[N«jvečji »tortoaki dnenak v Združenih driarah V«Qa se tm leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za MBOcMnutTO celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Ltafr Id the United States* Issued every day except Sundays and legal Holiday* 75*000 Readers. List slovenskih delavcev v Ameriki* TELETOM: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Poet Office at Hew York, N. Y„ ander Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 91. — Stev. 91 NEW YORK, MONDAY, APRIL 19, 1937—PONEDELJEK, 19. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. V WASHINGTON ZBORUJE "GENERALNI ŠTAB" C L 0. LEWIS0V ODBOR ZA INDUSTRIJAL. ORGANIZACIJO JE NAPOVEDAL MAGNATU FORDU OČITEN BOJ Položaj pri General Motors v Oshawi potrebuje nujne odločitve. — Ministrski predsednik Hepburn zahteva od štrajkarjev, naj zapuste United Automobile Workers unijo. — Lewisova organizacija nima v Kanadi nobenega opravka. United Automobile Workers of America so dospeli do kritične točke v svoji organizacijski kampanji. John L. Lewis je sklical v Washington člane svojega "generalnega štaba', ki bodo izdelali na-♦'rt za bodočnost organizacije. Predvsem gre Lewisu za to, da spravi na kolena Henrya Forda, kateremu je odbor za industrijalno organizacijo napovedal odkrit boj. Homer Martin, predsednik United Automobile Workers, je hotel najprej s prijaznostjo, potem pa s pretnami pridobiti Forda zase, pa mu ni uspelo niti prvo niti drugo. Zdaj bo skušal spraviti čimveč Fordovih delavcev v svoj tabor, in ko jih bo več nego polovica organiziranih, bo predložil Fordu svoje zahteve. Ni pa samo Ford, ki povzroča Lewisu skrbi. — Vznemirja ga tudi položaj v Kanadi, ki se je razvil \ sled stavke pri General Motors v Oshawi. Kanadski stavkarji postajajo namreč nestrpni, ker Homer Martin ni držal svoje obljube in ni odredil generalne stavke pri General Motors tovarnah v Združenih državah. DETROIT, Mich., 18. aprila. — Na posvetovanju Lewisovega "generalnega štaba" bodo jutri izdelani podrobni načrti za organiziranje delavcev pri Ford Motor Company. To bo prva točka na programu. Delavski organizator Homer Martin je izjavil, da bo predložil pritožbo proti Fordu National Labor Relations Boardu. — Prej nego v enem tednu, — je dostavil, — se bo Ford uklonil našim zahtevam. Odločno je zanikal, da se pojavlja razkol v uniji ^vtnih delavcev in da so se v njo naselili radikalni elementi. Iz Oshawe, Kanada, je dospelo zelo značilno poročilo. Ministrski predsednik Hepburn je namreč pozval stavkujoče delavce pri General Motors, naj prekinejo vse stike z United Automobile Workers. Vodstvo tamkajšnje tovarne pravi, da se bo le v tem slučaju pogajalo s stavkarji. WASHINGTON, D. C., 18. aprila. — Jutri začne tukaj zborovati izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije. Pri tej priliki se bodo glavni odborniki odločili za končno izkl j učenje vseh tako-imenovanih organizacij, to je tisti, ki so se priključile Lewisovemu odboru. Izvršilni odbor bo tudi določil dan in mesto posebne konvencije Delavske Federacije. Konvenciji bo predložen odobritev predlog, sprejet na konvenciji meseca septembra, naj bodo Lewisove organizacije suspendirane. Uradniki Federacije niso hoteli o tem razpravljati, odločno so pa zanikali, da se bo vršila posebna konvencija v Nashville, Tenn. Odkar je začel Lewis zagovarjati predlog, naj bodo delavci organizirani po industrijah, ne pa po strokah, so se začele sedeče stavke. Tak način stavkanja je predsednik Federacije William Green odločno obsodil. Prihodnji teden bo sklicala važno konferenco delavska tajnica Miss F. Perkins. Pri tej priliki bodo razpravljali glede uravnave delavskih sporov, ki ne spadajo pod Wagner-jervo postavo, Baski ustavili fasisticno ofenzivo POLITIČNI VIHAR NA ROMUNSKEM V Bukarešti je bil aretiran zdravnik kralja Karala. — Železna garda se poslužuje princa Nikolaja kot orožje proti kralju. BUKAREŠTA, Romunska, 1"?'. aprila. — Zdravnik roniuii skc kraljove družine profesoi dr. Dimitri lie rot a je bil poslan v vojaško kaznilnico v Jilavi.j Notranje ministrstvo naznanjaj ilu l»o prišel dr. Uerota zaradi zarotiiiške?ya delovanja pre ! vojno sodišče. (Jerota je član Železne garde in je obdolžcu kampanje v pri-'og princa Nikolaja, kateremu j« kralj Karo! otlvzel vse kra Ijevske east i in naslove, ker ni liotel pustiti svoje žene .lane Lucije Deletj in štiriletnega sini«. DUNAJ, Avstrija, 18. aprila. — Vslcd izgona princa Nikolaja prete Romunski notranji nemiri. Železna garda se je po-sliržila te priložnosti ter rabi princa Nikolaja za orožje proti kralju Karolu in proti vladi. Ministrski pred>ednik Jurij Tatareseu je poklical v Buka leŠto prefekte vseli romunskih provinc ter jim naročil, da se poslužijo/vseh potrebnih sredstev, da preprečijo nemire. Princ Nikolaj je zaprt v svoji palači in more vsak čas pričakovati, da bo izgnan iz deželi. Železna garda že ver let nasprotuje prijateljstvu kralja Karola do Magde Lupcseu, katero dolže. da ima prevelik vpliv na dvoru in jo sovraži,' ker je židovskega rodu. Zaradi stroge eenzure prihaja le malo poročil iz Romunske toda potniki, ki prihajajo čez mejo, pri po ve< lu je jo, da bo mogoče poleti prišlo do vstaje, ka-loio bodo vodili ča-tniki, ki so l-i klonjeni princu Nikolaju. Princ Nikolaj je pripravljen,' da zapusti Romunsko kot navaden Nikolaj Brana z ženo in svojim štiriletnim sinom in bo najbrže šel a Milan, od tam pa v Združene države. POLJSKA SE PRIPRAVLJA Gradi industrijsko središče, vojno pristanišče, železnice in ceste. — Pol državnega proračuna za armado. VARŠAVA. Poljska, lH.apr. — Polj-ka je že začela svoj obsežni obrambni program in bo postavila industrijsko središče sredini dežele, zgradila b > *eč strategičnih železnic, vojno pristanišče in ladjedelnico v (fdiniji ter jo zavarovala z utrdbami, modernizirala bo armado in zračno silo. Poljska se hoče pripraviti, du odbije .vsak napad od vzhoda. «:ii zapada. Poljska, ki ima .!4,--t«; najmočnejša v Baltiku. Poles teira ima dva starejša ruši lea, nekaj nemških torpedo v k in tri submarine, trije pa so v deiu. Toda poljske bojne ladje bodo v vojni igrale mnogo »večjo vlogo na rekah, kot pa v Baltiku. Poglavitna obramba Poljske »•a je njena armada, ki šteje 226,000 mož. Proti Rusiji je !ijf na 877 milj dolg meja zava • rovana z velikimi moovirji. na zapadli proti Nemči ji pa se š:-i i jo velikanske planjave in zato na tej meji grade podzemske utrdbe. NAD STO OSEB UTONILO TOKIO, Japonska, 17. apr. — Puvodenj na japonsko-ru-«kem otoku Sahalinu je zahtevala nad sto človeških žrtev. Vodovje je preplavilo cele vari* PROCES PROTI LJUBICI BENITA MUSS0LINIJA Grof Chambrun je še vedno v bolnišnici. — Na-padalka bo pred sodiščem srečala grofovo ženo. PARIZ, Francija, IS. aprila. — Madeleine de Fontanges, ki je priznala svojo gorečo Ijube-/eii do Benita Mussolinija in ki je streljala ua grofa Charlesa Piiieton de Chambruna, z velika nervoznostjo čaka na obravnavo, ki se prične tv ponedeljek. V sodnijski dvorani se bo srečala z grofico de ('hambrim, ki je bila pred svojo poroko princesa Mu rat in potomka nekdanje napolske kraljeve rodo vine. Grof de Chambrun se še vedno nahaja v boluišniei v-|ed ran ki mu jih je zadala Madeleine de Fontanges, ko je pred enim mesecem streljala nanj na železniški postaji v Parizu. Madeleine ali Magda, kakor jo je klical Mussolini, bo pred .mm i iščem ponovila svojo dosedanjo povest, da je najprej i-:nela Ijifbavno razmerje z bivšim francoskim ministr. pred sodnikom Josipom Paul-Ben-eourjem, da ga je zavrgla zaradi Miissolinija, da te^a Paul Boneour lii mogel pozabiti in jo naročil poslaniku de Chambru-Mi. da prepreči njeno ljubavno razmerje z Mussoliuijcm. Po njenem zatrdilu je grof de Chambrun |>otoval »v Riiu in nesel - seboj izvlečke iz njenega zapisnika, da jih pokaže Mussolini ju. Ko je izvedela za to spletko, je kupila revolvei. se dva tedna učila streljati ter je šla, da se maščuje nad de ('hnmhruuoiu. Medel e i ne, ki je obupala nad življenjem vsled razbite ljubezni, je rekla : "Življenje za mene nima uo-1 »enega pomena brez moža, ki gd ljubim. Nazaj ln>čem v Rim, blizu največjega junaka cele zgodovine, ki ine je počastil s o jo gorečo ljulieznijo. Dvajsetkrat sem bila njegov gost. Žrtvovati hočem »vse samo še za en smeli iz njegovih blišče-čili oči." V pondeljek bodo pri roki trije zdravniki, da sodniku de G i rardu povedo svoje mnenje o i jenem duševnem stanju. Srnini k jo presenečen, ker jo Madeleine zahtevala, da je njen zapisnik jaivno prebran pri sod nijski obravnavi. De Girard , o do konca svoje šest letne doln? predsedništva leta l'i40 sto]»il skoro na vsak oral mehiške zemlje. "Slišati hočem iz ust naro «bi, kaj potrebuje in kaj želi." je rekel Cardenas. Njegoivi ministri ira v t<'in po snemajo. Potujejo na vso kraje in pred-ednik }>ogos!o ini.i veliko težavo, da jih skliče na konferenco o vladnih zadevah. V mesecih svojega pred-sedništva je Cardenas prepo-j toval držaive ob ameriški meji, je ]M)toval .skozi tropične kraj?' držav Veracruz in Oaxaea, je obiskal bogate lagnnske kmetije v Coahuili in Durango ter so jo vozil ob za>padni olml: Mehike. Najlnilj divje gore Mixtee ga ne strašijo. Peš, na konju ali z avtomobilom, kakoršna je žo pokrajina, poišče indijanske vasi, ki so tako skrite, da jih celo španski o .sva ji tel ji niso na-ter se pogovarja z ljudmi. Vsem svojim podanikom je govoril i-to: "Pozabite na krajevne politične spore in delajte skupaj za izboljšanje svojega položaja iu za izboljšanje. Mehiko. LAMONT PRI MPSSOLPOJC RIM, Italija, 17. a (»rila. — D»nes je dospel sem iiewyorski liattkir Tlionms W. Lamont. — Prihodnji teden ga bo sprejel v uvdijenci italijanski ministrski predsednik Mussolini, New York, Monday, April 19, 1937 THE LARGEST 8I&VENF V4ILT TV UJ33. Glas Naroda 97 (▲ uorpoiMj OvMd ud PibUM fey AOTKNIC PUBLISHING COMPANY rraafc Salcse*. .twWn_ _LBntdk, Tre^a. flaeo of Hiihwi «C the corpora U on ud iMn— of iDoti officers: H Worn IMfe Stow* tamh of HiifeittH, New I«k Qty, N. i "GLA8 NARODA" (Voice of the Peepie) IMM lr«7 Day Except Sundays nd HoUdaji M celo leto velja m Ameriko te Kanado ••••••••••••••••••••• |8.00 ■a pol lete....................$8.00 M fctft lote..................SLfiO Za Nov Torte aa celo leto _____|7j00 Za pol leta $3.50 Za loownitro aa odo lato......f7.00 Za pol lain....................fa.Bo Bnbocriptian Yearly ffl.00 Iz Slovenije* Advertlormeot go Agreement -Olae Naroda" Uhaja raakl dan 1st nedelj In praaalko? "GLAS NAKODA". 211 W. ltth Street. New Ml N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 S FAŠIZEM — PORAZEN Naslov je razveseljiv in mnogo obetajoč, le škoda je, da ni bil fašizem poražen na vsej fronti, pač pa le v enem sektorju — v Belgiji. Prejšnjo nedeljo so se vršile volitve, in belgijski fašistični voditelj Degrelle je dobil brco, ki jo je zaslužil, dasi jeni niti v sanjali pričakoval. Proti njemu so namreč na-topili katoličani v zvezi z liberalci, radikalei, soeijalisti in koiiuinisti. Katoliška cerkm v Belgi ji je bila vodnica boja zoper fašizem. Katoliška cerkev je bila proti fašistom, da«i imajo na oprej. Inozemski časnikarji so posebno v zadregi. Svojim listom pogn-sto ne sinejo niti |>o>lati poročil, ki jih objavljajo domači listi. So celo osebno odgovorni za uredniške članke stvojih listov. Domači časopisi niso samo zaplenjeni, temveč morajo tudi priobčevati vladi naklonjene članke. Na Bolgarskem je bila zadnje mesece cenzura zelo poostrena. časopisi ne smejo |H>rlitiki. A' Jugoslaviji se Stojadinovičeva vlada v namenu, da uniči'v plin* bivšega diktatorja generala Živkoviča in njegove ffa tovariša Jeftiča, poslužuje najbolj demokratskih izrekov. Stojadinovič in vsi ministri so se izrekli za po|>olno svobode časopisja, toda po dveh letih je cenzura strožja, kot pa je bil i pod diktaturo. Celo "besedni ča-opis" — ko so časnikarji ob ne ItH-----Lir 1M t 12.25__Lir M 9 39.99---Lir Stt t S7.99---lir 1999 $112-50-----Ur 2ttt flflM--Ur Sttt ZEE BE OMNM BE DAJ B1TEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE rODVSŠENE BP ME MEM BI OOE1 ALI DOLI aa mi if i vetjih Iinfeif kot agor*| navedena, bodisi v dinarjih aH Krak dovoljajemo fte boljie pečejo. IZPLAČILA V AMIErtKlH DOLABJIH ■a tetdii morate pedali-1 fc.1t tti^ • • _sim tli—« ■ •» _ti>v- tlt^- " - _ m "--tUJt mi- - ---jtut nm—ll doti v stara* kraj« tepteBU ▼ ddUrjth. MUHA miimi BVHOIKMO PO CABLB LRTB CA PK1- HtJtum tu-. DCOyENIC PUBLISHING COMPANY »ftUl tiiied*99 I Ht MR an vmrr nv ^on, H. B» DAN SAMOMOROV Iz Ljubljane 6. aprila: Prehod od pomladi na poletje pomeni v^ako leto sezono samomorov. Zadnje dni je kronika zabeležila že nekaj podobnih primerov, te dni pa je Ljubljana doživela prav tragičen rekordni dan. V zgodnjih popoldanskih urah so bili reševalci klicani na stanovanje neke u-gjledne tr^nike v šenti>eters-kem deu mesta, ki se je zkuša-la zastrupiti s plinom. Z vso naglico so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo še ob pravem času rešili najhujšega. Proti večeru je bila policijska uprava celo kar dvakrat dbvefcčeiia o izvršenih samomorih. V hiši na Domžalski cesti št. 1. v vodmatskem predmestju se je ustrelila 30-letna brezposelna sot rud ni ca Albina Oražmova. Pognala .si je kroglo iz revolverja skozi srce. — Ob lfi. so domači ki so bili v bližini zaslišali pok v njeni sobi. Ko so opazili, kaj se je zgodilo, so nemudoma obvestili reševalce, ki so Oražhiovo na-j glo odpeljali v bolnišnico, ven-' dar je že med prevozom izdih-j nila. nakar so njeno truplo pre-peljali nazaj na dom. Pokoj-? niča je šla v smrt zaradi ne-! srečne ljubezni. Tri ure kasneje pa je policij-} ska uprava dobila obvestilo o drugem samomoru, ki se je izvršil v prav senzacionalnih o-koliščinah. Na železniškem prelazu blizu bivše gostilne "Pri Zvoncu" v Rožni violini se j«- ol» 19. vrgel nefki mlajši človek pred železniški stroj z Rakeka prihajajočega potniškega vlaka. Lokomotiva je fanta zgrabila in ga vlekla s seboj kakšnih 50 ni, nato pa ga odvrgla na nasip. Samomorilec je bil 20-le.tni študent trgovske aka-ilemije Andrej Virnik. sin posestnika in lesnega trgovca z Jezeirskega pri Kranju, ki j«* stanoval pri posestnici Fran čiški Dolenčevi v L<-včevi ulici v Rožni dolini. Stroj ga je ubil že pri prvem udarcu. NOV NAPAD V 5KO-CIJANU V hipi škoeijanski dolini pri Turjaku ni več božjega mini. Dne 9. februarja so sirovi napadalci pozno ponoči iz političnega sovraštva napadli spečo Lundrovo družino, pobili več šip in metali polena skozi okno. Orožni št vo ni moglo priti na sled divjaškim napadalcem. Kmalu nato .so neki podivjanci ponoči pobili okna pri posestniku Janezu S«*verju. Hčerka ki je spala v sobi, kjer so začeli napadati, je takoj pobegnila in ni bila ranjena. Severje-va družina je odločno napredna. Riizmere v Skocijanu so spričo takih dogodkov skrajno žalostne. To je imelo posledico tudi v verskem pogledu in je prav te dni prestopilo več vernikov v staro-katoliško cerkev. — Nedavno so divjaški napmdalci j>onovno obiskali stjx*čo Lnmlrovo <"divjaiicv, katerega je ostala družba počakala na cesti. Stopinje v snegu so kazale, kako se je splazil pred okno in kod je s|H't pobegnil. Pred Lundrovo hišo je pustil kolec, ila bj obračunal z mladim Lund-rom, če bi se ta prikazal pri vratih. SAMOMOR V ZAPORU Te dni so na P lačni v bližini m«-j«* prij«-li bn«5f>oseliiega Vilka Robeka, '»2 let stan-ga samca iz Toplic na Dolenjskem. V mnenju, da hoče tihotapiti, so ga aretirali in prepeljali v ob-tfirjno stražnico. Po zaslišanju so Robeka zaprli v klet, ki jim služi za začasni zapor. Ko so šli č«-z n< k a.j časa pogledat, so ga našli na tleh v mlaki krvi, nezavestnega s prerezanim vratom. V zelo resnem stanju so ga pnipeljali v mariborsko bolnišnico, kjer s«- bori s smrtjo. SE ENA 2RTEV PLAZU Katastrofalni nesreči na se-vermin pobočju se je na Veliki I enedeljrk pridružila še druga in sicr pod Okrešljcm v Savinjskih Alpah. Za velik on oc se je napotila iz G raza v Logarsko dolino skupina fi turistov, med katerimi je bila tudi Helena Hrix iz G raza. Navzlic slabemu vn menu so se vsi odločili za siničko v planinah ter krenili na Okre<Šelj. Ko so se pa v ponedeljek vračali v dolino, jili je presenetil nad slapom Savi- UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR P08EBN0 POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let ▼ Ameriki. \ 295 strani. Cena $|.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET nje velik snežni plaz. Plaz je pokopal pod s» boj samo Brixo-vo, »ločim se je ostalim 5 smu-<'arjem posrečilo uiti plazu in jim je sneg polomil samo smuči. Xa kraj nesreče sta pohitela planinska oskrbnikaiz Frischau fovega doma, Jaka Robnik ter njegov tovariš Tone Plesnik, ki sta se takoj lotila reŠovalnih del. Po 10 urah napornega dela sta izkopala truplo ponesre-čenke, nakar sta ga prenesla v Logarsko dolino. Odtam je bilo truplo prej>cljano v mrtvašnico na (pokopališče v Solčavo. USODEN SPOPAD V OKOLICI ŠOŠTANJA 5. aprila do|>oldnc, ko so položili v grob jedva 21-letnega Ivana Laha, edinega ;sina posestnika v Ivomu, se je spet dopolnila ena tistih fantovskih tragedij, katerih krivec je alkohol, ki tudi rahla sovraštva razpali do usodnega spopada. Mladi Lah je umrl po 4 dnevih hiranja in umiranja. — 30. marca se je vračala s šoštanj-sk«ga sejma družba kakih 10 fantov in mož proti Topolščici. Hitro je bila razdel jena v dve skuT>ini, začuli so se klici in pozivi na korajžo, psovke in zmerjanja. Prva skupina j<-krenila od občinske hiše v Topolščici proti metleškemu mlinu, druga pa je ostala pri občini. Kmalu nato je prispel Ivan Lah in nad al j« val s kolesom ob strani |>ot proti mlinu. Tu je nenadno skočil izza kupa hlodov Jožef Strigl iz St. Florjana in je udaril mirno sto- ječega Laha z motiko po glavi. I^ah se je takoj zgrudil, za hip sj)et vstal, se znova opotekel in se ni več dvignil. Odnesli so ga v bližnjo hišo, od tod pa domov. Ko je umrl, je obdukcija ugotovila, da je udarec z motiko povzročil krvavitev možganov. Srigla, ki bi bil moral k vojakom, so aretirali. Zagovarja se, da je udaril Laha v eilobrami, toda priče povedo, da je bil Lah ob prihodu k mlinu popolnoma miren. ZARADI SLABIH ŽIVCEV V SMRT Pri Sv. Bolienku pri Ljutomeru je gospodaril na posestvu svoje žene 44-letni Anton Za-dravec. Godilo se mu je raz-merno dobro. O tem priča dejstvo, da ni na posestvu nobenega dolga. V zakonu je imel sa. mo enega otroka, zdaj 13-letue-ga fanta. V mirnem življenju Zadravčevem je bila edina težava njegova živčna bolezen: stalno trepeta nje udov. Bilo je včasih tako hudo, da ni mogel pisati in je namesto črk delal same pike. Morda je bilo to posledica vojne, ker je bil Za-drajvec nekaj časa vojak. V zadnjem času je še prevzel ]>o-sestvo svoje 50-letne matere, ki nimogla več delati. Oil tega dne dalje mu ni bilo več do živega. Plačati bi moral namreč okoli 400 Din državne takse za prevzem treh oralov posestva, njegova fiksna ideja pa je bila, da tega denarja ne bo zmogel in da bo posestvo zaradi tega j prišlo na boben. Večkrat je kazal samomorilne namene, zato so ga domači stražili in opazovali. Te dni pa, ko je njegova žena za kratek čas šla iz hiše na grede, da posadi rožmarin, je izrabil njeno odsotnost in se v stiskalnici obesil. Ko se je žena vrnila, in ga ni našla v hiši je pogledala tudi v stiskal-J nico, kjer ga je dobila že mrt-l nega. Državno taki^o bi bil j prav gotovo lalrko plačal, ker je imel štiri vozne krave in bi mu bilo treba samo eno prodati. Toda ta obveznost je sprožila v njem misel samomora, ki ga je kljub pazljivosti domačih tudi izvršil. Peter Zgaga i V Franciji je neki poslanee predlagal, naj bi tudi ženske vršile vojaško službo in naj bi bile za slučaj vojne mobilizira- ne. NA SMUČKAH K ZBOROVANJU Nedavno so obhajali v Moskvi "Dan žena", m k proslavi s.> dospele delegatke iz vseh krajev prostraner Sovjetske unije. Slika nam kaže osemna jst letno Marusko Kabalovo, ki je dospela na smučeh iz U1 annde, malega mesta ob kitaj-tfki meji Za štiri tisoč milj dolgo, pot je rabila 157 dni. Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga ad tam, je potrebna, da je »eaten t vseh stvareh. V sled nafte dolgoletne skuftnje Vam ■■■inw dati najboljfta pojasnila In todi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno In hitre. 7«ta se aa* opno obrnit« na na* aa vsa pojasnila. Mi preskrblBM vse, bodisi proftnje aa povratna dovoljenja, potni liste, viieje in sploh vse, kar je aa potovanje plrefcno v najhitrejšem časa, in kar je glavno, aa aajmanjfte siroftk*. Nedrtavljani naj ae odlaftajo do zadnjega trenutka, It else dobi iz WasUngtona povratno dovoljenje. EK-ENTBY FEKMlT, Plftite torej takoj aa brezplačna navodila In »agotavljams Vašo, te boste poceni Irf udobno potovali. ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Njegav predlog je naletel na odločen odpor. Večinoma vt»i poročeni mo.^ki so zoper. Najbrž si mislijo: — Nak, tejsa pa ne, da bi niti na fronti ne imeli miru... Ženske so dosti bolj korajžne kakor moški. Ali si morete predstavljati moškega, ki bi šel v veliko department trgovino, si dal pomeriti sedem oblek, pet parov čevljev in deset klobukov, slednjič bi pa rekel, da se ne more odločiti, in bi zapustil trgovino isiotako s se^lmiini centi v žepu kot jih je imel, ko je stopil v njo. Xi ga moškega pod l>ožjim >olneem, ki bi si drznil kaj takega. Poznam pa ženske, ki hodi jo najmanj enkrat na teden tako " kupovat*'. Poročilo pravi, da so ukradli iz neke newyorške veletrgovine za osemnajst tisoč dolarjev ženske spodnje obleke. Poročilo ne omenja, če so tatovi odnesli plen pod pazduho ali če so ga v samokoluici odpeljali. Da jim trucka ni bilo treba najemat*, je umevno samo p> M-bi. * dobrega -' — ju je vprašal žtupnik. — O. nič posebnega. Poročili naju boste. In tega jinega fantka boste krstili. 1—< Križ božji! — je vzkliknil župnik ogc:čeno. — Koliko časa pa že živita skupaj kar tako! — O, jeseni bo šest let. — Pa se nista prej spomni !a? — je rohnel sveti mož v sveti jezi. — Pa se nista prej zavedla svoje krščanske dolžnosti ' — Sva se že večkrat od prav-Ijsla k vam, — je odvrnila ženi ei nedolžno, — pa jc bilo »vedno tako slabo vreme. Predno Objameš priliko, s? vedno prepričaj, kdo jo je prej objemal. * Za nemeček naj bo se par ic.-nih o ženskah. Ce si z žensko dober, je prepričana, da ti ugaja; če jo mučrs, misli, da se zanjo jako zanimaš; če jo prezreš in če je na cesti ali na veselici nočeš opaziti, sc ji zdi, da se je bojiš; če je ne ljribiš, domneva, da jo bo« vkratkem ljubil; če jo ljubiš, je prepričana, da je ne bos nrkdar zapustil; če jo zapustiš, je prepričana, da ne bo« vrnil k nji. Ženska vse mogoče verjame, le ene sbvari rte more verjeti, namreč, da bi mogli živeti brez nje. dafisasaasaBBBBEssni V'ABVVJ" New York, Monday, April 19, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJ3.lt. S l^^^^KA DNEVNA ZGODBA jj |g KALMAN MIKSZAXH: PAR MAJHNIH CI2MIC Krpe tenkih sivih oblakov plovejo nad trgom. Ponoči je morala biti strašna nevihta. Povsod i je videti nje-' ne sle»li: na tleh leže odlomi je-; ne suho vejo, po listja in travi] Ke blošre rvodne kaplje, in v ob-cwtncni jarku toee pravcat potok. Pred vrati 'kmeta Janeza, Voenefcija so -same mlake, na j vrtu Miheta Zako-ja jo pa naliv, eabil na tla — tako jo pravkar pripovedovala Magdalena Mili ok — F*reje gnezdo. Mogla ojdi za njimi, sinček, in poglej, kam jo mahneta ko kreneta za vogal." "Vaški sin," — tako so ime-1 novali dedka siroto, ki je bil videti zelo pohleven — je ždol sredi dvorišča, blizu kotla, v katerem se je kuhala češpljeva moaga. V njegovih razmerah je bil to zavidanja vreden položaj, ker si je mojrel tako greti pri otfnju nogo (mraz jo bil že dokaj občuten,) vrhu toga ima Panna Boongor dobro srce in da tudi pokupiti . . . A zdaj naj zaradi starega Bi. zija zapusti tako srečo! Nerad je šel polagoma za njima. Dejansko sta šla na pokopališče. Ženske so govorilo n*snico: — Krasni križ iz črnega kamena je ležal prelomljen na poru-mcneli trati. In kje so zlate čuke! "Boiru na čast postavil Jožef Bizi." Ravno v napis je treščilo in kamen zlomilo, kakor da 'bi hotel Bog r«'či: **Ne potrebujem tvoja časti. Jože Bizi: no Marijinega kipa. mi tega križa!" Starec dvigne -glavo z zemlje, na kateri loži zlomljen njegov dar. in si ne upa pogledati kvišku, proti neliu. kj«*r se ta-!{o srdijo nanj. Njegov izgubljeni pogl«*d se ustavi na dečku. kakor da bi bila ravno ta kuštrava glava mM nebom in zemljo. Andraš stoji z ledji naslonjen na jablano in s t<»po radovedno-1 st jo opazuje dvojico, pogosto prestopajo z noge na nojro, ki se. mu pogroz««4a v razmočeno in mastno pokopališko zemljo. "Pojdiva," se oglasi zidar Štefan. "A kaj l>omo s križem?" vn>ra^a s pri tri n srnini glasom Bizi.44 Ali «ra boste popravili?" "Jaz ne!" mrko odgovori Stefan. "Kar je prelomil prst Božii. ne sme znova srsetavljati človeški prst. Zares, Bojr vas ie obHkal ..." Starec Šklepeta z zobmi. "Ej.ro bi me bil samo obiskal!" jo bridko vzkliknil. "Toda On prebiva pri meni. Ste-fan. nastanil ;sc je v moji hiši!" ** Pot nn i te, oče Bizi." "Pa mi vendar lahko verjamem, Štefan, da nisem hudoben!" *4Sk<«pi -ste bili boter; brez srca, oholi. Domišljali- ste si, da ste prvi na svetu! In potfm povejmo po pravici, da sto si napravili svoje premoženje z o-denStvom!" "Mar mi je zdaj zanj," do starec tiho. "Mrazi me Trosem se. fiit i m neko zlo slutnjo, kakor dr bi mi kdo z roko stiskal srce. Boš videl, da me čaka Še neka n«-sreča ... O neskončni Bog, s čim bi te mogel potolažiti?" Odhajala sta s pokopališča. "Glejte no," vzklikne Štefan kako nama je ta paglavec neprestano za petami! Kaiko mu noge rde od mraza! Daj, takoj se zgubi odtod, paglavec!" "Ne podrte fanta, Štefan. Tako mi je prijetno, ko ga vidim* poleg naju. Po.id i som, o-trok!" Starčku so jo zdelo, da hi mogla z oblačnega neba z«|>et udariti strela, a samo tedaj, če dečka ne bi bilo več poleg. "Tak pojdi sem!" "E, pustite ga, naj gre domov," se vmeša Štefan, "da mu ne oz(*bcjo noge!" "Zakaj se pa nisi ofoul, moj uje minerale, iz katerih so zobje napravljeni. Ostalo jedi -so tudi važne, kar dodatno k mineralom nam dajejo vitamine, pro-tejine in druge važne hranilne elemente. čistost je tudi bistveno potrebna. Očhstite svojo zobe in masirajte meso nad njimi vsako jutro in avečer in po mogočnosti po vsakem obedu. Dobro jih okrtačite — od zunaj, od znotraj, na robu in med zobmi. Vsak otrok bi moral znati, kako so zobje pravilno očiMijo, in za ta pouk starost dveh let ni nič prezgodaj. Končno vi in vaši otroci bi morali iti z zobozdravniku ob rednih presledkih — vsakih Šest mesecev po enkrat ni prav nič odveč. Zobozdravnik vam že pove, kako pogostoma naj ga obiščite. Ravnajte se po njegovem nasvetu. Pošljite ad res i rano povratno kuverto z znarriko na Room 342-Denartment of Health, 125 Worth St., New York City, da se vam pošlje novo okrožnico 4Help Yourself to Good Health' pomasrala vam bo reševati vase zobe. NAROČILA en MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorjeve knjige $1.25 aU $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige is do-sovine naravnost na svoj na dor. m^^StmmK^^^^B^ i - al KNJIGARNA 216 WEST I8th STREET i i NARODA" NEW YORK, N. Y. Znanstveni in .. . . . .. . Poučni Spisi AHN'3 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Tnla vez. 27» strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce In za one, ki bo nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERfKANCI. Spisal Rev. J. M. Truuk. 608 strani. Tnia vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStva ln dnin naruuue ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kcra. Vezano. Cena ................t.— BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena ........ RONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju govorjenj- oblačenju v zasebnem življenju. BODOCl DRŽAVLJANI naj naroče knjižim — "How to become s citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila In zakoni za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKKRSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strnnl. Cena .... JSo CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA« Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cene ......1.20 V knjigi Je 21 slik In en zemljevid. Zrodnvl-na in pripove«lke o naravnem čudu, kakrfinlb je le malo na svetu. DENAR. Spiral dr. Kari Kngli*. 'SIC strani. Cena .....................- • • -SO Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni iniwoft' storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj. k5 je znnn českl narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil mrt»*~ delo tako, «1» bo služIlo slehemer>u ket orientitCnl spi* o denarja. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda Cena ......1.50 BroS. ceua 1.25 Navodila slovitega župniku, ki Je radravll naj-ra/Jičnej^e Imleznl z navadnimi pripomočki. Opi« bolezni. Slike. DOM \C'I ŽIVINO/PRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 27H strani. Cena ..........1.35 DOMAfl ŽIVINOZDRAVMK. spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.35 Zelo koristna knjiga za vsakega živii;orej«*a; opis raznih Isilezni in zdravljenje; slike. DO ORIUDA DO BITOMA. -tranl. Cena .70 Zanituiv fMitof>is s slikami *i«tlu krajev na^e stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO, »pisala S. M. PurgaJ. H sll- krnnl. 21W strani. Cena ....................l.J# j Knjiga se odlikuje ik> svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nndl ženam in dekletom » vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI IJIBUAM 51 strani. Cena ...........................00 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju ln svezdoznan-stvu, i ZBRANI SPISI ZA MLADINO. Sptsal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. C?na broš, ..JO vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata S21 strani. Cena: I. Del .... M----II. Det .W> Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razincer, 64 strani. Cena trdovez .... J50 BroS..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... M KRATKA ZGODOVINA SLOVJWCEV. HRVA TOV IN SRBOV. »5 strani. Cena ........ ^ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNIM VEDENJU. U1 str. M KUBIČNA RACUN1CA. Trda 15 Navodila za lzračunanje okroci««*. K**-* ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI« poezije. »J8 At. Oena...... «•• LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 rtranl. Cena .70 V teh treh knjigah Je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, Ua in Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. Cena---- Ji MISTERIJ DUŠE. Splaal dr. Franc GoeatL — 275 »tranl. Cena .................. Razprava o blaznosti in posledic* pijanee-vanja. MATERIJA iS FNERGUA. Spisal dr. Uvo Cer- melj 8 slikami. t90 stranL Cena..........L-« Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o lzpls ».nja nafi znani iKito|»l«»<'«- žuonlk Lavtlžar s|s.mlne na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODI K. KO ORDEI.OVATI IN IZ-BOI^ŠATI POME. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš......................... .50 SVETO PIS.^IO STAREGA IN NO^TOA ZAKONA. I'.rj in 'J3T5 strani. Trda vez. Cena S.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGI.EŠKOSLOVEN- 5 Ml V AR. 148 stranL Cena .............. Ji SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felldta Kalinšek. OSMA V* »M NOŽ F. NA IZDAJA. — t»l»s«*Ka Tl'S strani, slike. Cena trdo veza no 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi Je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOI^ liJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... M Knjižico Je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklb-am v Btarostl fttlrlnajstlh let. UMNI CEBEI.AR. Spisal Frank I^ikmayer, 168 strani. Cena trdo vr-z..... J*0 Brofi..... M Vse podrobnosti o gojenju čebel, prebrani in o čebelnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena M Knjiga vwbnje tudi slovnico In kratek slovar. UČBENIK ANGIJ5ŠKEGA JEZIKA. - Slovnl- nica in slovar. 2U5 strani. Cena hro*.......1.25 Vezano......LM UMNI KMETOVAIjEC. Spisal Frane Pov*e. Cena .............................. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................LM VCŠČILNA KNJIŽICA, m strani. Cena ...... JSO Zbirka voščilnih listov in j«smic k rodovom, novemu leto ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPI8L — 100 strani. Cena ........................ M VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena ......................... -25 V prvi knjigi so fiesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot iiesnika, zgodovinarja, govemika, ctastienilca ln časnikarja. VODNIKOVA PRATI KA za leta 1927. 128 str. Cen«........M Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKU 128 strani. Cena .... M Knjiga je izšla r založbi Vodnikove družbe ter vsebuje Življenjepise m of. ki so s svojim delom privedU slovenski narod <« "tienjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Cena.. JB Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike saporoikih kosakor. ZDRAVILNA ŽEUŠCA. 62 stranL Cena...... M V knjižici najde« v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohranil in pojavil svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LM ' Znamenito delo našega znanega iii»etinM>ne ga zgodovinarja Josipa Mala. V kcjigl Je 91 krasnih slik. zdravje mladih. 147 stranL Gena........LM Higijena doma te v *olL Opto Mewl pil mladinL_ JS$ M 9LZ9 ITZBDBa* New York, Monday. April 19, 1937 TEE L1RJTEBT T9ZDVWVE YTA1LY W VJ93. -p- TAKO £ mm IZ 2tVU€1A E===5[lfl AMA KRVAVI IZGREDI NA PORTO RICO ZA "SU$ NARODA" PRINEDIl: I. H. OE so Gospo Regino skuša dvigniti, toda gospa se .upira in se oklepa njen ili kolen. **Xey ne vstanem, tukaj ostanem, dokler mi rie obljubite, da greste iz njegovega življenja," rstraja gospa ?ftcgina. Kaj to pomeni za dr. Falkeja, je llelga vedela. Njegovo življenje bi postalo temno, žalostno. Da, ko bi bila samo mimoidoea omamijivost čutov! Toda bilo je ~vse kaj več — nekaj velikega, nekaj svetega — najgloblje Življenje, ki je yezalo oba. I "Ali nimate nikakega usmiljenja z ženo, ki vas prosi, ki prosi tam, kjer ima pravico zahtevati?" Pravi očitajoče etrcžniea. "Guspod Bog bo sodil! Mislite na .-šesto božjo cupovod!" Ostro in ponosno jo zavrne Helga. 1 4'Prosim gospica, to je zadeva, katero bom odpravila sa-ina s seboj." "Usmrtila se bom, potem pa vam je prosta pot do njega! Toda mene boste imeli na svoji vesti. Nobeno nk>e ne boste nnsli spanja, vedno bom stala pred vami kot toži tal jica!" pravi gospa Ragina. "Pretnje me ne strašijo." 1 "Saj sem samo nepotrebna stvar! Odprla vam bom pot do njega, to ponavljam, Helga! Prinesla bom žrtev!" Še globlje skloni gospa Regina glavo, skoro do Helginih nog. "Saj sem vsem na poti!" "Četudi me nočeite poslušati, baronesa Langenau, vam ven«!ar povem: nail zvezo, ki je šla čez življenje drugega, ne bo blagoslova! Ali hočete skozi svoje dneve hoditi obteženi s prekletirtvomf" Strogo odmeva glas strežnice in njene hladne oči gledajo očitajoče v mladi, cvetoči Helgin obraz. "Pomislite na svojo dolžnost!" "Gospica, lii vam treba opozarjati me na moje dolžnosti. Sama vein, kaj mi je storiti. Pred vsem vas prosim, da se x a vzamete za gospo Falkejevo." 4 4 Helga, obljubite mi — pustite mi mojega moža! Saij je tudi pre*t?ir za vas! Mogel bi vam biti oče. Saj bo že skoro petdeset, vi j>a--" Helga se skloni nad Regino in jo skuša dvigniti. "Mislite na svoje stariše, Helga!" "Da, baronesa Langenau, tam visi slika vašega očeta — v častni obleki vojaka, okrašen s častnim znakom. Častni znak — " opominja strežnica. ''Kaj bi oče rekel glede obnašanja svoje hčere?" "Molčite, gospiva! Kaj vj razumete--" llelga se razjari, t«*la njen pogled -se izogiblje očetovi sliki. Kaj bi rekel, je natančno vedela. In nekaj je v njej. kar jo žene, da popusti; notranji glas, v nasprotju z njenimi občutki in željami, ji zapoveduje. "Hočem — obljubiti!" pride suho *?1cozi njene ustnice. "O, hvala, hvala, Helga! Vem, da boste držali svojo 1 n lo, kajti ne lažete. Čutim, da se bo zopet vrnil k meni, ko vas ne bo v«-č videl. Jaz pa sp bom i/.premenila, ne bom Več sitna. Saj mo je vedno imel rad." Tu neprestano boža Helgino roko in jo poljubu je. Helga stoji kot okamenela. Kaj je storila? V sveti požrtvovalnosti je vpihnila luč svojega življenja, ki je bilo tudi njegovo. Toda ni imela moči, da bi pod podobo svojega očeta ugovarjala nesrečni ženi. O, ko bi vedela, da bo žrtev, ki jo je bila pripravljena prill olj zadeti. Kaj zato, eJco s,, je zaradi svoje maščevalnosti ponižala pred Helgo' cije ponosni značaj j«- dovolj poznala, tako da je bila gotova svojega uspeha. Natančno je vedela, da si moža ne more nikdar ver pridobiti, kajti prepad med njima je bil prevelik, loda izgubil je Helgo in n.fenemu maščevanju je bilo zadoščeno. Kajti ta vdarec ga bo zadel v globino njegovega srca m zmagoslavno vsrkava to misel. Helga je vsa omamljena, nobenega solnca več okoli nie nobenega sijaja. Samo brezupna tema. Ali bo mogla pred svojim ljubimcem zagovarjati, kar je obljubi ta ? Ali ni bila nepotrebna žrtev? Njene oči vise na 7>odohi njenega očeta, da bi od njega dobila moč. S skienie-nimi rokami stopi pivdenj. "Oče, ^'o rada ga imam! Sedaj pa mu napravim tako bridkost. In znrp.-t sem tako sama. Ta žrtev je jrrevelika morem ga pustiti; potrebuje me. Kaj naj storim? Visa moja sreča je!" PiHloba je bila njena najdražja lastnina. Bila je velika zelo dobra fotografija. Resni, suhi obraz je bil jasen dokaz notranje boleeine, mala. odločna usta, pogled modrih oči, ki *o videle toliko strahot. Siva uniforma jo bila okrašena Z zeluzniin križcem prvega razreda in z znakom za ranjenca '4Oi-e!" joka. " ■ R^no in očitajoče gleda doli na njo: "Pred vsem dolžnost! Kdo nas je vprašal po osebni sre-Cl ,/sl >,no morali hoditi kamnito pot najtežjih dolžnosti morah smo pustiti vse, kar nam je bilo drago. Vsi smo mo-ndi prinesti narečje žrtve. Ali si pozabila vse, kaj smo te fi.onc«no dvigne glavo. "Da, oče, mogla bi!" < Hto blizu stopi k podobi ter vpre vanjo svoje velike oči Da, ker ni tako, kot mislite vi, ne iz lahkomfcl jenosti in pustolovci ne in zaljubljenosti. Kar čutim do njega', je sveto .'n vel»ko in dotika najglobljih studencev človeka. Ali to ni me, da sem kakemu človeku vse in mu dam vse? Ali ne moramo žrtvovati kaki domišljiji?" Toda očetov obraz ostane nepremičen. Helga si z rokami zakrije obraz in hridko zajoka. • • * "Oospica Helga. da nas kdaj obiščete — to veselje to veselje! Kolikokrat smo govorili o vas, sedaj pa v resnici s<*lite pri naši mizi. Kar verjeti ne morem." Baderjeva gosf>a boječe boža Hclgine lase, rame, da se prepriča, da je v resnici pri njej in da ne sanja. __IDalj« prihodnjič.} t NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da no it precej v nrjasnoMli glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti trm.i ali ouemu i/letu. misli, da tte morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete tte pripravi aamo za tja in (deer zato, da imajo rojaki priliko potovati »kupno tja in imajo a tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve ltti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere pamik, m katerim w hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, dnp'aru. če izliere pamik. na katerem sfane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste pa rob rodne družbe kot je bil parnlk, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki s« izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v -tari kraj, naj si takoj ra jamči jo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij (n julij so že skoro vsi prostori oddani Na parnikih. ki so debe'o tiskani, se vrie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJF- PARMKOV - SHIP NEWS Kratlko pred pričetkom razprave v tožbi, ki jo je vložil neki češkoslovaški rezervni štabni stotnik, da bi dosegel raaporuko, so te dni pred sodno dvorano v Pragi padli streli. 41-letna stotnikova ločena •žena Kužena Ročkova je bila oddala več strelov proti njemu. Dve uri pozneje je 49-letni štabni stotnik umrl, ženo, ki je dobila ]H> svojem dejarfju napad histerije, pa so oddali v preis-ikovalni zapor. iStotnik Jožef Roček se je poročil pred kakšnimi petna.jsti-mi leti. Zakon je jn»stal kmalu iu^srečen. ka jti žena je bila zelo histerična. Stotnik, ki tega življenja ni mogel več prenašati. je zahteval ločitev, kij jo je sodišče izreklo leta W2.V Ročkova izvira iz zelo imovi-te d nižine. ()sodili na Šest me-I secev ječ<». V zakonu z Roč-jkom je imela sina. ki šteje da- M i lies 12 let in ki ga je zanemarja-' 'L' jla. V inter, sii tega sina, ki ga j vzgajajo danes v nekem brniškem internatu. j«» stotnik na zadnje vložil | wed log. da bi postavil njegovo ženo pod kura-telo. v ostal« 111 pa da bi izrekli popolno razporoko njegovega zakona. Razprava o tem bi o to tvorlvo izumili kot pr\i 1 Feničani. To pa je zmotno, kajti Kitajci in Kgipčani so ga ' poznali prav tako dolgo ali pu še dalj nego Feničani. Poseb-i;o najdbe v staroegiptskih zgradbah govore, da je evetela ' umetnost izdelovanje stekla v llgiptu že preti tisočletji. Razne :i>be in slike, pred v>ein v B"-ni lla-anti, kažejo, da so v tej deželi umetnost izdelovanja * tekla in umetnih biserov raz «ili do popolnosti. Hieroglifi ookazujejo, da >o jo |H»zuali najmanj do I. ItfOO. pred na >'ui štetjem. 1\<» -o preti nekoliko leti po rorali, -'a so v nekaterih češk:'i tvornieah izdelali liedrobljivo >teklo, >o >e sodniki čudili tej čarovniji. Bilo jim je nekaj novega. kar je bilo treba z vso pravieo občudovati. A vse je že nekoč bilo, pravi hen Akiba. in tako je bilo t ti* 1: ^ takšnim steklom, čeprav smo na to iz raznih razlogov pozabili. Iz nekega poročila Ibu-abd-Alkomua Kl-Mainumu, naslednika kalifa llaruna ali Rašida. o preiskali neke ke ]»iratnide, zvemo naslednje: z;ipadni piramidi oročilu bi bilo sklepati, da so stari Kgipčani vedeli, kako se izdeluje "prožno** r teklo. Tudi Plini in Kasij pripo vini ujeta o takšnem steklu. — Ljubljenec cesarja Nerona, Pe-tronij, omenja v "Pojedini pri Tiiinalliijona'% da so neko st"-kleno ča.šo z vso silo trešeili ob tla, pa se ni zdrobila. Samo r.a mestu, ker je ob tla uerija so poznali upogljivo in nedrobljivo steklo, ki ga danes ne poznamo več, čeprav bi ga cenili višje nego zlato in srebro.'' Po nekem iz« 1:0. aprila : ltuiua v Genoa 1*1. aprila : Munliattan v Havre ^uw'ij Mary v I'liorbourg -4. aprila : lie de France v Havre Coule (Ji Savulb v Genoa -7. aprila: Kuropa v 'iremen IS. aprila : Niinuamlle r Havre Ai pi i t a n i a t Cherbourg 1. maja: Salnruia t Trs; 4. maja : INiri* v liavre Bcrcnxaria v ChertMni mew. ilruca dan iu tretja i»e :*-to. I »a nam prilira-nl.e Dppotrrlmecn dela in Btm£k"V. Vas prosimo. inl-no pravofa^ne fx>ravnatl. Pošljite nnni^nitio naravnat dhiii ali jo pa plačajte n«S«*ntin zastopniku v VaScm kraju »II pa kateremu i7jni>d Mfitofiikor. kojili tmvna «<• tUkana z debelimi Arkami. k«-r *<> ii|>rarl-Čeni obiskati tudi druee naselbinp. kjer je kaj nabili rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA v ZALOGI TI I)I KOI.KII.\KIK IN FRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NA KOČ K. — ZATO OltlŠČETE ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTKKIU JKTK CA L1 FORMA : San Franciaco. Jaeob I anahtn '•OIXJ11APO: Pueblo, Peter Cull^. A. Saftl« Walaenbarg, M. 4. Barak INDIANA: Indianaik)!1«, Fr. Zupufli 'LLINOIS: CbUago, J. Herčlč. J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, CV To lo Illlnota) Juliet. Mary Bamblcb U 8alle. J. SfieUeb Mo»M<»utab, Frank Aagnatia North CbU-ago. Jm Zelrac MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoptese MICHIGAN: Detroit. L. r lank ar MINNESOTA: Cblsholm. Frank Gnnie Elr. J. Pestiel Ereleth. Lotila Goni« G!ll»ert, Ix>u!a Vesael Hllililng. JoLa Povile Virgin a. Frank Brvatlch V.ONTANA: Ronndnp. M. m. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodertefc VKW TORK: Oowanda. Kari fKial^a Utti« nut, rraafc m OHIO: Itarberton. Frank Trm Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Kari linger, Jacob Reanlk John Slannlh Oirard, Anton Naeode Lorain. I»uls Balant. John Kruv^c Toungatown. Anton KlkelJ )RE(iON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA : Be<«*iaf>r, John Jevnika7 Bronghton, Anton Ipaver. Conemangb, J. Brezavee Corenlale in okolica. Mrs. Ivana Rupnik Export. Laoia Snpan^ii Farrel, Jerry Okorn Fore»t City, Matk Kamin Greenabnrg, Frank Novak Johnstown. Jobn Polniti Krayn, Ant. TanfelJ Luzerne. Frank Balloch Midway. Joba Žnat PittxlHirgh in okolica. J. Poga^ar lu Philip Pragar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar Went Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs. Fr. Sfrafc Sheboygan. Jaaeph Kake« WYOMING: Rock Springs. Louis Tauehar DlamondvUie. Joe Rollcb Vaak raafipaik Izda patrdlla n it* ta, katera |a peeJeL TmaitpmWm toyk DnUVA "Mil NAB00A" loeiJii >i je hotel arhitekt, ki jt bil v izgnanstvu. > to izuajtlbf. jnhlobiti spet pravieo bivanja v Rimu. Tih la Tiberij ga je o v ovojih primitivnih (ieiavnieah marsikaj i/, milili in odkrili, kar se ni nikoli lazveilelo v šr>i javnosti in kar j'.* šlo z odkritjem v grob. Tako >-c j<« v poznem >n-dnjem iveki. iu'k«N- v Franciji baje pojavilo nedrobljivo steklo. Okoli leta llJ'50. je noki izumitelj Kielie lieiijti pokazal takšno >teklo, lakor prijKiveduje Hlarourt. Toda Richelieu je kazal le ma-lo veselja nad to stvarjo in ')*' da i nesiveiieža zapreti za vse življenje. t«'kla, ne prišli v nevarnost. Stvar spominja malo na Xerije vo prifiovalovanje o ii^tem I'rimskem arhitektu. ( V jc pa in njej kaj resnice, je izum s tem ,AM»kako Ziipadel pozabljonju i'm človeštvo je moralo čakati i dolga stoletja, «la jc neki so-«!olmi izumitelj ponovno rešil krivnost prožnega "ti-kla. Res je 7»a tudi, da l»i imeli v vojili kuhinjah in drugo«! po-!«»g dr nir i h lepili »t vari že <1atv-I• o predmete iz ncvlrobljivcga 1 . tc-kla. če bi se marsikatera le-| pa iznajdba prejšnjih stoletij ne preprečila. Sosedo ubila« V vasi Javomik blizu Petri-nje. je izginila že 2. februarja kmvtioa Pot ra CVetkovic in šele zdaj «>jasnile nj«'-uo usodo. Ul»ila jo je Marija Ivrnjajie, ki je zvedela, da se le zdaj so oblasti pujasnile nje-jičeva je zelo ljubosumna. 2. fob ril a rja zvečer je prišla Cvetkov i če va h Kmjajičevim na rlMiurg WaHliington v Havre •1. junija : Vulcunia v Trat '). junija: (jueen Mary v Cberliourg 10. juniju : Bremen v Bremen 12. junija : Champlnin v Havre Con te di Savoia v Ccih* 1U. junija: Mnrdinttau v Havre A«piitat«iii v CbrrlNiiirg Normandle v Havre .H. junija : Kuropa v Bremen V3. junija : Il»» de Franec v II ji vre BKKKNtiARIA v CHKRBOI Rti Saturnia v Trat SI. Junija: t^ui^fi Mary v Cherbourg 2tJ. jutiija: Ilex v lieuna -"j. junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre junija : NORMAMIIK v HAVKF AQ1TTAX1A % ( HKRBMtVU Wa-hingtun v Havre I. Julija: Conte «11 Savoia v Cenoa Berencaria v Cliertwnirg Cbamplaln v Havre julijo: Kurofia v Bremen T. julija : Quwn Mary r (tierlmiirg ». He de France v liavre • 0. Julija: Vnl<-anta v Trst 14. Julija: Norinandio v Ha tre Aqtiitauia v Cherlxiurg Manhattan v Havre '7. Rex t t>enoa Bremen v Bremen it. julija: Berengarla r Cherbourg rt. julija: El'ROP.% t BREMEN •A. julija: Saturnia r Trat Cham plain v Havre 15. julija: Washington t Havre Queen Mary v Cherbourg --0. JuUJa: He de Frane« r Havre H. Julija: Conte dl Savoia ▼ Genoa Za vsa pojmanila glede pat ni h II-stor. ren in drugih pedrobneati ae obrnite na POTNIŠKI ODDELEK -GLAS NARODA" 21« W. 18th St. New York Posebno naj hite a«d. ki namin vajo pata vat I meaeem JamlJa ali julija, kajti za ta dva Meča aa na vaeh parnikih ikara «• vae kabine liiaan . _ w . .. - —_ Zločin Histerične ženske