PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradni»* in uprtvniákl prostori: SU7 South UvMUh Ava. Off!ca of Publication: 1657 South Lawndala Ava. Taltphuna, Rockwell 490« LfTO-TEJUl XXXVn aSHToSgS 2 5L5T5w! CHICAGO 23. ILL- PONEDELJEK. 2. JULIJA (JULY 2). 194S AcoepUnca for mailing at special rata of poatafa provided for in action 1101. Act of Oct 8, 1B1T. authorised otf June 4. 101«. Subecription MOO Yearly ÔTEV.—NUMBER 121 Čote avstralsko divizije se izkrcale na otoku Borneu Štiri japonska industrijska mesta bombardirana iz zraka. Ameriške sile zasedle otok Kume in raztegnile invazijsko skakalnico.—Japonci poročajo o koncentraciji ameriškega brodovja v Makassarski morski ožini. Radio Tokio ponovno opozoril ljudstvo na nevarnost invazije japonske celine. Evakuacija žensk in otrok iz japonskih mest odrejena.—Kitajske čete udr-le v Liuchow, zasedle letališče in glavno železniško postajo Manila. Filipini. 2. jul.—Enote sedme avstralske divizije, ki so se borile proti Nemcem v Grčiji in na Kreti, so se izkrcale na vzhodni obali otoka Bornea in v bližini Balikpapana, pristanišč-nega mesta, pod osebnim vodstvom generala Douglasa Mac-Arthurja. Izkrcanje enot divizije je sledilo bombnim napadom na japonske vojaške objekte. Poročilo pravi, da Japonci beže v severni del otoka Bornea. Bombe, katere so metali ameriški letalci na Balikpapan, so razdejale čistilnice olja in zanetile ogromne požare. Čez 550 ameriških letečih trdnjav je bombardiralo štiri japonska industrijska mesta. Poročilo iz glavnega stana admirala Ni-mitza pravi, da so ameriški letalci vrgli čez štiri tisoč razstrelilnih in zažigalnih bomb na Kure, Shimonseki in Ube, otok Honshu in Komamoto, otok Kyushu. Čungking. Ktt*Jaka. 2. jul.— Kitajske čete so reokupirale Liuchow, strategična mesto, v prodiranju preko obrežja v smeri Sanghaja, pravi uradni komunike kitajskega poveljstva. Prve kitajske čete so dospele do točke, ki le oddaljena 140 milj od Šanghaja. Liuchow je v provinci Kwangsi, 400 milj južnovzhodno od Čungkinga, kjer je sedež kitajske vlade. Guam. 30. jun.—Aiheriške čete so zasedle otok Kume brez odpora s strani Japoncev, poroča Klavni stan admirala Ches-u i ju W. Nimitza. Ameriška in-va/ijska skakalnica je bila z o-kupacijo tega otoka raztegnjena nadaljnjih 50 milj v zapadni smeri. Kadio Tokio je prej poročal, da so se ameriške čete izkrcale na otoku in da so v teku ljute bitke. Nimitz je zdaj potrdil poročilo. Otok Kume Je dolg pet milj in tri milje širok. Od Formoze j« oddaljen 300 milj in od Kyu-shuja 370 milj. Na severni koma j«1 1070 čevljev visok hrib. Oo/d pokriva tri četrtine povr-š»ne Ob otoku je več luk in pomolov. Na (»toku živi čez 13,000 prebivalcev, ki obdelujejo polja ri-sladkega krompirja in sladkornega trsa. Kume leži 32 ""Ij /apadno od Keramskih oto-v bližini Okinawe, na kate-so se izkrcale ameriške čete l tremi tedni. Ameriške leteče trdnjave so '"padle oljne čistilnice pri Ku-11 "' Jt.su v bližini Tokujame na Planskem otoku Honshu. To j« bil četrti napad na te čistil- V v zadnjih šestih dneh. < >/ sto letečih trdnjav je me- " bombe na čistilnice Nippon Co. Kudamatsu leži na j "nozapadnem obrežju otoka " nshu. Rombe so razdejale v**< < iHtilnic in zanetile ogromne požare. Ameriški letalci »o prej bom-barduall Sasebo, središče ladje- admške industrije, in tri dru-mesta na Honnhu in Kvushu. "«pada se je udeležilo čez 500 ^'mbmkov tipa B-29. ki so vr-«»-z tri tisoč ton zažigalnih " ';al takega, bi gotovo naletela na velik odpor med kmet», kajti kmet Je privezan na »vo-jo zemljo, Jo najbolje razume sam in dobi iz nje največ sadov. Vladu na namerava razkosati veleposestva, kolikor Jih še ni pred zadnjo vojno, In zemljo razdeliti med male kmete In bajtarje. * * * Tak je približno gospodarski program provizorična vlade z Bene-ftem na čelu. Na drugi struni so dobri izgledi, da si bo Cehoslovaška ohranila svojo politično demokracijo, ki je bila v vsej predvojni F.vropi najbolj dinamična in progresivna—to namreč poleg ikandinavNklh držav—Danske, ftvedske in Norvežke—in Švice. Na polju politične demokracije se obeta le ta reforma, da bo število političnih strank omejeno na sedanje štiri, ki tvorijo provi-tmlčno vlado. Te stranke »o soclaldemokratična, komunistična, demokratska (Bcncševa) in krščanska (katoliška) narodna stranka. Pred vojno Je bilo tudi nu Čehoslovaškem okrog ducata strank. Na Slovaškem pa sta fuktično sumo dve stranki; komunistična in kleilkulna narodna stranka. Kur se Slovaške tiče, bo |mi lej vojni dobila »tutus avtonomne države—nekaj »ličnega kot državno edinice v novi Jugoslaviji. To pomeni, da Cchoslovukiju ne Ito več centrull»tičnu država. Ta fotmu se tudi zunjo nI preveč dobro obne»la, kajti Slovuki »0 bili pivi, ki mi »e oklenili Hitlerju in (Nistali njegovi odprti zavezniki, ko jim je obljubil "neodvisno«!." Potem »o spoznali, da so prišli x dežju pod kup m »i zopet zaželeli svobodne Cehoslovuške. Ko se Je v jeseni 1114.1 nrlbližula rdeča urmuda Čehoslovakiji, so Slovaki organizuali precej močno gerilsko gibanje, ki se je borilo proti Titovi kvizlinški vladi in i>omugu!o Kusom. S tem »o oprali kvlz-linški made/. » Slovukijc in »i zaslužili avtonomijo. Kaj »e zgodi » Kurputhkimi Rusi ull Volhinjcl, Je še vprušanjc. Heneševa vladu je že večkrat izjavila, da jim je pripravljena dati avtonomijo, če ostanejo v Cehoslovukijl; uko »e žele pridružiti Huslji. jim tega ne ho rabranilu. * * * Dtuga strun te »ocialiit* revolucije Je—čiščenje Nemcev In deloma ludi Madžarov iz Čchosluvakije. Benešcva vlada »e je odlo-čila, da it žene iz dežele vse kviz.luiške Nemce, po številu okrog dva milijona »II okrog dve tretjini vseh čeških Nemcev. Vlada Je ze Izdala dekret ra izgon vseh Nemcev, ki »o »e navduševali za Hitlerja in nacij»ko Nemčijo. Tu dekret obenem tudi določa konfiskacijo vseh posestev izgnancev. Stična usoda bo zadelu tudi v»e Madžare, ki »o »g po |>oail»tvu C« h«»slovaške naselili na Slovaškem in v Volhinijl. kakor tudi vaoh i nih. ki »o uprizarjali terorizem Za češke Nemce, ki an živeli že dolga stoletja v Krkonoiih in diugod, bo to velik udarec. S humanitarnega stališča ga »ploh nI moftofo zagovarjati, kajti diši po nactjskih metodah. Toda » političnega »tališča pa Cehom tega n« mogoče ramen tj. kajti po prihodu Hitlerja na krmilo an prizadeti Nemci postali pravi Izdajalci* in pridno pomagali pri radavltvt Cehmlovaklje. 8 tem korakom Jim Cehi danes le vračajo, kar »o jim oni prej dajali. Zob za zob . . . Oni češki Nemci, ki Imajo dober rekord in »o »e borili proti nacii-mu. ne bodo prizadeti Ta češka justica ni humanitarna, toda nI brez grobe pravičnosti . . . K zaključku lahko ftfemo, da »o dobri izgledi, da bo Cehoslovaška prva v razbiti Evropi, ki ae bo poetavlla na noge in ustvarila novo državo t veliko doro demokratičnega socializma. Prvič dežela nI tolik" razdejana kot »o druge prizadete države, drugič pa je politično zrelejša ta razmeroma nagel in "miren" potek njene socialne revolucije. Glasovi iz naselbin DOMAČA ZABAVA. VOJNA. SLOVENSKI KVIZLINGI Her m in io. Pa.—Dasi je bil 17. junij prav lep dan, sem ga vsega prebil doma na porču. Ta dan je namreč posvečen vsem očetom, pa sem napisal eno pisemce, zvečer pa sem ženi predlagal, da greva v mesto in predlog je bil takoj podpiran In tudi sprejet. Šla sva k Tonetu Bolteju, da izveva o njegovem sinu, ki je nekje na Pacifiku. Najin sinko nama ni že dolgo nič pisal, v zadnjem pismu pa je omenil, da se je sestal s Tonetovim sinom, svidenje pa je kakopak bilo zelo veselo, kajti videla se nista že par let. Pri Tonetu ni bilo žive duše doma, njegova hči pa živi blizu svojih staršev. Ko naju je videla, da hočeva Tonetova vrata razbiti, je takoj poklicala mamo domov, ki je šla v vas h Klan-čišerjevim, kjer je bil seveda tudi Tone. Slišali so se glasovi harmonike in tako sva se kmalu znašla v veseli družbi tudi midva. Mladi John Klančiškar je namreč praznoval svoj rojstni dan, hkrati pa mamin dan. Pijača je bila po stari šegi takoj na razpolago. Luka Kralj iz Wick Havena, pravi družabnik, je bil tudi tam, tako tudi njegova žena, dva sinova pa sta igrala na harmonike. Navzoča sta bila tudi Frank Bregar in sin John z ženo iz Pittsburgha. Vsi smo se dobro imeli v veseli družbi. Razume se, da ni ničesar manjkalo. Johnova hčerka je bila natakarica in je zelo pridno točila, mati pa je potico rezala in kurjo pečenko servirala, zraven pa tudi mlado prašičje meso. Prišli so sosedje in prijatelji ter sorodniki. John Uršič z ženo, Frank Hribar z ženo iz Hutchin-sona, Jack Petemel z ženo, soseda z Johnom in Romšakovimi, so bili tam iz Rillton lioada in še več drugih. Take domače zabave so zanimive in vsakdo jih rad ima. Iskrena hvala za prijaznost o-bema Johnoma, starejšemu in mlajšemu, tako tudi njunima boljšima polovicama. Midva vam želiva še na mnoga leta! Vojna v Evropi je končana, v Pros veti pa čitamo o masa-krih, ki so se dogajali lani na Notranjskem in < Dolenjskem. Povzročili so jih domobranci in belogardisti v Logatcu in v tamkajšnji okolici so pobijali partizane in nedolžne ljudi. Tako so delali tudi v okolici Višnje gore. Slovenski kvizllngi tam v Ljubljani in drugod, kjer so ko-mandiraii, so zversko postopali z nedolžnimi ljudmi, ki so se borili za svobodo proti okupatorju. Ti kvizllngi, katerim je prednja-čll Rupnik in jih je blagoslovil škof Rožman, morajo dobiti kazen po zasluženju. Ampak zdi se ml, da so glavni slovenski vojni zločinci, ki so sodelovali z naciji. pravočasno odnesli pete. Rožman menda sedaj vedri v Rimu In tam mašo bere, drugi pu so se menda tudi zatekli V Isto zavetje papeškega Vatikanu. Naše ubogo ljudstvo je v zadnjih štirih letih veliko pretrpelo pod peto laških in nemških trinogov In krvnikov. Tem krvnikom pu so pomagali razni Rupniki in Rožmuni. da so ubijali nedolžne slovenske ljudi. Ti iz-1 vriki slovenskega naroda so prisegali Hitlerju zvestobo in nago-' varjali slovensko ljudstvo, naj se bori proti »vojim lastnim bratom. kateri so šli v boj za pravico in svobodo. In za temi kvizlingi sedaj toči hinavske solce papež v Rimu! Papež je vedno in vselej podpiral reakcijo in izkoriščevalce narodov! Zavedno slovensko ljudstvo je dobro vedelo, da od črne reakcije ne more pričakovati nič dobrega, pa se je strnilo skupaj v osvobodilni fronti in končno tudi zmagalo nad izdajalci slovenskega naroda. Citali smo tudi, kako so v Ljubljani proslavili dan osvoboditve. Razume se, da je bilo slavje nekaj lepega, velečastne-ga. Po štirih letih trpljenja je končno Slovenija zopet vstala svobodna in domala tudi združena. Upati je, da pride do končnega in popolnega združenja vseh slovenskih krajev s Slovenijo. Dokler se to ne zgodi, dokler ne bo vse Primorje in ves slovenski del Koroške pridružen Sloveniji, ne bo cilj Slovencev dosežen. Upanje in izgledi postoje, da bodo Slovenci dobili zadoščenje pri zeleni mizi. Frank Fink. VČERAJ. DANES. JUTRI IN TAKO DALJE Cleveland. O.—Komu naj verjamemo? Nekateri trdijo, da je Hitler mrtev, drugi pa zatrjujejo, da še živi. Neka depeša pa celo pravi, da je Mussolini vpraševal in vse prebrskal po vsem peklu v prizadevanju, da izve, kaj je z Dolfetom, pa je ugotovil, da ni nikjer v peklenskih knjigah registriran. Iz tega sledi, da je Dolfe še pri življenju, ali pa je šla njegova kosmata duša v vice, da se tam za silo malo ožehta, zato še nista prišla z Mussotom skupaj in tudi ne bosta, kajti iz vic pot ne drži v pekel, temveč v nebesa. In če se bi zgodilo, da kje med potjo skupaj trčita, se bi gotovo stepla radi vprašanja, kdo od njiju je zgubil vojno. Danes sem zopet videl vojaške filmske slike, kazali so tudi Belsen, proslulo koncentracijsko morilnico, kjer je bilo 29,000 civilnih ujetnikov in 500 otrok. Otroke so ostrigi! radi uši in bolezni, ženskam pa so natrosili v lase prašek proti istemu mrčesu. Bolne so preselili v bolnišnice, potem pa zažgali oni del taborišča, kjer so načeti na debelo morili ujetnike. Prišle so na vrsto tudi nacijske dame, ki bodo postavljene pred sodišče radi svojih krutosti. Kazali so nam krvnika Hein-richa Himmlerja ujetega in potem, ko se je zastrupil, pa tudi tisto cevko, v kateri je imel strup, ki ga jo potem pozobal. Ko ga gli»daš, bi nikdar ne bi mislil, da je bilo v tem človeku toliko zverutva. Z nj*m vred je na isti način umrl tudi admiral Friedeberg. Doenitz je bil poslan v Ječo, tako tudi maršal Jodl, kjer čakata kazni. Videl sem tudi, kako so bojna letala razbijala vojaške objekte v Nemčiji, da Je prišlo do zavezniške zmage. Stalinov Jože si je v Moskvi ogledoval svoje vojaštvo, ki je defellralo pred njim po veliki zmagi nad načeti. Jože je bil zadovoljen, zato tudi tistih 16 Poljakov ne bo viselo na vrvi. Priznali so krivdo, pa niso bili likvidirani, kajti časi so drugačni in sovjeti so iz vojne izšli kot zmagovalci, zato ni vrv več potrebna. Ni nam pa znano, če bo tudi Draža Mihajlovič priznal krivdo. Ameriški časopisi so komentirali, da mu ni treba zagovora, kar glavo naj pomoli ali vtakne v zanjko, pa bo Bosna mirna. Saj so ga že obsodili v San Franciscu. Kje tiči Draža, kje sta Maček in Pavelič, Rupnik in Rožman, Nedič in drugi, o tem se mnogo ne sliši. Pravijo, da je justica čudna stvar, ker večkrat na eno oko zamiži. Danes je 26. junija, plačilni dan. Ura je poldesetih zvečer in bi moral spati, da bi lažje zjutraj vstal ob polpetih, kljub temu pa želim sjjoročiti o mojih včerajšnjih in današnjih doživljajih, ker vas je precej, ki rajši citate nege pišete. Včeraj sem prejel lepo pismo od glavnega poslovodje McCar-terja od City Transit Systema, ki se glasi: "Dear Mr. Barbie: I wirh to extend my sincerest congratulation on this, your 28th anniversary of employment with the system. It is a privilege to be associated with a fellow-worker whose loyal service has extended over such a long period of time.. I hope our association will last many more years. Sincerely yours, W. J. McCarter, General Mariager." Nisem veliko prejel, ampak če bi bil na isti način uposlen v Ljubljani ali Berlinu, bi mesto pohvalnega pisma morda prejel bombo na poulični in v mojo glavo. Torej sprejmem pismo na znanje; če se mi dobro ne godi, nočem tarnati, da je slabo, kajti za silo že gre. Upam, da bom kmalu enkrat tako pohvalno pisemce prejel od mojih sodelav cev gl. odbornikov—kot vzoren kritik! Ampak gl. tajnik in blagajnik sta mi poslala le majčken ček, ker sem pridobil dva vzorna člana v društvo. Torej me tudi v Chicagu še malce ljubijo. Tajnik društva 53 Jože Dum pa mi je poslal ček kot trimesečno plačo. Vse to sem prejel danes. Včeraj pa sem bil še bolj vesel.» Prejel sem pismo od sina Evgena iz Alaske. Že od aprila mi ni nič pisal, zato sem bil v skrbeh, da ga je ukradla kakšna mlbda Eskimovka in ga odpeljala v svojo iglo ali kočo. Poleg tega sem prejel pismo od mladega kaprola Edwarda M. Bezka iz Rennesa, Francija, kjer sedaj straži nemške vojne ujetnike. Na straži je šest ur, prost 36 ur, ki jih porabi z igranjem žogometa, v kinu in seveda na postelji. Vse delo in kuhanje opravljajo ujetniki. Pravi, da jc bil tri dni v Parizu, kjer se je imenitno zabaval. Pa tudi jaz sem danes videl Pariz (na platnu) in generala Eisenhowerja, ki ga je pozdravljalo pariško ljudstvo kot slavnega zmagovalca. Da, in kaj sem še videl na platnu? Trst in slovenske partizanske vojake, ki ne izgledajo, da bi bili slabo oblečeni. Večina so bili mladi fantje, vedrih obrazov in odločnega nastopa. Korakali so po tržaških ulicah. Bilo jih je par sto, na oglih pa je stala straža in videli so se slovenski natisi. V zalivu leži nekaj prekucnjenih parnikov, med temi znani morski velikan Rex. Mi upamo, da bo to mesto pod oblastjo naših ljudi, ker bo morje Adriansko zopet slovensko! Pogled na Trst je bil v filmu lep, namreč tržaška panorama. Nadalje smo videli Berchtesgaden, Hitlerjev planinski brlog, "Delavci in vojni veterani imajo veliko akupnaga." pravi radar-man 2/c Thomas L. Young, član unije vocnikov ADF, ki je bil ranjen na letalonoscu Franklin na Pacifiku. = ki je bil lepa palača, sedaj pa je docela razdejana. Ameriški vojak je oprezno stopical po sobanah, ki so večinoma v razvalinah. Na policah je imel Hitler nanizane mnogo ropotije. Potem smo videli tri generale v Berlinu, ti so Žukov, Eisenhower in Montgomery. Blum se je vrnil v Francijo, zadnji avstrijski kancelar Šušnik je nekje v Italiji in se je razgovarjal z Dorotejo Thompsonovo. Videli smo tudi Schachta in Thyssena. Eisenhower je bil navdušeno sprejet v Londonu in Churchill ga je pohvalil. To so moji včerajšnji in današnji dogodki. Med tem sem popravljal bicikelj mojemu vnuku Jimmiju, ker me je tako lepo prosil. Bil pa sem tudi zainteresiran y naš lokalni SANS. Zdi se mi, da so se v naselbini pojavili ljudje, ki hočejo vleči kot osel in konj v tej tako važni uri, ko gre za vprašanje primorskih in drugih Slovencev, ki so bili zadnjih 25 let pod tujim jarmom. Tu gre za združeno Slovenijo. Upam, da se bodo naši narodni delavci pomirili in upoštevali one, ki jih je slovenski narod indorsiral, da ga oni re-prezentirajo kjer koli potrebno, ne pa da bodo ti tukaj slepo drveli in ga Še celo polomili. Precej se sliši tudi o Vseslo-vanih, pa se mi zdi, da pri teh ni vse v redu. Ako se ne motim, izrabljajo gotovi vodje vseslo-vanstvo v svoje politične namene iz golega oportunizma. Izgleda pa, da se naši slovenski voditelji preveč ne strinjajo s temi Vseslovani, na dan pa le ne pridejo. Zakaj ne? Dne 17. junija se je tukaj vršil shod in mnogi so mislili, da gre zgolj za tržaško vprašanje, pa ga ni bilo. Morda je prav, da ga ni bilo na dnevnem redu, kajti tistih, ki dobro poznajo to vprašanje, ni bilo zraven. Mi člani SANSa moramo v tej resni uri skupaj držati, skupaj nastopati trezno in premišljeno, nikakor pa ne smemo cepiti dlak. Naša naloga je, da naši rojaki v stari domovini dobe nazaj svojo lastno narodno ozemlje, ki jim po vseh pravicah pripada! Od tega cilja ne smemo odnehati, temveč preudarno nastopati, da bo končni uspeh resnično zadovoljiv za ves naš narod onkraj morja! Frank Barbič. Zasilna bolnišnica aa fronto na Oklnswt kjer ranjeni vojaki dobivajo prvo idravnUko pomex ČASOVNI KOMENTARJI Lorain, O.—Na poti proti Cle-vclandu sem se ustavil pri starših moje žene v Lorainu, O. To mesto mi je dobro poznano, saj sem pred leti pogostoma zahajal sem. Leži v lepem kraju, zlasti je krasna severovzhodna in seve-rozapadna stran in tudi južna, kjer žive Slovenci. Glavna industrija je jeklarska, kjer ima ogromne jeklarne Nat.onal Tube Co. Vodstvo te bogate družbe dominira mesto in meščanstvo že mnogo let. Da so duhovniki in reakcionarji vseh baž dobri in zvesti agenti National Tube Co., ni potreba pojasnjevati. Lorainska slovenska naselbina jc precej velika, šteje nad dvesto družin, vzlic temu pa v Prosvoti nikoli ne vidimo dopi»a iz tega mesta. Kaj je temu vzrok? Kontrola prebrisanega župnika Sla-jeta nad slovenskimi rojaki. Kar on reče; Je ukaz. prav tako kot je ukaz Omanova beseda v new bur -ški slovenski naselbini v Cleve-landu. V Lorainu Je pred leti sifcer bilo več naprednih Slovencev, ki pa »o pod pritiskom po-čaai skrahirali In ae uklonili. Ljudi, čez katere danes nima kontrole Slaje, lahko sešteješ na prsteh ene roke. Slovenci imajo tudi lep Narodni dom. ki pa ne služi kulturi, temveč stoodstotno biznesu. Piv- ski klub prinaša lepe denarce in delničarji prejemajo že več let lepe dividende. Povedali so mi, da namerava rev. Slaje sedaj zgraditi novo cerkev, tako da se bo lahko meril s kanonikom Omanom, župnikom Jagrom in drugimi kolegi, ki so si zgradili lepe palače na račun izgaranega in ignorant-nega slovenskega trpina. Rev. Slaje je eden tistih slovenskih duhovnikov, ki so se poleg liturgike in brevirja naučili še kaj drugega, in včasih je bil celo neke vrste idealist, toda kdo bi se s takimi stvarmi ukvarjal? Izvqlil si je raje bogato faro, kjer vlada kot "Kralj na Betaj-novi", a zaeno stoji trdno kot skala na potu vsakega napredka. Glavno je, da gre ljudstvo v cerkev in svet je rešen ... Razumljivo je, da v takih razmerah ne more napredovati jed-notino in ne nobeno društvo. Kar je bilo naprednega, so že zdavnaj razbili, zadušili v kali. Slaje je šel celo tako daleč, da je izsilil obljube od mnogih ov-čic, da ne bodo nič več čitale Prosvete. Kam vodi oblast takega črno-suknježa, lahko vidimo iz poročil, koliko so do danes lorainški rojaki prispevali za staro domovino, vzlic temu da sta dve osebi V gl. odboru SANSa. Zadnjo nedeljo (24. junija) se je vršil slovenski katoliški shod v "slovenskem Rimu" v Jolietu, 111. Clevelandska Ameriška Domovina je zanj glasno agitirala, 0 bil je kljub temu velik fiasko. FiaSko pa je bil tudi za Debev-ca, Omana in kaplana Gabrov-ška, kateri tako pridno polni kolone A. D., da ima mediokerski urednik Debevec več časa za "kenigrufanje". Udeležba je bila majhna, okrog 400 oseb, med njimi dve tretjini žensk, ki pa so govornike zasledovale zelo indiferentno, povrhu pa so otroci letali po dvorani, da je bilo težko razumeti govornike. Shod je odprl prav nerodno rev. Butala, nakar je izročil vodstvo kanoniku Omanu, ki pa ni prekašal Butalo. Nastopil je pevski zbor sv. Jožefa pod vodstvom "profesorja" Korošca, ki pa je dobro zapel nekaj narodnih pesmi, dasiravno skupina ni velika. Potem so občinstvo pozdravili razni zastopniki društev in "svetih družb", med njimi tudi Anton Grdina iz Clevelanda. G. je po svoji stari navadi kričal kot črednik, toda vsaj nekatere je zbudil izmed navzočih. Tema njegovega govora je bilo tarnanje o dekadenci v katoliških vrstah. Katoličani so brezbrižni, medtem pa so sovražniki na delu noč in dan. Kontrolirajo sko-ro vse časopisje in celo katoliško časopisje jim pomaga. Imenoval je Glasilo KSKJ in s tem udaril po starem Ivanu Zupsnu (Po njem je udaril tudi Gsbrov-šek). Na kratko: Grdina je grmel, da je treba stopiti na plan v obrambo vere in cerkve, kajti drugače tx>do katoličani izgubili vse—vsaj celo nekateri urednik nočejo poslušati župnikov. Za Grdino je nastopil koplan Gabrovšek. On je tisti pisun v A. D., ki siplje ogenj in žveplo nad Adamičem, Kristanom. Kult-lom. nad Rusijo in jugoslovanskimi partizani. Gabrovšek je zmožen in fanatičen katoliški demagog, tod* av-dijenca je le malo rn«um< vtla njegovo izvajanje. Govoril )f obširno in s pomočjo pape/** okrožnice vehementno udaijaJ po Ruaij[i, komuni»tih ter Ju' dih" v katoliških vr»Uh. ki v»-čejo jarem skupno s i©vražni* katoličanov.** (Dalje as t «tre*) i t m Ml Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH - i (Nadaljevanje) Dr. Iran Tavčar (1851-1923) 1 eta 1876 sf je vrnil dr. Tavčar v domovino in živel kot odvet-, k, koncipijent v Ljubljani in v Kranju.' Ker je videl, kako "ravdarstvo uničuje našega kmeta, je napisal za Mohorjevo druž-L ' Slovenskega pravnika", ki je nudil kmetu dovolj nasvetov v ravnih zadevah. Dasl je že v tem času nastopil javno tudi v pomiki se začenja njegovo pravo" delo šele, ko se je leta 1884 na- ¡elil stalno v Ljubljani. Ustanovil je skupno z Ivanom Hsibar- ,em politični in leposlovni list •Slovan", ki je zagovarjal odločno slovensko in slovansko stališče v politiki in kulturi. Geslo svoje struje je proglasil z besedami: "Kdor je Slovenec in Slovan, sme v politiki počenjati to in ono, nikdar pa ne sme paktirati z Nemci, ki morajo izriniti iz slovenskega političnega življenja." Že leta 1884 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in marljivo je sodeloval pri "Slovenskem Narodu", kjer je skušal uveljaviti svoje politične nazore. "Pripetilo se je," pravi v 'Obiskih', "da sem celo številko od prve do zadnje strani moral spisati sam. S tem sem se zapletel v politične boje, slovstveno delo pa sem zanemarjal." Kakor glede narodnosti, tako je Tavčar krepko poudarjal drugo stran mladoslovenskega programa: vse za prosveto in napredek. Proti temu programu se je odločno postavil izdajatelj "Rimskega katolika" dr. MahniČ, ki je obsojal vse, kar ni bilo strogo v soglasju s cerkvenimi dogma-Tudi narodnost se mu je mi zdela pagansko čuvstvo: zahteval je, da si kot katoliški narod uredimo narodno, politično in slovstveno delo na cerkveni podlagi. Dr. Tavčar je v duhoviti satiri "4000" osmešil pretirane nazore dr. Mahniča. Z ironijo, ki je bistven del Tavčarjevega pisateljskega talenta in je v tej satiri dosegla svoj višek, slika pisatelj življenje slovenske prestolice, kakor bi izgledalo okoli leta 4000, ako bi v njej zmagala teorija, ki se razlaga na univerzi sv. Sim-plicija. Ljubljana bi dobila fantastično srednjeveško lice, ker bi dogmatični duh zatrl v njej vsako svobodno mišljenje. Izginilo bi slovensko ime in vse, kar je ustvaril v prejšnjih stoletjih svobodni narodni duh. Satira "4000" je slavila zmagoslavje nad nazadnjaškimi nazori, ni pa mogla zadržati razvoja dogodkov, ki so postajali čim dalje bolj resni; posvetila je le kakor blisk v bodočnost in razjasnila ločitev dveh svetov, ki sta si zdaj odločno stopila nasproti. Del duhovščine je krenil za dr. Mahničem, začela se je katoliška organizacija proti naraščajoči svobodomiselni kulturi. Dr. Tavčar stoji v ospredju tega boja; njegovo ime odmeva po vsej domovini; oboževan od pristašev, napadan od nasprotnikov, združuje v svoji osebi program svobodomiselnega in nacionalnega slovenstva. Po mestih in na deželi se vrše najhujše politične in narodne borbe. Slovenska inteligenca in mladina stopata zaupno za njim. Z vso svojo osebnostjo je to pravi narodni voditelj. Mož krasne postave, duhovit govornik in zagovornik, jasnih načel, bojevite narave, krepkih besed, izrazit Slovenec z močno potezo gorenjskega ponosa. "Rod iz Poljanske doline je precej visok in za vraga ne pozabi, če je bil po k"vici napaden"—pravi sam o M'bl v Obiskih". Bil je ne en-kr*t po krivici napaden, zato je tudi 'Ogovarjal z vso ostro do-vtipnostjt^gvoje besede in peresa. Njegovi govori bodo tvorili ve-'|k d< | naše politične zgodovine riajljutejših bojev stoji v ftaii javnosti visok in heomalan, 'no/ i ivne poti in čistih rok. Le-ta lHf 'j J€. poftUd deželni poala-m '«Ibornik, leta 1900 držav-n' I* klanec. Njegovi govori »o eclo pri nasprotnikih v dunaj-*k"m parlamentu vzbujali pozornost, Kljub javnim boiem je mislil na »lov»tveno delo. Sred» poll-11< nega hrupa je pisal v dunaj-*k«'m parlamentu »vojo kroniko korigre*," vrsto pestrih Kl,k Ljubljane leta 1821, ko ao M evropski monarhi zbrali v njej kongrnr flotll j* v ,*bi #* mnogo načrtov, ki ao čakali mir- nejših časov. A med tem je čim dalje bolj dozoreval naš čas. Bližal se je vihar od vzhoda in mladina je zaslutila velike dogodke. Slutil jih je tudi on sam. Prišlo je leto 1908 in pokanje po ljubljanskih ulicah je dokazovalo, da bo Avstrija čuvala svoje zveste Slovence pred jugoslovansko nevarnostjo. Mladina je sprejela boj in je bila pripravljena na žrtve, ki vodijo do zmage. S previdnostjo modrega gospodarja je skušal dr. Tavčar voditi napredno in nacionalno čuteče slovenstvo v sredi med domačimi nasprotniki in tujimi napadalci. Leta 1911 je bil izvoljen za ljubljanskega župana. Nekdaj ponosna bela Ljubljana je komaj rešila svoj nacionalni značaj. "Nikdar se ne bom tako iz-premenil, da bi preklinjal v starosti, kar sem blagoslavljal v mladosti," je govoril pri vstopu na županski stol. Še vedno se kaže njegova samorasla vodilna sila. V domovini je že davno zavladala moč nasprotnikov, a on veruje v silo narodnosti in napredka. Balkanski topovi, leta 1912 pretresejo #>elo Ljubljano. Državna oblast preži na zadnji ostanek slovenske samostojnosti. Dr. Tavčar županuje in piše "Visoško kroniko". Sredi moreče tišine pred svetovnim viharjem se vrača na svoje Visoko in s čudovito mladostno umetniško silo podaja slike iz tistih krajev ob času burnih svetovnih dogodkov, ki se iz daljave dotikajo mirnih poljanskih domov. Dogodki, ki so šli preko sveta, so bili silnejši od nas in mi smo le malo mogli odločati o njih. Nastala je svetovna vojna. Oni, ki so bili poklicani, so odšli na fronte in za granicé vršit svojo dolžnost. Dr. Tavčarju je pripadla naloga, da rešuje Ljubljano. Sredi bojnega hrupa se je vračal v leta svoje mladosti in nisal "Cvetje v jeseni", pod svojim prvim imenom Emil Leon; tu poje slavospev naši zemlji in onim, ki so njeni pravi otroci. In on je bil pravi otrok svojega Blegaša, kajti "ena najznačilnejših črt našega pisatelja," pravi dr. Prijatelj, "je bila ta, da je bil kljub visokim dostojanstvom ki jih je v življenju dosegel, prav za prav v dnu svoje narave vedno—gorenjski kmet." Zato piše v tem delu s takim zanosom o našem kmetu: "Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta»! In o slovenski kmetici pravi: "Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo. Malo imaái od življenja, ubogi ti mučenica! A vendar je tvoja zasluga, da je tlačena in raztrgan»» slovenska domovina ostala skupaj. Te do movine prvi steber si ti, slovenska kmetica!" Pri pogledu na velike dogod ke, ki bo se godili v tem času okoli has, je zaključil svojo po malenkosti ne bomo več rvali.' Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo. V to moramo delati vsi . . S tem je končal svoje pisateljsko delo. Leta 1918 je zastopal Slovence na praških majniških slavnostih in obnavljal zveze, ki jih je gojil od mladosti. Ko je napočil dan svobode, so bile izpolnjene ideje, za katere se je boril kot narodnjak in Slovan. Bil je izbran v zakonodajno skupščino in dano mu je bilo, da je kot predstavnik Ljubljane pozdravil regenta Aleksandra pri njegovem prvem prihodu v Slovenijo. Toda njegove moči, ki so bile na videz še tako mlade, je razjedala bolezen. Dne 19. februarja leta 1923 je usoda zapisala v "Visoško kroniko" njegov smrtni dan. Pozdravljan od ljubljanskih meščanov in svojega gorenjskega naroda sc je vračal "gospod Visoški" med svoje Po-jance, spremljan od prijateljev, ovcev, Sokolov, politikov, pesni-cov in pisateljev. Zdaj tam v ti-li Poljanski dolini sanja, obdan od gozdov in višav, ki jih je taco ljubil, sanje o veliki borbi naroda, kateremu je bil premišljen vodnik in odločen borec ob času največjih bojev za svobodo in napredek. (Se nadaljuje) n-r-T R. J. Thomas, predsednik avtne unije CIO. ln anaal Industrijalec Henry J. Kalaer ae posvetujeta v Oaklandu. Calil« o preuredbl tovarn aa civilno produkcijo. Sanje varujejo spanje Sanje so lastnost, ki je človeka odnekdaj živo zanimala in podžigala njegovo domišljijo in radovednost. Zato ni nič čudnega, da se sanje v najrazličnejših oblikah zrcalijo iz literature slehernega naroda in da imajo razni šarlatani tako lahek posel pri razpoča-vanju "sanjskih knjig," ki vam baje raztolmačijo vaše sanje_in povedo, kaj pomenijo. Kaj so sanje? Kaj jih povzro- vek krha možgane. "Saj to nij Zatem je bila organizirana noben problem!" pravijo take, "Liga slovenskih katoliških sanje. "To je igrača v primeri' Amerlkinccv", ki bo menda na- ča? Kaj pomenijo? Ali motijo spanje, ali ga varujejo? Ali človeku koristijo, ali Škodujejo? To so vprašanja, na katera si je Človek skušal odgovoriti, čim je postal zavestno misleče'bitje in ki še dandanes živo zanimajo preprostega človeka in inteli-genta in znanstvenika v enaki meri. Preprosti človek je naj-češče videl v sanjah delo tajin-stvenih "nadnaravnih" sil, ki med spanjem posegajo v njegovo notranje življenje ter gu grajajo ali svarijo, kaznujejo uli mučijo, mu odkrivajo bodočnost itd. Zato je pozeval sanje z ne-I štetimi vražami, ki so jih preve-I jani posamezniki izkoriščali in I jih še izkoriščajo v svoj prid. Domneva, da sanje odkrivajo bodočnost, se odraža iz literature slehernega ljudstva. Tako najdemo že v sv. pismu stare zaveze zgodbo o egiptovskem Jožefu, ki je tolmačil svojemu faraonu, da pomenijo sanje, v katerih je videl na bregovih Ni la sedem debelih in sedem mr šavih krav, sedem obilnih in sedem slabih letin. Toda moderni literaturi je ta tendenca že tuja. Modernemu pisatelju služijo sanje zgolj kot pripravno sredstvo, s katerim o živi neki dogodek ali problem iz Kdaj bo mirovna konferenca? London.—ONA—Diplomatični crogi v Londonu so mnenja, da bodo rasteči problemi, ki se zbirajo nad evropskim obzorjem, kot na primer Trst, Sudeti, Tes-chen in drugi, pospešili mirovno conferenco. Želja, ki je obstojala prej, da se počaka morda celo dve leti, se zdaj izgublja pred potrebo, da se ustali politično življenje Evrope. Prvotno se je mislilo, da bo čakanje pomirilo razvne-te duhove, ter da bo tako lažje priti do pravičnih in vsestransko zadovoljivih rešitev vseh vprašanj. Neprijetna resnica pa je, da so se državniki motili, ter da čakanje ne bo izmirilo nakopičenega sovraštva, temveč ravno nasprotno le še razvnemalo duhove in vzbujalo nove grenkobe in nasprotstva. Tako na primer so zadnje dni ^ _ ____ poljske čete zasedle Teschen, j preteklosti ali sedanjosti, na ka- m • • i 1_____ LH<4.,rt>tegnu izpod odejo. Često Me pa človek zbudi, a ko budilka utihne, spet zaspi in »u-nju, da je—nu delu. Tuko povzroča t»anjski mehu-nizem pod zunanjimi vplivi sanje, katerih namen je, propre čiti prekinjenje spanju. V drugo vrsto spadujo sanje, katere navadno povzročajo skrbi ali razočaranja prejšnjega dne. Otrok je bil na primer parku, pa je moral Iti domov, ko se Je želel še zabuvatl. Ampak tisto noč se mu bo fmnjuh, da se zabava v parku mrduljujc. Tako mu sanje rešijo spanje in i, ¿oeim bi kupacijo Čehoslovaki, ne «m^hijater dr. Sigmund Freud, ki biti manjše kot ono, ki pripade Poljakom. Ta novi izbruh starega prepira radi Tešinja—o kuterem se Je sodilo, da je bil poravnan v teku pogajanj med Benešem in Sibirskim—je neprijeten opomin na dejstvo, da se vzbujajo stara sovraštva. De Gaulle in Herriot konferirata Pariz, 30. junija,—G e n e r a I Charles de Gaulle, predsednik francoske vlade, In Edouard Herriot, bivši premier, ki je bil prod nekaj tedni osvobojen iz nem« konferirata jo je utemeljil že pred štiridesetimi leti. Danes se v znanstvenih in zdravniških krogih splošno priznava, da sloni ta teorija na zdravi in logični podlag. Človeško telo potrebuje spanje prav tako kakor hrano in vodo. Medtem ko človek spi, se namreč obnavlja energija v njegovih celicah. To bi bilo nemogoče, če ne bi obenem spala tudi njegova zavest, ta nemirni vrtinec upanja in novih načrtov, skrbi ln bojazni Itd. Ampak za vest Je samo del človeškega ml selnega ustroja. Ostali del imenujemo podzavest, ki »luži kot nekakšno skladišče dozdevno že škega taborišča, konferirata v Parizu o bodočnosti Francije. Tr-I pogubljenih dogodkov in Izku vest: "Časi prihajajo, ko se za ¡ Francije. di se, da od izida razgovorov med njima zavisi politična bodočnost Maršal Žakov laroča çeneralu Eieeohowerju v Praakfort«. Nem êtja. kolajno rm.ge, najvišje «avjetako odlikovanje, let «a Ja prejel kak tajac. švnj Iz preteklosti. Ti megleni, skriti spomini često prav tako živo vplivajo na sanje kakor dogodki pravkar minulega dne C<* bi Imeli proirt dontop do na še zavesti, bi na« često zbudili Zato nam je dala narava po«« ben sanjski mehanizem, ki na menama potvori ali Izmallčl U spomine, da »e nam potem sa nje vidijo fantaattčne, če no nu ravnoat trapaste. Psihologija razloča v glavnem tri spanje vznemirjajte impul ze. ki utegnejo fwvxrn4ttl sanje. Prvič zunanji Impulz, ki vznemiri «peče čuta ad zunaj—ropot v Mihi. dotik tujega predmet», telesno neugodje itd. Drugi povzročitelj sanj ao muli ali »kr bi, a katerimi «mo ae pečali te kom dneva In »panje nI pre podilo Iz naših možgan Na tretje me« t o «padajo sanje, katere povzročajo pozabljena iz kušnje »n želje, »krita v podira veeti. Sanje, ki |ih povzročajo im s problemi, ki si jih že rešil!" In človek, ki bi ga sicer skrbi zbudile in orcpalc počitka, mirno spi dalje. V tretjo vrsto spadajo sanjo, ki se porajajo iz dogodkov in neizpolnjenih želja iz preteklosti. V takih sanjah se često izpolnijo želje, ki se v življenju niso uresničile in so morda celo zapustile v duši težke brazgotine. Namen teh sanj je, ublažiti bol razočaranja, ki bi sicer utegnila človeku ukrasti spanje. Človek sam nima nobene kontrole nud svojimi sanjami. Zato tudi ne more biti odgovoren zanje. To bi si morali zapomniti zlasti ljudje, ki so v skrbeh zaradi "pregrešnih" dejanj v sanjah, to je zuradi sanj, v katerih doživljajo ljubezensko omamo. Kajti vsako človeško bitje je podvrženo strustem in nagonom, katerim je treba zadostiti, sicer postane človek žrtev najrazličnejših fizičnih iu mentalnih motenj, ki mu ispodkopa-vajo cdravje. Kjer človek iz ku-kršnega koli razlogu te nagone zatira ali čezmerno omejuje, tam posežejo vmes sanje, ki v takem primeru služijo kot varnostni ventil. Mnenja o hudih sanjuh, po katerih se človek «budi ves prepoten in često drhteč od groze, so različna. Take sanje često pomenijo slabo prebavo ali preobložen želodec, živčne nerede ali pa zgolj nagnjenje k rahlemu spanju. Sploh je vprušunje sunj zelo zamotanu zadeva. Povprečni zemljun ji ne pride do dna, zu to je potrebna učenjuška glava. Zato se moramo zudovoljiti i tem, kar nam povedo znanstve nikl, da »o namreč sanje pri normalnem Človeku pov«om normalna in koristna funkciju in da najvočkrat ne motijo »panja, temveč gu varujejo.—X. Y. sledniea Zveze katoliških župnij. Pri dno je bil izvoljen odbor, sefti odšel iz dvorane. Kuko uspešno In» delovala ta organiaicija, bo pokazala bodočnost, Nuj\ne pozabim omeniti, da ao udrihal tudi po Tvunku in Ame-rikanskeni Slovencu, toda bolj diskretlo, kajti na odru je sedel tudi JeAč, urednik A. S. Več J tem shodu ob priliki. MU»n Medvešek. VELIK FIKNIK 4. JULIJA V SOUTH CHlpAGU So. Cfikago. U.—Kakor je že bilo pefriteano./ bomo tukajšnji Jugoslovilii paredill velik piknik v trWo. /dne 4. julija, v Forest (»KmeiVu na 114th Ave. I. Uljudno ae iibijo vsi Jugoslovani iz &>utyi Chicuga in okolice. Pridi* in pripeljite tudi avoje prijatelje. Slišali boste govornike * Jugoslavije, ki »o bili nu tivHivni konferenci v San Fianciic venec Stun dr. šin)lč, dula mnogo bilo tam Zi je sedaj. Opominjaj I naše Primorce, d Govoril bo Slo-rušovec in Hrvat nam bosta pove-Imivega, kako je vojne in kuko Utrune in gotovo vsi na- vzoči. Sliši i (boste poročilu iz rojstnih ki a r Gorici in *dI dajo Jugoslad goalovanski, t « t hrvuška incoa tudi znano, ci made prve, M b Ptlmorje, tub rito, kakor lt»k o Poli in Trstu, ridu, ki pripa-zato, ker »o ju-je slovenska In Vsemu svetu je bile Titove uros vobodIle naše udi Trst ln Oo-In Polo. otrok zadovoljno »pl ga v nasprotnem slučaju—če bi ne bilo teh sanj—utegnilo premočno hrepnenje po prekinjeni zubuvi zbuditi. Prijatelj knjigovodji ml Je pravil, da je nekoč z^pa/.il, da je nastal v njegovih kn^gah nered, ki »1 ga ni mogel («zložiti. Vedel je, da ne morelbiti dejansko nič narobe—in vendar je bilo nekaj narobe, ker y številke niso ujemale. Nekaj je moralo biti napačno vknjUeno. Ampak vse4 pregledovanje1 in primerjanje nI nič pomagal napake nI mogel najti T|»to noč »e je v poNteljl dolgo v boh premetaval, napo«led je vendar objel apanec. njah, ki jih je Imel tinto »e je »|>et znašel v «vojl pi kjer je li»tal po svojih knj Nenadoma »o mu oči obstal neki potdavkl, ki je prej n videl. Ko »e Je zbudil, bila številka te strani še rninu. In ko j« zjutraj knjigo in |H»gledal na ometi »tran, je tam re« našel pon ki le bila kriva vnah nje »ki bi! Kako naj »I človek razloži ke »anje? Kno»tavno tako. kor neki zdravnik, ki Je v __ njah videl v nekem grmu pilčje gnezdo in ga je drugI dar^ tam tudi v »euniei našel. '*Teg« gnezda nitim nikdar popr.«j o-pezil," j«» dejal, "krr je bilri moja pozornost vedno obriti jena kam drugam; toda moja pooi?a-ve*t ga je opazila ter me v »Janjah nanj opozorila." Prav tako je oprrrorila podAa-vest nagega knjigovodjo na f «>-»tavko, ki ao Jo njegove oči Pt/«*-zrle, pndzavrat pa «I jo je hanično zapomnila V to vrato «padajo tudi «an. ki zmanjšujejo ali telo »meši probkipt, nad katerimi «i č Glasovi iz —■— naselbin (N»d»lj«v»nJ» i S. airanl.j Govoril Je tudi o demokraciji, malo poprej pa Je dejal, da morajo biti j>a|jcževc besede katoličanom ukaz, papež pa je že pred leti in zopet seduj poudaril, da »ta komunizem in katoliška cer kev iiepobotljivu. V glavnem Je bilu njegova te ma; Hoj proti komunizmu, Hu-»ijl in partizanom, Iztrebljenje "Judov" iz kutoliških vr»t in po-koravanje kutoličunov ukazom pupeža v Klmil, Za Gubrovškom je nu»topil Jo ze Zufar, ki je jioudaril takoj v uvodu, da «e ni |x»dal nobenemu priti»ku, kot jc zaplaal Proletar čov urednik, da »e nI uklutijul v preteklo»ti in se ne bo v bodoče, ker je že preveč »tar. Potem Je objektivno opisal boje jugo»lo van»kcga ljudstvu v tej vojni, nato pa predložil več resolucij, ki »o bile »ogla»no »prejete. Glavna oz. prva »e je tikala pri morskega vpiaAunJu in uv Je glu Nila, da »lovenski katoličani za-ihtevajo, da pridejo Trat, Gorica Istra In kraji »loven»kc Koroške pod Slovenijo v okviru federativne, demokiatlčne Jugo slavij«. Druga reaolutlja »e je nuua šala na pomoč »loveriNkctnu na rodu, poleg teh pa (e bilo »pre jetih še nekaj drugil, med nJim! zahteva po »vol>odni! volitvah v Jugoslaviji Na pikniki! bt»mo Imeli pečeno jagnjetinc In druge jedače ln pijače, zu ph alce pa bo »cvcda tudi dobro pe»krbljeno. Igral jo tu m bu ruš I ztor Rut kov ič Iz So, Chicaga. (Menda bodo tukajšnji "ga»pidlH »pet rekli, da tu piknik prit ju jo "komunisti," kakor vvelej tidijo, kadar ne gre po njihovi žnircl, ampak to nič ne de.) Ml 4no bili aktivni v aketji za poijoô Jugoslaviji v političnem oyfu in z rellfom, pu tudi ta piinik »c vrši v ta namen. V Nlfaju »labega vremena «e bo jplredltev vršila v Hrvatskem dtiui n« DfllH Commercial uve, Torej v»l na plan v »redo, dne Jplij»! Pele« 9—k •II naretalk «line direktne iVETA 1117 ïïc. L«we4«lÍAve.. ChiV «»• Oaneral EUenkower (lavai ln marša» Ž-kav poèpV*»*' .ki peki. • katerim »a «e «mafovtte vaUetla pro*«** V ¿Vrla porešene Nemčlle. Za An«ll»o P*** Mon igo mer y. aa freacljo p« «eneral Jeaa 4• Taartf«Y » 4 PROSVETA irrrrr IZ MODERNEGA SVETA Spifâl T. S. FINŽGAR (N Korta je zavil« krog no in tiho. L« nad pr tinove peči, jt v čis lel prozoren dim. doma. Vse je izlete Direktorjevi 10 fe arne. Vse je bilo mir-orom, kjer so stale Mar-solnčnem zraku mrgo-dnika ni bilo nobenega v probujajočo se naravo, ljali. Zdravnik je stal tedaj pri okni Skrwl ae je za gardino. Pavla je sedala na roz in n>fne Široko odprte oči so potrkale na zéfavnffc^o okno. Ko je dvignila glavo, je zablttUla kjasota njenega vratu in vrat se je zlil z bo/k njenih lic v eno črto. Umetniki trdijc, d« je to najlepii vrat. Zdravnika je prevzelo. Zazdelo se mu je, da je njegovo srce ¿\p s Pavlo in da je ostala pri ta glava. Vsa čuvstva , Pfstalo mu je naenkrat sila g njega in v tovarni ga je i odiel brez namena. Želel i tfrečal ekvipažo, ki bi se penimo njega, in bi pozdravil >1: 'U, da bi se skoro dotaknil povesil klobuk.— 1 red vrati. Po prstih je pre-Iodšla v sobo ob levi. Vrata mizi je stala prazna stekle-ležal na postelji vznak in njem samo suha so zbežala za njq J dolgočasno. Mir ^ jezil. Vzel je pa je samo to, da Ijala prav tesr Pavlo tako od njene roke, ko Korta je sta stopila prag in so bila odpta. niča, Klelman hrupno smrča "Nikogar m man ne spal Hotela se j izkusila. Saj vanj» Ključ je tičjl "Doma je! Potrka. N ÏJ1 lor (ko pc gl bu. Potrka drugič. Semé nekaj za jdrnja. Korta pa ne čaka več. Previdno pri Nadzornik je >gif? ( .¡'Na, udan! Rkonček, ali ne A.—Vsi so ili.—Sicer bi Klei-brezskrbno.—" prstih vrniti. Vendar je poils blizu Semenovega stano- vratih. kljuko in stopi v sobo. ežal na otomanu, obrnjen zid. Ko čuti, da je nekdo vstopil, se naglo za-suče in v istem se • kletvijo zaf zaprla vrata in prst na ustnic e "Tiho, ljutij. "Vrag naj po dale! Poben se Sem« je «topi Z zobmi je ikri; Korta se je sesc no čakala. Bile kuien vojskovodja, ki fc* prvih itrai "Ne gr*T Glivo ti razbijem!" enutku plane divje kvišku in evi proti Korti. Ta je hitro umaknila v kot ter položila išijo! Škandal bo!" >ltne ljudi, tebe in vse škan-vlačuga!" proti njej in jo sunil iz kota. in jecal nerazumljive besede, t ob steni in popolnoma mir-i je v svetiti zmage, kakor iz-malo briga za spopad- ih vsaj konec mojega gorja! eŠ, da ljubezen vse prenese! Ti si me ljutil. lakor se ljubi kozarec vina. Izbe ni je konec. Jaz pa drugače, il te še ljubim in te bom do kon-o ii me danes sem, ko bl te so-ul »zen zahteva, da te rešim smr- pije se in 1 Ljubila *êrt) ca.* In ne vratila. Ali ur /' ! "Smrti? K Seme se je ten kakor fa "Vstani in Kort» je ot "V gozdu s< "Kdajr 8« lile smrti?" ia nkrat ponižal in postal slabo- ili 'k. »v ril" k l-la prihuljena na tleh. lila pri Črnem bajerju ..." leise je spomnil dvoboja in se prMirašil. "Danes, aedjl^, preden sem prišla do Vas, gospod nazorni.] Med ljudi ne morem; poglejte, to je najbolj., obleka." "Kaj kvasiš oliko! Povej hitro, kar veš!" r bajerju rm bila v grmu skrita in sladke W*nlnire am jedla. Pa je prišlo vse črno 4elavrev in so s pogovarjali—" 41 Kaj so se pofivarjaU?" ■ PofW, = "Vsega ne vem. Bila sem predaleč. Slišala sem pa Vaše ime in videla, kako dvigajo pesti!" "Kdo so bili? Povej imena!" Semnje vzel list papirja in svinčnik. "Tegahe morem povedati, ker sem bila predaleč in se ni videlo toliko, da bi jih spoznala." "Slišala si glasove! Saj jih poznaš po glasu. Morda je bil Peter Rožman .. ." Korti se je rodila maščevalna misel. V trenutku se je domislila Maretke in zveselila se je njenih solz. Vstala je ob zidu. Njene oči so zadobile zloben blesk. * "Rožman je bil! Prisegla bi zanj. Natančno sem ga poznala po glasu!" "Torej vsaj eden! No, druge že dobim. Sedaj pojdi! Tu imas za trud. Vohuni še dalje. Tovarno je treba pomesti, sicer te kanalje vzdignejo glave." Korta je, stisnila goldinar in se potuhnjeno splazila čez dvorišče in odšla skozi vrata. Ubrala je pot proti žganjami. . . Seme je hodil dolgo silno razburjen po sobi. Sramote, ki jo je doživel v dvoboju, še ni prebolel. Ostalo je sicer vse tajno. Ali vedel je dobro, da je zdravniku znan izid dvoboja. Ta„ človek ga je nabil po adjunktu kakor paglavca. In sedaj hodita skupaj po tovarni, shajata se v pisarni, celo pozdraVljata drug drugega. In vendar se mu zdi, da iz vsakega pozdrava zdravnikovega zveni zasmeh in poroga. Ne! Tega ne preboli. "Izgrizem ga odtod in mu zagrenim vsako uro! Sedaj pa Še delavci, te živali, ti dvigajo pesti proti meni. Korobač! Tako kleto vas ponižam, da se boste zvijali kakor črvi." , "Sedaj si ga privoščim! Na kolena mora—vse mora povedati . . . Na! Čemu? Saj dosti vem. Zapodim ga! In direktor? Disciplina—ta mora biti. O tej mu nasujem ušesa in vse mi odobri." Pri vratih se je pojlvil Peter. Pozdravil je nadzornika dostojno, toda v tem poklonu je bila neka samozavest, nič suženjskega. "Prosim, kaj želite?" Seme je prekrižal roke na prsih in se Uroko razkoračil pred Petrom. Divje in zaničljivo je gledal vanj. Nekaj časa je molčal. Mislil je, da že U nastop Petra uniči, da s« prične tresti in jecljaje prositi odpuščanja^ če ga je morda razžalil. Toda Seme se je varal. Peter je stal za vrati vzravnan kakor sveča. Njegovo oko je vzdržalo nadzornikov pogled in ga odločno vprašalo, če želi, da se pomerita. Seme je bil ljut, žolč mu je vrel v telesu. • "Ali se tako stoji pred menoj, pred nadzornikom? Pes!" ' "Nisem pes! Človek sem, morda toliko vreden kakor vi!" "Človek? Bestija si, še pes nisi! Tolovaj!" "Gospod nadzornik, jaz sem opravil." Peter se je priklonil z gnevom in s tako gesto, kakor bi pljunil pred Semena. Hotel je iti. "Stoj!" Seme Jeialpnutnll vrata. "Kjíí si bil nikomur odgovoren!" u in snel s kljuke bič, radnik za psa. Zamah-ter je odstopil, iz nje-iskri, roka se je meha-, pesti so se mu zaprle, "Mislim, da zato ni Seme je skonl k zi katerega je rabil drug nil je nsd Petrom r govih oči sta šinili d v nično nagnila proti sto izpod zavihanih rokavi mišice. Nadzornik ni jeklenih pesti in nape "Nikomur nisi odg., si odgovoren, ker si hu delavce, naj me ubije/o!" (Dalje prihodnjič.) so pogledale strašne aril. Zbal se je teh mišic. ren? Meni, veš, meni kal pri Črnem bajerju TRI NOVELE Miguel OsrvaalM »i ■ ' Prevedel dr. Ivo ftorli M^ krvi (Nadaljevanje) Ko je ostala Leokadija sama al je snela prevezo in spoznala luaj, kjer je stala; ozrla se je M vse strani ¿koli sebe. a n a nikogar. No, boječ se, da )i'fcdo od dsleč ne sledi, se je jMpoti proti svojemu domu, do m*or ni imela več daleč, pri vankem koraku ustavljala; in n»nenom, da bl zmešala morebitne zasledovalce, je stopila v hišo, ki j« bila odprta, In je šele od Um počaai bližala tu je našla svoje starte vee t sebe in še pekoncu; zakaj no-ieden ni mislil na to. da bi le-k počitku Ko so jo cagle-ao Ji g odprtimi rokami 11 na priti in jo sprejeli v očeh. Leokadija, fte in zbegana, je in mater, da sla v posebno sobo, li sama želela, in krtUUh b~edah je «godilo ž njo. nI la, tudi i ne, da nima pojma, kdo Jo /t ugrabil in ji urops njeno ift. Popisala jima je na tanko Ifraj svoje nesreče: okno, vrt, ntfeio, pisalne mize, posteljo, preproge, a naposled jima ja peka/al« raspelce, ki gs je vzele a seboj. Pred podobo ianqfa so se spet razjokali, spet prekleli nesran«teža. mu spet o-bečali svoje maščevanje in mu psMeleli tisočere kazni Potem je rekla Leokadija svojim ftaršem, da bi bilo vendsr prav, če bi vsaj oni vedeli za ime njenem oskruniIca. čeravno K« »mi ne mara poznati; to pa bl najlaže dneegli s pomočjo te-K» razpela, če bl naproalli cer-covnike, da bi poprašali s prl-žnlc vseh župnij, kdo je izgubil tako in teko reč. in povedali, da jo najde pri duhovniku, ki jd oni določijo; tako bi izvedeli za lastnika in s te« tudi sa dom In ime svojega sovražnika. Na to J« odgovoril oče: Tvoja misel bi bila gotovo če bi njene izvršitve ne • JPr4ralJ! Prava srsmota Je v grehu n prava čast v kreposti: g be-edami. g Željami in g dejanji i azšalimo Boga In ker ga ti lisi niti v besedah niti v mislih, liti v dejanjih, ne imej se za tnečalčeno. kakor te nimam tuli ja/ ki te ne bom nikoli g|e-t »al s drugačnimi očmi. nego g VIEW OF HITLER'S RUINED BAVARIAN RETREAT ponedeu^^ t A THUNDfttOtT PlANf ot the U. S. Twelfth Air Force flies low ever the remains of HMO's former Bavarian retreat at Berchtesgaden. The retrest Is In ruins as a result of the last Allied bombing attack made on the "Citadel" shortly before the end of the wsr in Europe. Note the observers examining «be wreckage. At the upper left Is s huge bomb crater. Official U. S. Army Air force photo. ' ' f očmi pravega tvojega očeta!" S temi modrimi besedami je potolažil Leokadijo njen oče, a mati jo je spet objela in se tudi potrudila, da jo pomiri. Ona pa je znova zastokala in zajokala in si kakor se reče, pokrila glavo; ter je živela strogo življenje pod zaščito stojih staršev, ravno tako pošteno kakor skromno oblečena. Rudolf, ki se je ta čas vrnil domov, je opazil, da manjka razpelo ter si je takoj mislil, kdo ga je vzel; no, ni mu bilo mnogo mar, ko je bil preveč bogat, da bi vpošteval tako malenkost. Tudi njegovi starši niso vprašali po križu, ko je tri dni na to, predno je odpotoval v Italijo, izročil sobarici svoje matere vse, kar je bilo v njegovem stanovanju. Bilo je namreč že dlje časa odločeno, da pojde Rudolf v Italijo, in njegov oče, ki je živel svojčas tam, mu je prvi prigovarjal, naj gre, češ da ni dovolj, če je kdo odličnjak le doma, ampak da mora biti tudi v tujini. Iz teh razlogov se je Rudolf vdal volji svojega očeta, ta pa mu je nakazal velike svote na Barcelono, Genovo, Rim in Neapel. Z dvema svojima prijateljema je zdaj Rudolf takoj odpotoval, ves nestrpen, da bo sam videl, kar je čul od nekaterih vojakov o udobnosti gostiln v Italiji in Franciji ter o prostostih, ki jih uživajo po svojih stanovanjih Spanjolci. Že mu je sladko zvenel po u-šesih tisti znani klic: "Eco li buoni polasti, picioni, presuto et salcicie!" (Evo vam dobrih piščancev, golobov, gnjati in klobas!), z drugimi imeni te vrste, katerih s« spominjajo vojaki, ko pridejo iz onih krajev v te ter hodijo po tesnih in neudobnih španskih krčmah in beznicah. Kar se tiče dogodka z Leokadijo, se ga je Rudolf tako malo spominjal, kakor da bi ga nikoli ne bilo. Ona je med tem živela v hiši svojih staršev, kolikor le mogoče neopažena in ne da bi se komu pokatala, kakor bi se bala, da se ji «jena nesreča že na o-brazu pozna. No, že v nekaterih mesecih je morala storiti prisiljena; kar je storila doslej prostovoljno; to je: živeti skrita in sama »se, ker je začutila, da je v drugem stanu. In zdaj so solze, ki bile že usahnile, spet privrele i« njenih oči, in so njeni vzdihi ,in stoki spet napolnili zrak, da je bilo vse tolaženje njene dobre matere zaman. Čas ps je bežal, in prišel je dan poroda. Ker niso zaupali babicam, je še to opravila mati sama, in na svet je prišel deček, tako lep, da si lepšega ni bilo mogoče misliti. Z isto opreznostjo ih tajnostjo, s katero se je izvršilo njegovo rojstvo, so ga dali v rejo v neko vas, kjer je preživel štiri leta; potem pa ga je ded pod imenom nečaka vzel v svojo hišo, kjer so ga vzgojevali, če ne v bo gastvu, pa vsaj v vseh krepo stih. Deček, katerega so po dedu krstili za Luisa, je bil prelepega obraza, nežne postave, ostrega razuma ter je v vsem, kar se je moglo pričakovati v njegovih letih od njega, kazal znake, da mu je oče pristen Veiikaš. Nje govi stari starši so se v njegovo ljubkost, lepoto in razumnost celo tako zaljubili, da se jim je nesreča njihove hčerke zazdela prava sreča, ko jhn je dala takega vnuka. % Če je šel na ulico, ga je vse kar obsipalo z obču dovanjem in blagrovanjem: eni njega samega radi njegove dra žesti, drugi njegovo mater, da ga je rodila, tretji njegovega o-četa, da mu je dal življenje, spet drugi one, ki so ga redili in učili. Ljubljen tako od vseh, ki so ga poznali ali ne, je dosegel deček svoje sedmo leto in je že znal brati latinsko in špansko ter dobro pisati; zakaj namen njegovih starih staršev je bil, da napravijo iz njega, ko že ni so mogli bogatega, vsaj kre postnega in razumnega človeka —kakor da bi znanje in kre-postnost ne bila ravno tisto bogastvo, kateri ne morejo do živega niti tatovi, niti ona, ki ji pravimo sreča ali nesreča. Dogodilo pa se je nekega dne, ko je bil deček z nekim upraviteljem svoje stare matere pri sorodnici, da jo je zavil v ulico, po kateri je jghala četa pleme-nitašev. Deček se je ustavil, da bi jih gledal; no, ker se od tam ni videlo, je stekel čez cesto, a zašel tako ravno pred konja, ki ga jahalec v njegovem diru ni mogel več pravočasno ubrzdati; konj je podrl dečka na tla, da je obležal kakor mrtev, in mu je vrela kri i? glave. Komaj se je to izvršilo, že je skočil star plemenitaš, ki je tam blizu gledal dirko, z neverjetno lahkoto s svojega konja ter planil k malčku,, ga vzel nekomu, ki ga je bil pobral s tal, iz naročja ter ga brez obzira na svoje sive lase in svoje očividno visoko dostojanstvo z dolgimi koraki odnesel v svojo hišo, kjer ie takoj poslal svoje služabnike no ranocelnika. Za njim je prišlo več plemenitašev, i Todd ««ipbuMdin, Ca I. «... kr.|.TM "i** **• " ~dMrod». ».II. Udl«grnIkov CIO « prl.o...li dvek ladjah, kateri so delavci pravkar dogradili ki so vsi obžalovali nesrečo tako lepega otroka; zakaj že se je bil raznesel glas, da je ponesrečenec mali Luis, nečak tega in tega plemenitaša, pri čemer so imenovali dečkovega deda. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi POTREBUJEMO Die M oker s 100% vojno delo Povojna bodbčnost Felsenthal Plastics 4110 W. Grand Ave. Punch Pre«« Operator« BELI—IZKUŠENI DELAVCI LAHKO IN ČISTO STALNO DELO Uniformo obleko preskrbimo mi 40 urno tedensko delo Začetna plača 60c na ¿iro-Povišana plača v 60 dneh ako ste zmožni. National Vulcanized Fibre Co. 2808 West Lake St. Kuhar—Cook Izkušena oseba. Najvišja plača Ekselentno delovno stanje Stalno delo < Oglasite se: L'Aiglon Restaurant • 22 East Ontario St. dobro karo od ^ hlačam °visX Kličite Kedzie 2ftftt JANITORŠImŠN]^ Dobra plača, popoldansko h i Vprašajte supermtend nu^ 8 South Dearborn^^l Hotelske služkin je " inčistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOl ™ "Part tirne," kTko $92.00 na mesec. Oglasite se ^ EDOEWATER BEACH HOTi j v uposlovalnem uradu J 6357 Sheridan Road M Izkušeni mehanik DOBRO ZASLUŽIJO pri instaliranju in popravljanju Dry Cleaning Equipmenta Delo dobite pri: Rodin Bros. Co. 6039 Cottage Grove PLAza 1300 NA HENDERSON ST. lesena hiáa IK stan. 364 čev. lota. Lastnik 5000 School St. "BUSHELMEN" za moške vnt, obleko. Stalno delo.> Dobra plači Tiill Clothes, 33 S. Dearborn St. V Proeveti so dnevne svetov ne la delavske vesti. AU )U čUaie mk dan? DELO DOBE hišnice "jamtresses" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH ME8TA Delovne ure od Sttt popoldne de 11 ure sveier. Ve J no aujaa Industrija. Rabimo tudi pomočnice ▼ Jedilnici VPRAŠAJTE prit illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ' ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street ASSEMBLERS MAINTENANCE MEN-SPRAYERS AND STOCK ROOM CLERI DELAVCI IN VOZAČI. RAZKLADAČI IN OPERATORJI ODPOÔILJATELJI IN MLADI MOČNI DELAVCI ZA NAKLADANJE ŽELEZNIŠKIH VOZOV 100'/ vojno delo. 50 ur na teden, prosto zavarovanje, plačane počitnice, povojna bodočnost. OGLASITE SE TAKOJ NA: 8200 SOUTH CHICAGO AVE. CROWN CAN CO. NUJNO POTREBUJE M 0ŠKE—"EX-SERVICEMEN" BODY MAKER MECHANICS FLANGER SEAMER and TESTER MECHANICS MAINTENANCE MACHINISTS IN SPLOŠNE DELAVCE IZVRSTNA POVOJNA BODOČNOST ZA LJUDI DOKAZANE ZMOŽNOSTI NAJBOLJŠE DELOVNO STANJE • 3501W. Slst St. - BISHOP 3225 -ŽENSKE!- ZASLUŽIJO DOBRO PLAČO PRI ZAVIJANJU POSEBNIH STVARI ZA NAŠE OBOROŽENE SILE! IZKUŠENOST NI POTREBNA ČISTO IN PRIJAZNO STANJE' . A, H. BR0MANN C0. 3919 W. M Street 't »O I s CRAWFORD 5863 f «'Bi**