
me je potegnil za rokav, nato me je
sunil k dvema rdečegardistoma in za-
vpil:
»Eden, dva, tri, ti si starešina. Na
Nevski, marš!«
V trenutku smo bili, na pločniku in
se, zroč drug drugega ,smejali. Eden
naše trojke je veselo spregovoril:
»Kako ti dela, prekleti vrag, kakor
bi pekel palačinke. Kaj hočemo, nu, pa
pojdimo patruljirat. Zdaj tako in tako
ne moremo spati.«
Odšli smo na Nevski prospekt ter
krenili proti Admiraliteti. Svetilke ni-
so gorele in tema je bilo kakor v rogu.
Pihal je hladen veter in padal suh sneg.
Na križpotih so goreli ognji, okoli ka-
terih so se greli in glasno razgovarjali
rdečegardisti, vojaki in mornarji. Po
pročeljih hiš, ovsetljenih od ognjev, so
plesale velikanske sence. Iz teme so
spet in spet prihajale nove patrulje.
Ljudje so se ob ognju pogreli in spet
odšli, izginjajoč v temi.
Mi smo patrulj irali po mestu skoraj
do zore in pregledovali straže po mosto-
vih. Mimo nas so zdrdrali oklepni vo-
zovi z nekaj odredi rdečegardistov s
puškami v rokah. Ko smo zvedeli, da
gredo proti Smolnemu, smo krenili za
njimi.
Spotoma sem le prišel do hiše, v ka-
teri sem stanoval, si prevezal ranjeno
nogo in se malo odpočil. Ob zori 25. okt.
sem bil spet v Smolnem.
Tu so že vsi govorili, da so rdečegar-
disti zavzeli ne samo mostove in po-
staje, temveč tudi telefonsko centralo,
Državno banko, Marijin dvorec, v ka-
terem se je nastanil predparlament, in
vse glavne ulice mesta, V rokah začas-
ne vlade sta bila samo Zimski dvorec
in Glavni štab. Vstaja je bila v polnem
razmahu in oblast je že dejansko pre-
šla v roke petrograjskega sovjeta.
Idoč mimo sobe št. 18 v prvem nad-
stropju sem videl, da je v njej sestanek.
»Kaj je tukaj?« sem vprašal tiste, ki
so stali pred njo.
»Seja boljševiške frakcije II. kongre-
sa,« so mi odgovorili.
Zrinil sem se v sobo skupaj z drugi-
mi. Vsa mesta so bila že zasedena. Kraj
mize je stal Sverdlov. Poročal je frak-
ciji o načrtu znamenite deklaracije
»Delavcem, vojakom in kmetom«, ki jo
je imel sprejeti I. vseruski kongres so-
vjetov. Predloženi načrt je bil sprejet
brez diskusije in soglasno. Prav tako
je bilo sklenjeno, da ga priporoči kon-
gresu. Tačas je neki vojak stopil na
prag in razburjeno za vpil:
»Lenin je v Smolnem! Takoj pride na
sejo sovjeta«...
Delegati so skočili s svojih mest in
stekli v drugo nadstropje, v dvorano
za akte, v kateri je tačas zasedal pe-
tre grajski sovjet.
Slišali smo, da je Lenin zadnji čas
bival nekje v Lesnem, nihče nas pa ni
vedel, da se je Vladimir Iljič že vmil
v Smolni.
Ko smo prišli, je bila dvorana polna
že do zadnjega kotička. Lenin še ni
prišel, a pričakovali so ga vsak trenu-
tek. Vsi so bili radostno vznemirjeni.
Zdi se, da nihče ni opazil, kdaj je Vla-
dimir Iljič vstopil. Vsi so utihnili, ko
se je nekje od zadaj bližal s svojim
krepkim, hitrim korakom predsedniški
mizi. V tej nenadni tišini je v vseh zbu-
dila pozornost njegova nenavadna zu-
nanjost. Velika okrogla glava s širo-
kim čelom je bila obrita, prav tako
brki in brada, obraz je bil videti mi-
šičast, ustnice pa močno stisnjene. To
je tako malo spominjalo na znani Le-
ninov obraz, da so se vsi nehote začu-
dili. A že čez sekundo so ljudje spo-
znali Iljiča in dvorano je pretreslo na-
vdušeno ploskanje. Lenin je mirno pri-
šel do predsedniške mize in sedel. Ko
je dobil besedo, je stopil na oder in s
trdnim, jasnim glasom začel svoj zgo-
dovinski govor, ki ga pozna ves svet:
»Tovariši! Delavska in kmečka revo-
lucija, o katere potrebi so nepreneho-
ma govorili boljševiki, je zaključena ...
Odslej nastopa nova doba v zgodovini
Rusije in tretja ruska revolucija mora
v svojem končnem rezultatu privesti
do zmage socializma ...«
Ko je končal svoj govor je Lenin se-
del za mizo, položil roke nanjo in z
malce priprtimi očmi gledal ploskajoče
deputate, kakor da se to veselje sploh
ne nanaša nanj. Sejo so zaključili, a
veselo razburjeni ljudje so nepreneho-
ma navdušeno govorili o Leninu.
stran 4.^
»CELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Štev. 36.
Hočemo biti najboljši
Drzen sklep, vendar up in nada sle-
hernega pionirja odreda Lidije Sent-
jurčeve v Vitanju. Mnogi pionirji se
bodo vprašali, kako upamo priti do te-
ga zaključka. Pa preglejmo naše do-
sedanje delo.
Takoj v pričetku šolskega leta smo
pričeli z resnim delom. Izvolili smo si
dober štab, ki je že na prvem sestan-
ku sestavil načrt dela, ker je vedel, da
brez načrta delo ne bo uspešno. Plan
smo pričeli takoj izvajati. Ustanovili
smo takoj razne krožke in kar je naj-
važnejše, trojke za pomoč pri učenju,
ker se zavedamo, da je naša glavna na-
loga učenje. Vsak krožek in skupina je
naredila svoj letni plan dela. Vsaka
četa ima svoj grafikon, katerega vsi
pionirji z radovednostjo zasledujejo. Ni
jim vseeno, če črta pri obisku preveč
pade. Na sestanku takoj opozorijo pio-
nirje, ki ne obiskujejo pouka. Tako če-
te in posamezni krožki med seboj tek-
mujejo. Oglejmo si uspehe tega tekmo-
vanja:
Mladi literati na delu
Plan je predvideval ustanovitev lite-
rarnega krožka. Za vodjo krožka smo
izvolili pionirko Krančan Marijo, ki že
uspešno vodi svoj krožek. Literarni kro-
žek zajema: dramatsko skupino, fol-
klorno skupino, recitatorje in skupino
mladih pesnikov in pisateljev. Dramat-
ska skupina vadi igro Sinji galeb. Fol-
klorna skupina je že nastopila pri ta-
bornem ognju, katerega smo kurili na
predvečer dneva Pionirskega tiska. Re-
citatorji so ob tabornem ognju reciti-
rali pesmi iz pionirskih listov. Sedaj
se pridno pripravljajo za zbor v čast
LMJ. Posebna naloga literatov je, da
vsak mesec izdajo svoj časopis. Izdali
so že prvo številko, ki pa še ni tako
urejena, ker smo hiteli, da bi bila za
razstavo Pionirskega tiska. Plan pred-
videva, da mora časopis zajeti sledeče
teme:
1. Važni dogodki v naši domovini in
izven.
2. Važni dogodki v našem okraju —
petletka.
3. Delo odreda — delo krožkov.
4. Zabavna stran z ugankarskim
krožkom.
Torej bo imel naš časopis štiri strani,
dočim ima prva številka samo dve.
Časopis bo jasno prikazal delo odreda,
prikazal napake in dobre strani.
Tako bo krožek s svojim delom na-
učil ves odred ljubiti in spoštovati ma-
terin jezik, naučil bo spoštovati slov.
književnost, naučil ljubiti vse tisto, za
kar so se borili in za kar se še bori
vse delovno ljudstvo.
Kdo je ilustriral naš časopis?
To je bil naš delaven risarski kro-
žek. Toda ne samo to, okrasil je tudi
razstavo Pionirskega tiska in naše učil-
nice. Vodja krožka Kitek Zlatka vsak
ponedeljek zbere svoje risarje, da riše-
jo stvari, ki so ix)trebne šoli in orga-
nizaciji. To delo spremljajo z zadovolj-
stvom tov. učitelji, ki se obračajo s
prošnjami do krožka, da nariše stvari,
ki so potrebne učilnicam. Krožek je
sklenil, da bo še v prvem polletju orga-
niziral razstavo svojih del in da bo
čim lepše okrasil učilnice.
Kaj je pa na hribu tako živo?
vprašujejo ljudje po Vitanju. Nič po-
sebnega.   Modelarji preizkušajo svoje
modele, saj se pripravljajo na tekme.
Nastopil je dan tekem.   Pionirji so
tekmovali z modelom MP5. Določeni
sta bili dve nagradi: 1. nagrada celo-
letna plačana članarina Pionirskega li-
sta, 2. nagrada celoletna plačana čla-
narina Pionirja. Prvo nagrado je od-
nesel Strmčnik Bernard, drugo pa Do-
brosavljevič Mitja. Njuna modela sta
imela najlepši in časovno najboljši let.
Smolo je imel le vodja krožka Kušar
Mitja, Xer mu je letalo med letom od-
povedalo. »Nič hudega — je dejal —
še pravo letalo včasih odpove. Bom pa
drugič pokazal, da sem res pravi vod-
ja krožka.« Pokazal je že naslednji dan,
njegov model je najlepše letel od vseh
do sedaj napravljenih. Tako modelar-
ski krožek ves mesec pridno dela, na
tekmovanjih pa pokaže svoje uspehe.
Razen ostalega je krožek sprejel
sklep, da bo naredil pomanjkljiva učila,
razne predmete iz lesa. Ugodil je tudi
prošnji šahovskega krožka, da mu bo
izdelal šahe.
Pod geslom — danes modelarji —
jutri piloti — koristni člani FLRJ, se
pridno zbirajo vsak četrtek pri delu.
Glavice nam bistri ugankarski krožek
To je krožek bistrih pionirjev, ki sa-
mi delajo križanke in uganke, ter jih
priobčijo v svojem listu Vajah. Naj-
boljše bodo poslali tudi Pionirskemu
listu. Krožek sam s knjigami nagrajuje
najboljše.
Za zdrav duh v zdravem telesu
pa poskrbi fizkulturna skupina, ki tri-
krat tedensko pridno vadi. Na vsak na-
čin hoče doseči pn/o mesto v razpisa-
nem tekmovanju in dobiti od OPS žogo.
Z vajami v teku se pridno pripravljajo
na jesenski cross. 2e sedaj bodo pri-
čeli z vajami za Pionirski dan, ker ni
v Vitanju TD, so si pionirji v okviru
PO ustanovili svoje majhno društvo,
dati hočejo vzgled mladini v Vitanju.
Takšno je življenje naše organiza-
cije. Poleg vsega imamo še fizikalni
krožek, ki bo delal razne FK>izkuse. De-
lavna skupina zajame vse telesno moč-
ne pionirje. Ta je poskrbela, da se je
pripravil taborni ogenj, napravila bo
igrišče za odbojko, skrbi za red in
snago po dvorišču. Pomagala bo pri
gradnji zadružnega doma. Ker v pre-
teklem letu konkurs mladih naravo-
slovcev pri nas ni dobro delal, smo si
letos že preskrbeli zemljo, da bomo
lahko pomladi takoj pričeli z resnim
delom.
Ne smemo še pozabiti na našega bla-
gajnika Frižkovec Zdenka, ki zalaga z
denarjem vse krožke in pridno urejuje
blagajno, ter poskrbi, da je vedno kaj
denarja.
Tako smo v Vitanju vsi pionirji ra-
de volje vključeni v odred, ker nam ta
nudi mnogo pestrosti in poučnih stva-
ri. Naši sestanki so dobro pripravljeni,
so živahni, na sestankih razpravljamo
o vsem delu — vsi. Naš odred se veseli,
da se je dne 20. t. m. zopet povečal,
ker smo medse sprejeli nove vpisane
učence. Napovedali smo tekmovanje
vsem odredom v okraju Celje-okolica.
Hočemo, da bi tudi drugi odredi de-
lali, želimo jim pomagati. Povabili bo-
mo druge odrede, da si ogledajo naše
delo.
Zelo smo ponosni na prehodno zasta-
vico, katero smo prejeli od OPS. Hoče-
mo še bolj delati in se vestno priprav-
ljati na vse naloge, ki nas čakajo, v
bodočem življenju, kot graditelje so-
cializma.
Pionirji odreda Lidije Šentjurčeve
Vitanje
FIZKULTURA IN ŠPORT
Kladivar : Murska Sobota S : 1 (2 : O)
KLADIV AR SE POPRAVLJA!
Številčno se je zbralo v nedeljo malo
gledalcev na Glaziji. To je bil najslabši'
obisk v jesenskem delu prvenstva.,
Vzrok temu je bilo delno megleno in
nekaj deževno vreme, a glavno v tem,;
da se je občinstvo v zadnjih tekmah
zelo razočaralo nad svojimi igralci.    ^
KLADIVAR JE PRESENETIL
Po odhodu Mauerja in Zidarja k vo-
jakom so bili izgledi za zmago in dose-
go dveh prepotrebnih točk izredno mi-
nimalni. Cater je še vedno pod suspen-
zom, a nekaj igralcev je postalo tako
salonskih, da se njim ne ljubi igrati.,
Cebular in Uršič sta se vrnila iz vojske
in tako ojačala obrambo, Očko je prišel
iz avtostrade in Žagar ter Tomanič sta
izpopolnila napad. Te izpremembe so
se izkazale zelo uspešne. Celjani so
zaigrali kot prerojeni, nemogoč teren
jim ni bil zapreka in s svojimi nevar-
nimi prodori so oblegali skoraj vseh
devetdeset minut vrata gostov. Bili
smo sicer vajeni kot pri tekmah, po-
sebno z Udarnikom, Nafto in Gorico vi-
deti premoč Celjanov, a spet mlačno in
neodločno igro napada. A to pot se je
napad dobro izkazal ter petkrat pretre-
sel nasprotnikovo mrežd. Bilo je še ne-
šteto ugodnih pozicij za povišanje re-
zultata, toda delno smola, a spet od-
večno podajanje pred golom ter tudi»
zelo požrtvovalen vratar gostov je to
preprečilo.
V enajstorici ni bilo slabih mest,
Belcer je sicer grešil s svojimi števil-
nimi ofsaidi, toda v dveh primerih se
je posebno izkazal, ko je povedel svoje
tovariše v vodstvo. Dobrajc je bil ne-'
premagljiv, Bernard, Coh in Očko so se
posebno izkazali. Vsi igralci so bili
skrajno borbeni in hitri.
>   GOSTJE SO ZAPUSTILI
DOBER VTIS
Igralci Murske Sobote so kljub viso-'
kemu porazu s svojo dobro in borbeno
igro potrdili, da njihovi dosedanji uspe-
hi niso slučajni. Enajstorica je sestav-
ljena iz mladih in zelo požrtvovalnih
igralcev, ki igrajo lep in fair nogomet,
tako da sodnik ni imel težkega posla.
Tudi blaten in moker teren jim ni de-
lal preglavic. Požrtvovalen vratar je
ubranil precej nevarnih žog, in imel
mnogo več posla, kakor njegov tovariš
na nasprotnih vratih. B. V.
JESENSKI  CROSS  ZMAGOVALCEV
V nedeljo 7. novembra se bo vršil
cross zmagovalcev, katerega priredi
Okrajni telovadni odbor Celje in okoli-
ca. Na ta cross so obvezna poslati vsa
društva prve tri zmagovalce od vsake
iiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
NOVI GROBOVI:
Močnik Jožica, hči Jožice in Rudolfa
iz Celja.
Marovt Franc, sin delavke iz Celja.
Vovk Dušan, sin oficirja iz Celja.
Veber Marija, hči velikega kmeta iz
Dahovega grabna št. 36, Jurklošter.
Zupane Jožef, delavec v apneniku iz
Rifengozda 16, Laško.
NOVOPOROCENCI:
Verk Leopold in Zalar Ivanka, Celje.
Štor Anton in Zohar Angela, oba iz
Celja-okolice.
Polutnik Anton in Skale Ivana, Celje.
Kerš Franc in Brecl roj. Arčan Fran-
čiška, oba iz Celja-okolice.
Gajšek Stanislav in Leskovšek Valbur-
ga, oba iz Celja-okolice.
Berič Milenko in Redjko Marija, oba
iz Celja. .
skupine in sicer članov, članic, mladin-
cev in mladink.
V primeru, da katera društva še niso
izvedla jesenski cross, naj istega izve-
dejo v okviru svojega društva.
Zbor vseh tekmovalcev bo ob 10 do-
poldne pri I. gimnaziji, Celje-Kajuho-
va ulica, od koder bo start ob lO.SOJ'
Garderoba in razdelitev tekmovalnih?
številk bo na istem mestvu
ZBOR VSEK NACELNIKOV-IC
OTO CELJE IN OKOLICA
V nedeljo 7. novembra ob 8. liri zju-
traj bo v mestni telovadnici telovad-
nega društva Celje I. zbor vseh načel-*
nikov in načelnic telovadnih društev^
Celja in okolice. '
Ob istem času je vaditeljski seminar
(vadbena ura) vseh vaditeljev-ic pio-
nirskih oddelkov.
ŠAH
Moštveni brzoturnir
Turnir za mošt veno prvenstvo Celj-
skega okrožja za 1.1948 se vrši v ne-'
deljo dne 14. novembra s pričetkom
ob 8.30 v mali dvorani OF doma. Pri-
jave je poslati najkasneje do 10. no-
vembra na Okrožni šahovski odbor,
Celje, Kavarna Evropa,
iiii.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiii
Arčan Janko in Pešak Marija, oba iz,
Celja-okolica.
Plešnik Luka in Glušič Jožefa, oba iz
Celja-okolice.
OBVESTILO
Obveščamo vse delodajalce državne-
ga, zadružnega in privatnega sektorja,
da se bo revizija delovnih knjižic pri-
čela dne 11. novembra 1948 ob 8. uri
zjutraj in sicer po razporedu, ki je do- .
stavljen podjetjem.
Za vse ostale, kateri razporeda niso
prejeli, bo revizija knjižic dne 22. no-
vembra 1948.
Ker je rok za revizijo točno odmer-
jen,  opozarjamo  delodajalce,  da  pri- _
hajajo točno ob napovedanih dnevih in ^
da prinesejo s seboj vse potrebne listi-
ne.
Revizija se bo vršila v prostorih in-
špekcije dela Celje-okolica (Okrajni
LO Celje-okolica, novi trakt, 4. nad.).
Iz poverjeništva za delo
'      ' OLO Celje-okolica
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
takoj sprejme Plevčak Franc,    Celje,
Zidanškova ulica 9.
MANJŠA VARNOSTNA BLAGAJNA
ognjavarna, v zelo dobrem stanju, je
naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod
»Znamka Berger«.
RAZGLAS
Ker so rezultati lani izvršenega za-
ščitnega cepljenja psov proti steklini
potrdili domneve, da je mogoče stekli-
no uspešno zatirati pri nas le z mno-
žično izvedenim cepljenjem, je mini-
strstvo za kmetijstvo izdalo nalog, da
se morajo tudi letos cepiti vsi psi na
področju LR Slovenije.
Zaščitno cepljenje psov se bo izvršilo
na področju mesta Celja v času od
15. do 19. novembra t. 1. vsaki dan od
7.—12. ure in od 14.—16. ure v mestni
klavnici po sledečem razporedu:
15. nov. vse mestne četrti;
16. nov. Cret, Zavodna, Zvodno (del),
Jožefov hrib, Zagrad, Pečovnik;
17. nov. Breg, Polule, Košnica, Mi-'
klavžev hrib. Lisce, Lava;
18. nov. Gaber je, Sp. Hudinja, Zg. Hu-
dinja, Nova vas, Dobrova, Lokrovec;
19. nov. Ostrožno, Lopata, Ložnica,
Medlog, Babno;
20. nov. od 7. do 12. ure zamudniki.
Lastniki psov morajo predložiti pred
cepljenjem potrdilo o plačanem davku
za pse za leto 1948.
Psi se morajo privesti k cepljenju na
vrvici in morajo biti opremljeni z na-
gobčniki.
Taksa za cepljenje je določena na,
35 din od psa in jo plača lastnik pri
cepljenju.
Pse, katere bi lastniki ne privedli v
odrejenem času k cepljenju, bo ko-
nj ač brezpogojno pokončal še v teku,
tekočega leta, lastnika pa bo lOMLO
kaznoval z denarno kaznijo do 5000.—
din.
Mestni ljudski odbor Celje ■
r Oddelek za veterinarstvo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUZBA
7. novembra 1948: dr. Fišer Jože,
Kržišnikova ulica 2. ^ "
KINO METROPOL
od 8. do 16. novembra:
češki film: Jan Rohač (premiera)
KINO DOM
od 8. do 15. novembra:
sovjetski film: Timur in njegova četa.
(premiera)
RADIO APARAT
malega formata, dobre znamke, kupim.
Ponudbe sprejema Jošt Marijan, pošta
Sv. Peter v Savinjski dolini.
SVEČKE
v     državne razredne
'       loterije FLRJ dobite
v podružnici
JUGOREKLAM
,      Celje, Prešernova 1
KrašovecJurček:
EOCARJEVI OBRA-
ČUNAJO S KRIVICO
(Novela)
Med nedeljsko prireditvijo so bile
klopi pod kozolcem polne, da so se kar
šibile. Frkolini so zlezli v late in napol
obešeni zijali na oder, kjer so nasto-
pali vaški fantje in dekleta. Ženske so
si v klopeh prišepetovale in delale
opazke o nastopajočih, hvalile in se
norce brile s tega ali onega igralca, ki
se je v tisti presneti tremi zmotil ali
zajecljal. Med gledalci je bil tudi Pepč,
ki ga je vedno zaneslo tja, kjer^j^e za-
vohal pijačo. Prišel je naravnost iz
Gabrove gostilne že precej okajen. Stek-
leno je pogledoval na oder, kjer so Pri-
morci peli pesmi. Oči so se mu ob po-
gledu na brhko Ančko poželjivo svetli-
kale. Bil je tiste sorte ljudi, ki silijo
za nečim, vse bolj, kolikor bolj se jim
žrtev izmika. In če so obsojeni na ne-
izpodbiten poraz, se jim vse kar bi mo-
ralo roditi ljubezen, izprevrže v so-
.vraštvo in neobzirnost. Ančko je zale-
zoval že ves teden, a se mu je vedno
isrečno izmaknila. Vtepel si je v glavo,
da mora biti ta dan njegova, za način
približanja si ni delal skrbi, v nemški
vojski se je naučil takih prijemov do-
^ti. Laž, laskanje in nasilje, z vsem je
znal enako postopati.
Prireditev je bila medtem pri kraju,
ljudje so zadovoljni zapuščali kozolec
in zasedli mize pod lipami. Mirko je
raztegnil harmoniko in prvi pari so se
zavrteli po odru. Ančka je sedela po-
leg in ga dražila s tem, da mu je prste
,vtikala med meh. Z gneče se je tedaj
priril Pepč in jo brez besede s silo po-
tegnil med plesalce, pri čemer je izzi-
valno gledal Mirka. Ančka se ni hotela
pred vsemi upreti, odplesala je valček,
ki ga je Mirko nalašč skrajšal, se str-
gala Pepču, hoteč nazaj k mizi. Pepč
pa jo je s silo vlekel v drugi kraj:
— Pojdi Ančka. Menda ne boš ves
čas pri onem i>osedala, ki še za jkjI
litra nima. Pleši in pij z menoj. Ta-
kole veselo je pri nas redko kdaj, —
jo je silil s pitjem, medtem ko se je
ona proseče ozirala k Mirku. Mirko je
njen pogled ujel. Snel je harmoniko z
rame in jo porinil Slavku v roke, ki
hip nato zaigra veselo polko. Mirko je
stopil k Ančki in jo poprosil za ples.
— Ne dovolim! — je zakričal Pepč.
— Jaz Pa ravno hočem! — mu je
.zabrusila in odšla z Mirkom..
V Pepču je kuhalo. Roga j oči obrazi
krog njega so ga razkačili, pognal se
je med plešoče in iztrgal Ančko iz Mir-
kovih rok. Slavko je prenehal igrati.
Ljudje so radovedno obkolili oba fanta
in pričakovali kaj bo. Dekleta so se
kričaje razletela. Tisti mah pa so se
pririli k njima fantje in obstopili Pep-
ča, ki se je bled od jeze umaknil s ple-
.sišča in izginil v nastajajoči mrak. Pre-
vzelo ga je besno sovraštvo do Mirka.
Pri Gabru je tolkel s pestjo ob mizo in
škrtal:
— Ubil ga bom, hudiča.
— Koga? — se je za njim oglasil Ga-
ber.
— Logarjevega. Prekleto, vse kosti
mu bom zmlel.
— Boš pil? — mu je Gaber ponujal
štuc.
Pepč je zlival vase, dokler ni bolj po
štirih kot po dveh splezal na skedenj
in se zaril v seno.
Pri kozolcu je zmanjkalo pijače. Ljud-
je so se razhajali, pod Logom se je-
oglašala harmonika in vesel Mirkov
vrisk. .   , .  ,
Tisto zimo je bilo v dolini marsikaj'
novega. Nasproti Gabrove domačije so
vozili material za zadružni dom. Kup
kamenja se je z dneva v dan večal. Ti-
sto poldne je Pižmoh pripeljal srednje'
debel smrekov hlod. Gaber ga je opa-
zoval izpred veznih vrat.
— Ti, Pižmoh! Koliko boš pa dobil
zanjo? — mu je posmehljivo zaklical,
Pižmoh se je nerodno vedel in se de-
lal, ko da ga ne sliši. Gaber pa je med
tem prišel k njemu in ga gledal kako
se muči z razkladanjem.
— Lepo smreko si podrl za skupni
kotel. Sem mislil, da res nimaš nič
lesa. Ko si peljal po klancu navzdol,
sem si mislil, da mi vračaš tiste hoje,
tri so menda bile. Dobro bi bilo Pižmoh,
da mi jih vrneš. Nekoč sem ti menda
rekel, da jih ni treba vračati. Zdaj so
pa drugi časi. Do mene nimajo nobe-
nega usmiljenja. Dolžan si pomagati
državi, pravijo, tako sem primoran dol-
gove drugih izterjati.
Pižmohu je bilo tako pri srcu, da bi
se najraje pogreznil. Dobro je pomnil
svoj dolg, ki ga je imel pri Gabru. Iz-
posodil si je suh tesan les takrat, kO'
mu je skoraj koča skupaj padla od sta-'
rosti.
— Saj ti bom vrnil. Tole ni moja
smreka. Hčer jo je dala, — je zjecljal.,
— Pa pustiš, da ti drugi gospodarijo
v hosti?
— Njena dota je, — se je Pižmoh
branil.
— Sicer me to nič ne briga. Dve hoje-
mi boš vrnil, za eno mi boš pa odslu--
žil, — mu je še trdo dejal in se vrnil
v hišo. Pižmoh je s sklonjeno glavo obr--
nil voz in pognal voliče v klanec, med-
tem ko je Gaber z jeznimi koraki merila
gostilno. Pivca ni bilo nobenega. Misli,
ki so se mu podile po glavi so mu zle-,
zle na jezik. Glasno je jel robantiti.
—• Prekleto! Ta zadružni dom bo me-
ne pokopal, če mi ne uspe prekrižati
jim račune. Hudič je to, da imajo te
kočarje na svoji strani. Imam jih pa
tudi jaz. Skoraj vsak mi je kaj dol-
žan, plesali bodo tudi po moji muziki.
Ce hočejo, naj tudi po njihovi. Ce bodo
meni in državi služili, ni hudič, da jih
ne bi pobralo. Naj jih pobere, mene še
zaenkrat ne bo. Prekleto, da ne. Jaz ne^
dam niti dinarja od sebe. Niti dinarja/
ne polena in ne peharja žita.
Gaber je umolknil, kajti v gostilno
je prišel Knez.
— Kaj hočeš? — ga je osorno vprašal.
— Vprašati sem te prišel Gaber, kdaj
misliš dati svinjo?
— Kako svinjo?
— Saj si dobil nalog za obvezno od-
dajo.
— Dobil! Kakšno svinjo naj ti dam.
Sam moram tudi nekaj požreti, ena mi
je pa crknila.
— Zakaj pa ne prijaviš?
— Saj je vseeno. Mi boste mar drugo
dali?
— Delaj kakor hočeš. Jaz ne bom od-,
govarjal zate, — je nevoljno dejal
Knez in se obrnil k vratom.
— Glej, res glej, da ne boš kdaj od-,
govarjal. Vsa dolina se te boji. Knez.'
Misliš, da radi vidijo, ko jim pridelke
pobiraš?
— Pred tabo sem še vedno kot beli
dan. Gaber. Jaz tega ne delam za sebe."
Ti si pa včasih, ko ni bilo treba... —
mu je še zabrusil in odšel.
*  *  «
Pri Korenovih so se nekega večera
malo sprli. Koren je prišel z doline na-'
taknjen in godrnjal po bajti, nič mu ni'^
bilo prav. Nad vsako stvarjo se je zne--
sel, vendar je bilo čuti, da tistega, za-
radi česar je bil take volje, še ni stre-
sel s srca. Nevoljno je pogledoval na
uro, ki je tiktakala v kotu in si vihal'
svoje avstrijske brke.
— Kje hodi Tonč?
Nežka je v kotu pletla jopič in sko-
mizgnila z rameni.
— Ce ni pri Logarjevih? — je me-
nila Korenka.
— 2e dve leti lazi tja in napoto dela..
Oženi naj se, da bo mir imel. Komaj
se mrak naredi, pa že zgine, namesto,
da bi kdaj v hlev šel in pomagal Lu-
katu. Mar misli, če Cez dan dela, da'
zvečer ni nobenega opravila več? Pa
še podnevi vzame voli in vozi kamenje
za tisti dom. Kdo nam bo pa plačal ti-'
sto kamenje?
— Kaj se jeziš? Saj si sam rekel, da
ga boš dal.
— Ih, seveda, ko me je pob premo-
til. Skoči, Nežka, k Logarjevim in mu
reci, naj kmalu domov pride. Govoril
bi rad z njim.
— Saj menda ni tam, — je menila
Nežka.
— Kje pa?
— Sestanek imajo zavoljo doma.
— Že spet. Kar po sestankih hodi.
Kaj bo imel od tega. Ko sem bil jaz v
njegovih letih, mi še v sanjah niso se-
stanki prišli na misel. Kaj le misli? Da
bo minister ali kaj? Redi ga pa zem-
lja.
— Komaj, — je zinila žena.
— Kaj komaj?
— Sam veš, da ni za vse prostora v
hiši. Ko pride Tine od vojakov, bo mo-
ral služit.
— Pa naj gre. Jaz sem tudi. Drugod
jih je še več, pa se preživijo.
— Nikar tako ne govori. Saj je tvoj.
Kaj pa bo, če gre služit? Večen hla-
pec!
— Hudiča! Sem morda jaz kriv, da
je? -
— Jaz sama tudi nisem kriva, da je
na svet prišel, — je skoraj jokaje de-
jala.— Sram te je lahko, da tako go-
voriš.
— Kaj naj naredim? Za prevžitkarja
ga ne morem imeti.
— Nikoli ti ni prav. Ko je hotel v*^
mesto na delo, si mu rekel naj ne gre.
— Ne blebetaj. Kaj bo imel v mestu?
Na zemlji je kruh stalen, vidiš kako ži-
vijo po mestih. Si slepa. Sicer pa naj
naredi kar hoče, sam si bo postlal, sam.
bo spal!
— Zakaj mu rečeš, da je na sestan-'
ku? — je očitala Korenka hčeri, ko je,
odšel iz hiše.
— Kaj pa vem, če bodo tako hudi.
Nikoli še niso bili tako.
(Se nadaljuje.)   '
Urejuj« uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prefiemova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.