tJ&tulska, 7*prayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Na volitve gremo zato, da dokončno izpolnimo obljubo, ki smo jo dali našim padlim žrtvam, vsem onim, ki so dali svoja življenja za boljšo in srečnejšo Jugoslavijo. TITO. Leto VI. - Št. 162 Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih Ljubljana, torek, 50. oktobra 1945 Mesečna naročnina Din 40.— T Cena Din 2.— RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM NARODNE VLADE SLOVENIJE 0 »SKRINJICI BREZ LISTE« Urednika »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« sta posetila tovariša Borisa Kidriča in ga prosila, naj odgovori na nekatera njuna vprašanja glede »skrinjice brez liste«. V naslednjem priobčujemo vprašanja in odgovore tov. predsednika. 1. Kakšenpomenima »s k r i-njicabrezliste«v Sloveniji? V Sloveniji ima »skrinjica brez liste« isti pomen in namen kot po vsej drugi Jugoslaviji, Ko je tov. Kardelj na zadnjem zasedanju Predsedstva Začasne narodne skupščine predlagal »skrinjico brez liste«, je med drugim izjavil sledeče: »T o d a d o 1 ž-nost vsakega demokratičnega volivnega zakona ni samo, da zajamči popolno tajnost glasovanja, temveč tudi da zavaruje volivce in vse državljane naše domovine pred vsemi škodoželjnimi protidemokratičnimi poizkusi, ki bi jih naj ovirali v njihovi polni uporabi demokratičnih pravic, katere daje nova Jugoslavija našim ljudskim množicam.« Skratka — zadeva je tale in takale. Kljub skrajni — vsebinski in formalni — demokratičnosti in svobod-nosti volivnega zakona se reakcionarni krogi, ki se nazivajo tudi »opozicija« in ki so dejansko postali glasnik vseh notranjih in zunanjih protidemokratičnih in protidržavnih sovražnikov jugoslovanskega ljudstva, nočejo udeležiti volitev. Namen njihovega protivolivnega manevra je več kot prozoren. Prvič želijo doma in pred svetom zakriti svojo slabost in onemoglost, ki bi ju njihova volivna udeležba očitno razgalila. Drugič pa so nameravali doma in pred svetom po volitvah zavpiti, da volitve in zmaga Ljudske fronte ne izražajo svobod-n e odločitve jugoslovanskega ljudstva, ker pač oni — to je takozvana »opozicija« — niso »udeleženi«. »Skrinjica brez liste« pomeni odlo- čen, pravočasen in povsem zadosten udarec po tem in takem manevru. Ker imamo tudi »skrinjico brez liste«, ne bo naših volitev mogel nihče obrekovati, da niso zares svobodne in tajne, pa čeprav hoče reakcija s svojo abstinenco preprečiti njihovo dejansko, z zakonom zajamčeno tajnost. »Skrinjica brez liste« potemtakem seveda ne pomeni nikakršnega »izpopolnjevanja« volivnega zakona, ki je sam ob sebi skrajno demokratičen in svobodoljuben, temveč pomeni kratko in malo preprečitev, da bi reakcionarna manjšina s protidemokratičnim manevrom odvzela našim volitvam značaj njihove tajnosti. 2. »Skrinjicabrez liste« je potemtakem skrinjica pro-tiljudske in protinacional-ne reakcije? Točno, V tretjo skrinjico bd' kroglico spustU tisti, ki je proti demokratičnim in proti nacionalnim pridobitvam osvobodilne borbe, ki je proti enakopravnosti jugoslovanskih narodov, ki je proti agrarni reformi, ljudski demokraciji, republiki itd., skratka tisti, ki je za starojugoslovanski sistem nacionalnega zatiranja, tujega vmešavanja v naše suverene nacionalne in državne zadeve, brezobzirnega socialnega izkoriščanja, fašističnih diktatur in kraljevske tiranije. 3. Zakon o izpremembah in dopolnilu zakona o volitvah narodnih poslancev je torej demokratična obramba svobode in pomembnosti ljudskega odiočevanja? Vsekakor. Primer »»skrinjice brez liste« je v vsej zgodovini redek, skoraj edinstven primer, kako Ijudskodemo-kratični režim kljub protidemokratičnim manevrom reakcionarne manjšine zajamči svobodno ljudsko odločitev. Ta poteza nove Jugoslavije izvira predvsem iz naše globoke vere v naše ljudstvo in njegove sUe. Mi namreč niti najmanj ne dvomimo, da se bo naše ljudstvo znalo odločiti v svojo, v ljudsko korist. Brzojavka namestnikov predsedniku dr. Benešu Ob obletnici narodnega praznika Češkoslovaške so poslali namestniki Jugoslavije brzojavko dr. Edvardu Benešu, predsedniku Češkoslovaške republike: Danes, ko Češkoslovaška republika prvič po osmih letih mraka in tiranije v svobodni domovini slavi dan svoje osvoboditve izpod stoletnega suženjstva, bijejo srca vseh narodov nove Jugoslavije enako z veselimi srci slovanskih bratov Čehov in Slovakov. čestitamo Vaši ekscelenci in preko Vaše osebe vsem narodom bratske češkoslovaške republike k narodnemu prazniku osvoboditve in Vas prosimo, da sprejmete v imenu jugoslovanskih narodov in v našem imenu iskrene želje za srečnejšo bodočnost in razvoj Češkoslovaške republike, a Vaši ekselenci za zdravje in dolgo življenje v srečo in napredek Vaših narodov. Kraljevski namestniki Jugoslavije: dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Ante Mandič, ing. Dušan Sernec. PREDLOG EDVARDA KARDELJA ZA UVEDBO SKRINJIC BREZ LISTE Na^ seji predsedstva začasne narodne skupščine so v petek popoldne najprej razpravljali o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah volivnega zakona; minister za konstituanto E. Kardelj je predlagal osnutek kot nujen in v pojasnilo predloga je dejal: Naš zakon o volitvah narodnih poslancev za Ustavodajno skupščino po svojem sistemu v največji meri jamči svobodne in tajne volitve. Ko je Začasna narodna skupščina sprejela ta zakon, jo je vodila želja, naj bi bilo našim državljanom v resnici omogočeno svobodno in tajno glasovanje ter da si neposredno izberejo svoje zastopnike za Ustavodajno skupščino. Ta smoter je bil v celoti dosežen z zakonom o izvolitvi narodnih poslancev. Toda dolžnost slehernega demokratičnega volivnega zakona je ne le v tem, da zajamči popolno tajno glasovanje, temveč da tudi zaščiti volivce in vse naše državljane pred vsemi zlobnimi ne-demokratskimi poskusi, ki bi jih omejevali, da se ne bi mogli v polni meri poslužiti demokratičnih pravic, kakršne nova Jugoslavija daje našim ljudskim množicam. Iz vseh teh razlogov torej, to je, da bi se zajamčila popolna tajnost glasovanja in da bi se sleherni volivec lahko svobodno in v polni meri poslužil svojih državljanskih pravic, proti katerim je bil izvršen napad nedemokratične manjšine, predlagam predsedstvu Začasne narodne skupščine predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvolitvi narodnih poslancev za Ustavodajno skupščino (Zvezno skupščino in Dom narodov). Bistvo tega zakona je, da se razen skrinjic, ki nosijo ime liste in kandidata, postavljajo tudi tako imenovane skrinjice brez liste. Volivci, ki ne bodo hoteli glasovati za nobenega določenega kandidata, bodo lahko spustili kroglico v »skrinjico brez liste« (»skrinjico brez označbe«). Glasovi te skrinjice ne prihajajo vpoštev pri podelitvi mandatov. Sodim, da bo ta zakon popolnoma zajamčil demokratično izvedbo volitev ter preprečil, da bi kdo oviral normalni demokratični razvoj v naši državi z raznimi protidemokratičnimi manevri, klevetami in neupravičenimi očitki. Ta zakon bo še tem bolj zajamčil, da bo volja narodov Jugoslavije prišla svobodno ter v polni meri do izraza. Hkrati bo odgovor vsem tistim, ki hočejo s protidemokratičnimi sredstvi in proti volji ljudstva privest na oblast manjšin. Nato je dobil besedo minister za industrijo Andrija Hcbrang, ki je v svojem govoru med drugim rekel: »Ako ne bi bilo te skrinjice, bi se točno vedelo, kdo je prišel na volitve in kdo je glasoval ter kdo ni prišel in kdo se je abstiniral Toda po volitvah, ko bi se pokazalo, da se je vzdržalo glasovanja ★ ★ ★ Dopolnitve in dodatki k zakonu o volitvah narodnih poslancev v skupščino Na predlog podpredsednika vlade in ministra za konstituanto je predsedni-štvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije izdalo naslednje dopolnitve in dodatke k zakonu o volitvah narodnih poslancev. Zakon o dopolnitvah se glasi: Člen 1. V členu 47. so na koncu prvega odstavka dostavlja nov stavek, ki se glasi: »Poleg teh Skrinjic je postavljena skrinjica brez oznake liste — skrinjica brez liste, v katero bodo lahko mogli spuščati volivne kroglice oni, ki ne žele glasovati za nobenega okrajnega kandidata katere koli liste.« Člen 2. V članu 47. se na koncu dru- gega odstavka dostavlja nov stavek, ki se glasi: »Poleg teh skrinjic obstoji tudi skrinjica brez lista, v katero bodolahko spustili kroglico oni, ki ne žele glasovati za nobeno postavljeno pokrajinsko listo.« člen 3. V členu 55. v drugem odstavka se v drugem stavku za besedo »glas« stavi vejica ter se dodajajo besede: »odnosno v skrinjico brez liste«. člen 4. V členu 67. se v prvem odstavku vstavljajo za besedo »okras« besede: »odnosno za skrinjico brez liste.« Člen 5. Ob koncu člena 70. se pristavlja nov odstavek, ki se glasi: »Pri določevanju relativne večine, kakor tudi malo ljudi, bi mogla reakcija reči, da se je vzdržalo veliko večje število. S to skrinjico pa je treba omogočiti vsakomur, ki noče glasovati za listo, da spusti svoj glas v to skrinjico. Tako bomo točno vedeli, kakšno število je glasovalo in kakšno se je vzdržalo in koliko jih je proti ter bomo imeli čist račun z opozicijo, ki ne bo mogla niti v deželi, niti v inozemstvu manevrirati in goljufati svet. Zaradi tega smatram, da je potrebno te spremembe v volivnem zakonu sprejeti.« V istem smislu sta nato govorila dr. Miloš Moskovljevič in Moša Pijade, ki je na koncu svojega govora poudaril sledeča: »Potrebno je v polni meri zajamčiti tajnost glasovanja, kar se s tem zakonom doseže. Ta zakon bo uničil vse manevre opozicije, ki bi med svoje pristaše štela tudi one ljudi na smrtni postelji, bolnike in začasno odsotne in š'e koga drugega, ki iz drugega razloga ne bi prišel h glasovanju. Tako pa imamo čist položaj. Na ta način opozicija ne bo mogla računati tudi vseh onih, ki niso prišli na glasovanje, temveč samo one, ki so spustili svojo kroglico v skrinjico brez liste. Ko je bila izčrpana lista govornikov, je bi sprejet predlog, da naj bo naslov tega zakona: Zakon o dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev itd. Nato se je prešlo na glasovanje ter je bil ta zakonski predlog soglasno sprejet. pri porazdelitvi mandatov v okrožju se na splošno ne jemljejo v obzir glasovi, oddani v skrinjico brez liste.« Člen 6. Na koncu člena 75. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Pri ugotav-Ijaujn rezultatov volitev v Dom narodov ter pri razdelitvi mandatov se sploh ne1 ozira na glasove, ki so bili oddani v skrinjico brez liste.« člen 7. Ob koncu prvega odstavka člena 79. se dodaja nov stavek, ki se glasi: »Pri. ugotavljanju količnika se pa sploh ne jemljejo v obzir glasovi, oddani v skrinjico brez liste.« Člen 8. Na koncu prvega odstavka člena 81. se za besedo »državi« dodajajo naslednje besede: »za vse. liste in kandidate, kakor tudi število glasov, oddanih v skrinjico brez liste.« Člen 9. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu demo- kratične federativne Jugoslavije. * * * Predsedstvo ZačasHe narodne skupščine je izdalo ukaz o razpustu Začasne narodne skupščine Sprejelo je tudi osnutke zakona o državnem proračunu DFJ, zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema in zakona o neposrednih davkih Zborovanje južnih Slovanov v Clevelandu V Clevelandu se je pred dvemi dnevi vršilo vsakoletno zborovanje »Združenega odbora južnih Slovanov v Ameriki«. Več sto zastopnikov je zastopalo več kot en milijon Amerikancev, ki so potomci južnih Slovanov. Predsednik odbora Balakovič je podal poročilo, v katerem je ostro obsojal politiko Združenih držav Amerike z ozirom na Balkan. Zastopniki so poslali predsedniku Trumanu spomenico, ki se tiče polo- žaja v Jugoslaviji. Poudarili so, da je Tito eden izmed najbolj popularnih voditeljev v Evropi in da se bori, da bi ustalil položaj v Evropi in v Jugoslaviji. Zborovanje je poslalo spomenico tudi maršalu Titu, v kateri so med ostalim povedali: »Prepričani smo, da bodo bodoče volitve v Jugoslaviji pokazale, da ima jugoslovansko ljudstvo zaupanje v one, ki so se najbolj borili za politično, gospodarsko in narodno svobodo Jugoslavije. »France libre« o Jugoslaviji Dopisnik Tanjuga iz Pariza poroča: Pod naslovom »Položaj v Jugoslaviji pred bližnjimi volitvami« objavlja list »France libre« na prvi strani članek, posvečen jugoslovanskim volitvam za ustavodajno skupščino. List poudarja izjavo maršala Tita, da je Jugoslavija resnično demokratska država, ki jo sestavljajo enakopravni narodi. Opozicija se pritožuje, da je prisiljena k molku, nadaljuje list, in sporoča, da se bo vzdTŽala glasovanja. Beograjska vlada pa s svoje strani sporoča, da je popolna svoboda zborovanja in združevanja zagotovljena vsem političnim gibanjem. List nato pripominja, da je bila federativna zamisel z navdušenjem sprejeta pri ogromni večini Jugoslovanov, gospodarsko življenje pa je postalo znova urejeno. Vlada ni podvzela nobenih skrajnih ukrepov na gospodarskem področju. Agrarna reforma nima komunističnega značaja. Nasprotno, zemlja je bila razdeljena na majhna gospodarstva. Zmaga Ljudske fronte — napredek ljudske kulture! Predsedstvo Začasne narodne skupščine je imelo pod predsedstvom dr. Ivana Ribarja v petek dopoldne sejo. Prva točka dnevnega reda te seje Predsedstva je bil ukaz o razpustu Začasne narodne skupščine DFJ, s katerim se, na temelju člena 7. zakona o ustavodajni skupščini s posebnim ukazom Predsedstva Začasne narodne skupščine, odreja sklicanje ustavodajne skupščine po volitvah in sicer za 29. novembra. S posebnim odlokom Predsedstva Začasne narodne skupščine je določeno, da zakonodajni, finančni, administrativni, mandatni, imunitetni odbori in odbor za prošnje in pritožbe nadaljujejo z delom do sestanka novoizvoljene ustavodajne skupščine in do volitev novih odborov. Kot poročevalec finančnega odbora je narodni poslanec Života Djermanovič nato podal poročilo odbora o osnutku zakona o državnem proračunu DFJ. V debati o tem zakonskem predlogu je prvi dobil besedo minister za finance Zvezne vlade Sreten Žujovič, ki je med drugim rekel sledeče: »Naše gospodarstvo in naše finance, a posebno finance, so bile po osvobojenju v najslabšem stanju. Gospodarski kaos vodi nedvomno do obogatitve in to nesorazmerne ter neupravičene obogatitve posameznih oseb, ki hočejo izkoristiti vojno in potrebe narodne obrambe za svoje osebne koristi. Istočasno vodi do upropaščenja malih poštenih slojev in do skrajnega osiromaše-nja delovnih množic. Radi tega ta valutni Jraos ni samo finančni problem, temveč je tudi splošno gospodarski problem, ki izhaja iz vojnih posledic. Stanje valute ni samo posledica same vojne, temveč je ustvarjeno s splošnim stanjem gospodarstva. Kadar govorimo o inf 1' i-ji, posebno pri nas, moramo upoštevati, da se njeno dejstvo v glavnem odraža na materialnem stanju delavskih množic. V našem slučaju so torej delavske množice najbolj zainteresirane na obdržanju vrednosti valute in na povečanju proizvodnje, na povečanju količine blaga, ki ije potrebna za odnos med količino blaga in kofičrno denarja v obtoku. Pri nas je ena od osnovnih stvari ta, da ko govo- rimo o inflaciji, ne smemo gledati na to, ako bi nam inflacija, kot rešitev naše finančne politike zadostovala, temveč koliko in kako ona vpliva na materialni položaj široših ljudskih množic, posebno pri nas, kjer je glavni činitelj in kjer je temeljno ravno široko razpoloženje ljudskih množic, da s svojimi lastnimi silami in po možnosti s svojimi sredstvi z odrejeno odgovornostjo nasproti svoji deželi urede svoje življenje. Radi tega se ne moremo postaviti na stališče, da bi edino in samo z inflacijo reševali in urejevali naše finančno poslovanje. Govori se n. pr., da je bila Nemčija, kjer je po prvi svetovni vojni denarni obtok dosegel bajne vsote, prizadeta zaradi tega, ker je bila ver-saillska pogodba za Nemčijo težka, ker so dežele — zmagovalke izvajale premočen pritisk na Nemčijo itd. Medtem pa stvar ni bila taka, temveč v tem, da so bogati razredi Nemčije zavestno uporabljali mehanizem denarnega obtoka za prenos vseh bremen, nastalih v vojni, na nižje široke ljudske sloje. V tem je vsebina inflacije po prvi svetovni vojni. Vedeti morate, da v dobi inflacije po prvi svetovni vojni, ko so množice prebivalstva gladovale, ko so mezde iz dneva v dan izginjale, kapitalistična podjetja ne samo, da niso trpela škode, temveč so imela ogromno dobičke. Za tak način reševanja naših financ ni potrebno govoriti, da nimamo nikakega smisla. Ne moremo se oslanjati na anarhistične odnošaje, ki so se v proizvodnji preje razvili, na to slepo silo, da bi se rešili odnošaji po vojni, in posebno, da bi se pravilno porazdelili stroški po vojni. Samo s posebnimi ukrepi in z doslednim izvajanjem teh ukrepov v praksi se more govoriti o tem, da bo državna uprava mogla pravilno razdeliti stroške, ki so potrebni za obnovo gospodarstva, to je, da najde potrebna sredstva za njeno poslovanje. Mi moramo v prvi vrsti računati na subjektivne činjenice pri reševanju naših proizvodnih odnošajev. Mi moramo računati s tem, da je pri nas vprašanje denarnih sredstev vprašanje samega ljudstva. Izvore, ki nam morajo služiti za ustvarjanje denarnih sredstev, mora prinesti samo ljudstvo na tak način, ki je najboljši v njegovo korist, zato pa morajo biti stroški razdeljeni po materialnem stanju in sposobnosti raznih slojev prebivalstva. V tem pogledu se rešitev ne more prepustiti slepim zakonom ekonomije, temveč moramo na stvar vplivati s konkretnimi ukrepi, da se bo naše gospodarstvo razvijalo ravno na način, kakor to želimo. Ako bi prepustili reševanje teh odnošajev tako, kakor je to bilo po prvi svetovni vojni, je nedvomno, da bi prišli v isti kaos, v inflacijo neverjetnih razmer. Tega v nobenem slučaju ne smemo dovoliti. To pomeni, da moramo za ureditev notranjih finančnih in gospodarskih odnošajev naše dežele ustvariti take gospodarske in politične pogoje, ki bodo izzvali tem večjo delovno aktivnost širokih ljudskih množic, ki so zainteresirane v gospodarskih odnošajih, v svojem narodnem življenju, ki se bodo navdušile v boju z bedo in ki ne bodo pasivne in pričakovale pomoči od drugod. Hočem poudariti: Navdušiti jih za boj z bedo, ki je posledica vojne, ki je posledica onih različnih predvojnih prilik, navdušiti jih, da bi mogle obvladati bedo, pa četudi, ako ne gre drugače, s svojimi lastnimi sredstvi. Naše ljudske množice se morajo zavedati, da bodo mogle samo z aktivizacijo svojih delovnih sil in s svojimi sredstvi, samo s svojim delom, dvigniti deželo in obvladati vse težkoče, obvladati bedo, ki je dejansko samo pojav nerednih gospodarskih odnošajev in prilik.« Po izčrpnem govoru ministra financ, je bil osnutek zakona o proračunu DFJ stavljen na glasovanje in soglasno sprejet. Po predložitvi zakona o ureditvi in delovanju kreditnega sistema, je v imenu finančnega odbora podal poročilo Vbjim Bajovič, ki je poudaril, da ta okvirni zakonski osnutek s svojim kreditnim sistemom predstavlja velik doprinos k ureditvi, zboljšanju in načrtni obnovi našega gospodarstva, državnega, zadružnega in privatnega, medtem, ko je sam kreditni ustroj urejen tako, kakor najboljše odgovarja današnji ureditvi dežele. Volitve bodo dan splošnega ljudskega veselja, dan dokončnega zloma mračnih sil preteklosti (Moša Pijade) Molivni proglas Slavnega odbora enotni! sindikatov delavcev in nameščencev Glavni odbor enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije je izdal volivni proglas, v katerem pravi med drugim: 11. novembra t. 1. bodo volitve za Ustavodajno skupščino. Za delavski razred, za najširše ljudske množice Jugoslavije so to prve svobodne in najbolj demokratične volitve. Na podlagi volivnih zakonov, ki jih je izdala Začasna narodna skupščina, bodo milijoni novih volivcev sodelovali na teh volitvah in to na sto tisoče delavcev in nameščencev, milijoni delovnih žena in mladine, ki prej niso imeli volivne pravice. V stari Jugoslaviji sta >Ob-znana« in zakon o zaščiti države odvzela delavskemu razredu svobodo in vse pravice. Ni smel svobodno zborovati, ni bil socialno in zdravstveno zaščiten in ovirali so ga pri organizaciji svobodnega sindikalnega gibanja. Delavski razred je bil izpostavljen najtežjemu izrabljanju in preganjanju. V vztrajni dvajsetletni borbi proti diktaturi in izrabljanju, za demokratične pravice in svoboščine vsega delovnega ljudstva, je dal delavski razred ogromne žrtve. V osvobodilni vojni je delavski razred s Komunistično partijo na čelu odigral vlogo avantgarde in organizatorja borbe proti fašističnim zavojevalcem in njihovim domačim hlapcem. Najboljši sinovi delavskega razreda, so se borili v prvih vrstah junaške narodno osvobodilne vojske, danes pa stoje na braniku pridobitev osvobodilne borbe, na braniku demokratične federativne Jugoslavije. Glede na uspehe, ki smo jih dosegli v osvobodilni vojni in v obnovi domovine, uživa demokratična federativna Jugoslavija velik ugled med narodi demokratičnih držav. S krvjo in žrtvami je skovana večna zveza z veliko Sovjetsko zvezo. Nova Jugoslavija je vzpostavila bratske in prisrčne odnose z Bolgarijo in drugimi sosednjimi deželami ter vedno bolj razvija gospodarske, kulturne in politične vezi z vsemi slovanskimi deželami. Boreč se med vojno na strani velikih zaveznikov, je ostala tudi v miru zvesta idealom združenih narodov. V novi demokratični federativni Jugoslaviji uživa delavski razred vse politične in socialne pravice. Skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi sodeluje pri upravljanju države. Delavski razred ima pravico svobodnega sindikalnega združevanja. Z zakonskimi odredbami je delavski razred zaščiten pred vsako samovoljo in nesramnim izkoriščanjem. Demokratična federativna Jugoslavija nudi delavskemu razredu možnost vsestranskega razvoja in napredka, možnost, da si zagotovi življenje dostojnega človeka. V izgradnji svoje dežele ustvarja delavski razred svoje boljše novo življenje. Na prvih svobodnih volitvah v Ustavodajno skupščino bo delavski razred volil najboljše sinove svojega naroda. Vsi člani enotnih sindikatov bodo glasovali za zagotovitev svojih političnih in socialnih pravic, za nadaljnje utrjevanje in razvoj pridobitev narodno osvobodilne borbe, za svojo svobodno neodvisno demokratično domovino. 11. novembra t. 1. bo delavski razred glasoval za Ljudsko fronto, za utrditev vezi med delavci, kmeti in narodno inteligenco. Na trdni zvezi delavcev, kmetov in narodne inteligence, skovani in ustvarjeni v skupni borbi, temelji naša nova ljudska država — demokratična federativna Jugoslavija, ki je delavskemu razredu ustvarila pot vsestranskega razvoja, dala kmetom zemljo in pravico, da odločajo o svoji usodi ter skupno z ostalimi delovnimi ljudmi o usodi države, narodni inteligenci pa je dala možnost,* da si ustvari boljše živ-1 jenjske pogoje, da se svobodno kulturno izpopolnjuje in deluje. Samo taka trdna skupnost delavskega razreda, kmetov in narodne inteligence — Ljudska fronta — je pogoj napredka in izgradnje novega, boljšega življenja vsega delovnega ljudstva. Popolna udeležba delavskega razre-ga na volitvah tl. novembra t. 1. bo doprinos k utrditvi te zveze, hitri izgradnji in ustvarjanju boljšega življenja, ter popoln poraz saboterjev obnove in izgradnje demokratične federativne Jugoslavije. 11. novembra t. 1. bo delavski raz-red glasoval za utrditev pridobitev narodno osvobodilne borbe, za bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov, za svobodno, močno in neodvisno demokratično federativno Jugoslavijo. V demokratični federativni Jugoslaviji je ustvarjeno bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov. Nacionalnim manjšinam so zajamčene vse nacionalne kulturne pravice. Globoko prežet z duhom mednarodne solidarnosti je bil delavski razred vedno dosleden borec za pravice tlačenih narodov, za ljubezen in bratstvo med narodi, tako v stari Jugoslaviji v borbi proti velikosrbski hegemonistični kliki, kakor v obrambi nacionalne neodvisnosti in borbi za obstoj naših narodov v štiriletni osvobodilni borbi. 11. novembra t. 1. bo delavski razred glasoval proti monarhiji za republiko. Dosežena demokracija, nova ljudska oblast, bratstvo naših narodov, nacionalna neodvisnost, svoboda in enakopravnost se ne morejo sprijazniti 2 obstojem monarhije v Jugoslaviji. Monarhija je bila v Jugoslaviji vedno največji sovražnik delavskega razreda. Povezana s tujim imperializmom in domačimi velekapitalističnimi elementi je izrabljala vojsko in državni aparat za borbo proti svobodi ter gospodarskim in političnim pravicam, za katere se je delavski razred boril. Monarhija je bila odgovorna za katastrofo, ki je 1941. leta doletela našo državo. Od 1942. leta pa do danes je zbirala okrog sebe najhujše sovražnike naših narodov: Nedičevce, Dražinovce, Mačkovce, belogardiste in ustaše. Volitve 11. novembra bodo volitve za suvereniteto ljudstva, za demokratično federativno republiko Jugoslavijo. 11. novembra t. 1. bodo delavci in nameščenci glasovali za uničenje ostankov fašizma, proti saboterjem, črnoborzijancem, vojnim dobičkarjem, veleposestnikom, ki so bogateli s krvjo in znojem delovnega ljudstva. Ostanki profašističnih reakcionarnih sil v naši deželi ziele, da bi s pomočjo in intervencijo reakcionarnih elementov v inozemstvu vzpostavili staro oblast, ki je izročila našo državo in naše ljudstvo fašističnim osvajalcem. Te reakcionarne sile se rekrutirajo iz vrst ostankov Dražinovcev, Ne-dičevcev, belogardistov, ustašev, Mač-kovcev, vojnih dobičkarjev, veleposestnikov, črnoborzijancev, špekulantov in reakcionarne duhovščine. Povezani z inozemsko reakcijo rovarijo proti ljudski oblasti in demokratičnim zakonom, sabotirajo obnovo in izgradnjo države, hočejo vrnitev starega stanja, da bi zopet lahko ropali bogastva naše drža- ve, ropali in izkoriščali delovno ljudstvo. Delavci in nameščenci bodo šli na volitve 11. novembra kot en mož in z gumijastimi kroglicami uničili ostanke fašistične reakcije v deželi, onemogočili vrnitev starega stanja in pokazali, da so pripravljeni z vsemi sredstvi čuvati in braniti pridobitve narodno osvobodilne borbe. 11. novembra t. 1. bodo delavke in nameščenke, delavske žene, sestre in matere delavcev in nameščencev glasovale za pravice, izvojevane v borbi, za srečnejše in boljše življenje. Delovne žene Jugoslavije so izvojevale v štiriletni težki borbi skupaj s svojimi tovariši svojo politično in gospodarsko enakopravnost. Zato bodo vse delavke in nameščenke, vse delovne žene, v polni meri izkoristile svojo vo-livno pravico, ki jim je v novi Jugoslaviji zagotovljena z zakonom. Mladi delavci bodo skupaj z mladimi kmeti in inteligenti glasovali 11. novembra za Ljudsko fronto, za boljše življenje mladega naraščaja, za novo domovino napredka in kulture. Tovariši in tovarišice, delavci in nameščenci! Delavski razred je dal ogromne žrtve za osvoboditev domo: vine. Za izgradnjo in obnovo dežele je delavski razred pripravljen z vztrajnim in samopožrtvovalnim delom žrtvovati vse, brez strahu pred pomanjkanjem in težavami. Enotni sindikati delavcev in nameščencev Jugoslavije so bili organizatorji udarniškega tekmovanja v gospodarski obnovi in izgradnji dežele. Delavski razred kaže pred temi volitvami še večjo voljo in pripravljenost vložiti vse sile in dati nove žrtve za zmago Ljudske fronte. Tekmovanje rudarjev, kovinarjev ip drugih govori o novem delovnem poletu, o veliki ustvarjalni sili in organizatorski sposobnosti delavskega razreda, o njegovi želji, da se naša dežela čimprej dvigne iz opustošenja, da se čimprej izgradi kot skupnost dela in blagostanja. Delavci in nameščenci bodo odločno pobijali reakcijo z razširjanjem delovnega tekmovanja, s povečavanjem delovne norme in proizvodnje. Od samih delavcev in nameščencev ter širokih delovnih množic, od njihovega dela za hiter dvig novih tovarn in za obnovo starih, za zgraditev prog, cest, mostov, hiš, šol in bolnišnic je odvisna boljša bodočnost naše domovine in vsega ljudstva demokratične federativne Jugoslavije. Hitra obnova dežele in gospodarski napredek pomenita blagostanje, bogato bodočnost, zagotavljata bodočnost delavskega razreda in naših narodov, pomenita končen poraz narodnih sovražnikov. Delavski razred, ki bo 11. novembra glasoval za Ljudsko fronto, bo skupaj s kmeti in narodno inteligenco povedal pred vse svetom, da hoče iti odločno naprej po poti, po kateri ga vodi največji sin naših narodov, organizator slavnih zmag jugoslovanskih narodov, narodni heroj tovariš Josip Broz-Tito. Delavci in nanteščenci! Vsi na volitve! Za boljše življenje, za srečnejšo bodočnost! Za bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov! Za moč-, no demokratično federativno Jugoslavijo! Za obnovo in procvit narodnega gospodarstva! Za zvezo delavcev in kmetov — predpogoj očuvanja pridobitev narodno osvobodilne borbe! Živel voditelj naših narodov — nosilec zvezne liste Ljudske fronte Jugoslavije — maršal Tito! Živela federativna ljudska republika Jugoslavija! Delavci čestitajo tovarišu Kidriču Delavci državnih petrolejskih polj v Dolini čestitalo predsedniku Narodne vlade Slovenije Borisu Kidriču Iz predvolivnega zborovanja so poslali delavci in nameščenci Državnih petrolejskih polj v Dolini predsedniku Narodne vlade Slovenije svoje čestitke z obljubami, da bodo pospešili svojo delavnost pri obnovi, kar mu izražajo v naslednjem pismu: »Ko smo prejeli vest, da Vas je Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR odlikovalo z enim najvišjih odlikovanj, z Redom Kutuzova I. stopnje, smo bili silno vzradoščeni, in zato Vam danes z našega predvolivnega zborovanja, mi, delavci in nameščenci Državnih petrolejskih polj v Dolini, organizirani v svojem sindikatu, prisrčno čestitamo. Istočasno Vam pa obljubljamo, da bomo naše s krvjo priborjene pravice čuvali, da bomo delali z vsemi silami, da dvignemo produkcijo in tako dopri-nesemo svoj delež jt naši novi zmagi — k zmagi za obnovo domovine. Zavedamo se, da je naše mesto v Osvobodilni fronti, ki je delavskemu razredu priborila svobodo in pošteno življenje in katere tvorec ste Vi. Živela federativna, demokratična Titova republika Jugoslavija, zaščitnica delavskega ljudstva! Živelo nerazdružljivo bratstvo jugoslovanskih in sovjetskih narodov, največji porok naše lepše bodočnosti in naših pravic! Živela Ljudska ’ uta, ponos borbenih narodov Jugoslavije!« ★ ★ ★ IT* »v •• Viničarji predsedniku Borisu Kidriču »Viničarji, zbrani na zboru volivcev v PodgTadju pri Ljutomeru, Vam ob priliki Vašega odlikovanja, ki ste ga prejeli od bratske Sovjetske zveze, pošiljamo iskrene čestitke. Trdno smo uverje-ni, da bodo nas'e upravičene zahteve, ki jih ravno te dni iznašamo, rešene tako, da bo pravično za delavca in delodajalca.« Mladina tovarišu Kidriču Mladina kranjskega okraja, izreka vam, tovariš predsednik, iskrene čestitke ob priliki odlikovanja z redom Kutuzova I. stopnje. Veseli smo, da vam je to visoko priznanje podelila SZ in tako ponovno utrdila in poglobila naše skupne interese. Kakor je mladina v borbi, z zaupanjem v Vaše modro vodstvo, bila sovražnika, tako bo tudi danes s hvaležnostjo sprejemala vaše smernice pri delu za obnovo domovine Mi mladi vam obljubljamo, da bomo čim uspešneje izvedli vse naloge, ki se stavljajo danes pred nas. Predvsem pa hočemo, da bo dan volitev zares potrdilo naše zmage in vseh dosedanjih naporov našega ljudstva. Smrt fašizmu — svobodo narodu 1 Mladina kranjskega okraja. Volivni sklad OF Že objavljeni zneski din 1,277.888.25 Ekon. upr. odsek OZNE 9» 6.350— Četrt Polje 99 4.580— Osebje min. za gradnje 99 2.613— Odbor OF za pravos. ust. 99 2.860— Tvrdka Jeras i drug, žganjarna Ježica . . 99 5.000— četrt Ježica 99 3.392— Tiskarji ....... 99 2.380— Štab za repatriacijo . . 99 670— Osebje min. za soc. pol. 99 1.542— Resljev teren četrt Tabor 99 4.593— Zavod za izredne nabav- ke, Beethovnova 4 . . 99 580— Prispevki bolnic v drž. žen. bolnišnici . . . 99 110— Uslužbenci pri MNO okrož. mesto Ljubljana . . 99 870— Delegati strok. org. na * konferenci predsedstva vlade 22. okt. 1945 9* 503— Ljudska prosv. ESZDNS v Ljubljani .... 99 300— Mandeljc Justi, Tyrševa cesta 476 99 20— Skupaj din 1,314.251.25 Zakonodajna skupščina se bo sestala 29. novembra V soboto dopoldne je na zasedanju predsedstva Začasne narodne skupščine narodni poslanec dr. Dragič Joksimo-vič predložil nove zakonske osnutke in to: osnutek zakona o avtonomiji in neodvisnosti, osnutek zakona o razdelitvi davkov za 1946-47 in osnutek zakona o zaposlitvi odpuščenih in na razpoloženje postavljenih državnih in samoupravnih uslužbencev. Vsi trije zakonski osnutki so bili predani skupščinskim odborom. Prva točka dnevnega reda je bil osnutek zakona o poštno-telegrafsko-telefon-skih taksah. O tem je govoril poslanec Vojin Bajovič. V diskusiji so se oglasili k besedi dr. Vojislav Kecmanovič, ki je zahteval, da se društvo Rdečega križa osvobodi poštnih taks tudi v času mira, vendar se ta predlog zaenkrat še ni osvojil. Po sprejetju zakona o PTT taksah je skupščina prešla na sledečo točko dnevnega reda, na razpravo o osnutku zakona o ureditvi predvojnih dolgov. Kot poročevalec finančnega odbora je govoril Gligorov. Novi zakonski osnutek predvideva, da se predvojni dolgovi ure-de na osnovi deset starih jugoslovanskih dinarjev za en dinaT DFJ. Glavni razlog za ta kurz je dejstvo, da je naše gospodarstvo bik) v večji meri dolžnik nego upnik. S tem so najširše ljudske mase razbremenjene in dana je možnost, da se narodno gospodarstvo postavi na realno osnovo in da se v dobo obnove preide z mnogo več realnih možnosti in boljših kalkuiaeij. Da zaščitimo manjše vlagatelje, se bodo njim izplačevale vloge do 2000 din v razmerju 2 bivša jugoslovanska dinarja za 1 din DFJ, vioge od 2—5000 din v razmerju 5:1, od 5—20.000 din v razmerju 7:1 in šele vloge preko 20.000 din se bodo izplačevale v razmerju 10 bivših jugoslovanskih dinarjev za 1 din DFJ. Poleg predlaganega tečaja za majhne vlagatelje in majhne imetnike državnih vrednostnih papirjev je predvidena iz- jema za obveznosti na podlagi pokojnin, ki jih službodajalci plačujejo bivšim uslužbencem, nadalje za obveznosti starih pokojninskih skladov, humanih zavarovalnih ustanov in za obveznosti iz življenjskega zavarovanja. V svojem govoru je zvezni finančni minister generallajtnant Sretan Žujovič med drugim poudaril: »Vojna je prinesla ogromne spremembe v premoženjskih odnosih. Zaradi tega je treba te spremembe in škode odstraniti in vsi moramo pri tem nekaj žrtvovati. Gledati moramo, da bo škoda čim manjša za malega človeka in narodno gospodarstvo. In to je cilj tega zakona. Brez dvoma, da bo to dovedlo do nekega vznemirjenja, ali večina malih vlagateljev je zaščitena. Drugega načina ni.« Pri glasovanju, ki je sledilo za tem govorom, je bil zakon v celoti sprejet. Nato je poročevalec finančnega odbora Branko Zlatarič prečital poročilo odbora o osnutku zakona o valorizaciji. Poslanec Zlatarič e poudaril, da je glavna vsebina tega zakonskega predloga v tem, da se predvojne \ investicije obravnavajo al pari z dinarjem DFJ, investicije iz dobe okupacije do cene teh investicij so preračunane . v predvojno ceno, a predvojne investicije, ki bi se v njih bilanci pokazala pasivnost, se valorizirajo kot okupacijske, ker bi sicer valorizacija al pari pokazala vsoto izpod dejanske vrednosti podjetja. Pri zavarovalnih družbah je zato, da se ne bi zmanjšali zavarovalni zneski in oškodovali zavarovanci, vnešena gotova dopolnitev. Ta zakonski osnutek bo prinesel v naše gospodarstvo red ter nam bo pomagal pri kalkulaciji pri določitvi cen in pri delu za proračun, ki ga morajo sedaj naša gospodarska podjetja, posebno državna, izdelati, da bi minister za finance za proračunsko leto 1946 mogel imeti jasen vpogled v dohodke, ki mu jih bodo dala gospodarska podjetja. 0 tem zakonskem predlogu ni bilo diskusije ter ga je predsedstvo v celoti soglasno sprejelo. Nato je prišla v razpravo 4. točka dnevnega reda: osnutek zakona o končni likvidaciji kmečkih dolgov. Poročilo finančnega odbora je prečital narodni poslanec Branko Zlatarič. V debati o tem predlogu je prvi dobil besedo minister za industrijo Andrija Hebrang, ki je rekel: Kmečki dolgovi so v stari Jugoslaviji dolga leta predstavljali važen so-cialnogospodarski problem. Znano je, da so se v tisku in na zborovanjih vodile kampanje za razdolžitev kmetov. Znano je, da so bili mnogi kmetje prisiljeni prodati svoja posestva, da bi mogli plačati terjatve bank. Pod pritiskom gibanja za razdolžitev kmetov so bile mnoge vlade prisiljene, da se bavijo z vprašanjem kmečkih dolgov in da poskušajo rešiti ta problem. Znano je, da so vsi ti poskusi končali z neuspehom. Po dolgi reklami in demagogiji smo končno v ietu 1936 dobili zakon o raz-dolžitvi kmetov. Ko je bil objavljen, smo videli, da ta zakon ne rešuje vprašanja kmečkih dolgov, da ne razrešuje kmetov njihovih obveznosti, temveč nasprotno, da predstavlja zakon za zaščito upnikov, zaradi česar bi bilo mnogo pravilneje, da bi se ta zakon imenoval zakon za zaščito bančnikov, namesto zakon za razdolžitev kmetov. Stavlja sev prašanje: Zakaj se prejšnje vlade v stari Jugoslaviji niti niso mogle pravilno lotiti vprašanja razdol-žitve kmetov, niti niso mogle rišiti tega problema. Stvar je zelo enostavna. Vse vlade, od prve do zadnje, so bile povezane z bančniki in upniki. V prvi vrsti so vodile njihovo politiko ter niso mogle tega problema, v katerem so bili tako močno zainteresirani bančniki, presekati in rešiti v korist kmetov. Kadarkoli so bivše vlade stare Jugoslavije za-i igrale to dvolično igro, igro demagogije Zborovanje žena v Strugi V Strugi je bilo prvo predvolivno zborovanje žen. Na zborovanju je> govorila Lida Čakarevska, ki je navedla probleme, pred katerimi stoji žene. V svojem izvajanju je poudarila pomen pred-stoječih volitev za žene. Žalna komemoracija na Frankolovem Okrožni odbor za izkop in prenos padlih borcev v Celju vljudno vabi vse, zlasti pa svojce in znance žrtev — stotih talcev, ki jih je zločinski okupator dal obesiti in čijih skupna grobova se nahajata v Frankolovem pri Celju na svečano žalno komemoracijo, ki se bo vršila na začasnih grobovih na dan 1. novembra t. 1. ob 9. uri. Počastitev spomina teh padlih žrtev naj bi bila istočasno tudi počastitev številnih šrtev za svobodo, katerih grobovi so neznani. Svojci talcev, ki so padli v Frankolovem, naj čimpreje javijo, če želijo prekopati padle svojce na domače pokopališče ali ne. Stroške krijejo svojci sami. Istočasno naprošamo vse, ki vedo, kje se nahajajo najbližji svojci teh žrtev, da jih bomo lahko o tem obvestili. Prekop se bo izvršil istega dne in seveda le tedaj, če se bodo javili svojci vseh žrtev. Za prevozna sredstva h komemoraciji je poskrbljeno. Kamioni čakajo pred kolodvorom. Žene v Cetinju bodo volile Na Cetinju je bila predvolivna konferenca žena, ki je bila dobro obiskana. Na konferenci je govoril predsednik Narodne vlade Črne gore Blažo Jovanovič. Poslušalke so ga mnogokrat prekinile z navdušenim vzklikanjem. Govoril je o političnem položaju v naši državL Z lastnimi sredstvi moramo izvesti vse volivne priprave l Zato prispevajmo vsi v volivni shlad Osvobodilne fronte! nasproti kmetom in igro zaščite bančnih koristi, se je ta igra na koncu vedno spremenila v bančno kolo, v politiko zaščite bančnih koristi. Mnogo se je v preteklosti debatiralo o vzrokih velike zadolžitve kmetov. Vedno se je poudarjalo, da je vzrok te zadolžitve težka gospodarska kriza, ki jo je tudi naša dežela preživljala, kakor inozemski svet. Medtem pa je to samo en del resnice. Drugi del resnice je v tem, da so naši kmetje zašli v dolgove, ki se jih niso mogli rešiti in ki so jih tirali v propast, ker je vlada vodila določeno politiko nasproti kmetom, ki je dovedla z ene strani kmete v položaj, da so se morali zadolževati, z druge strani pa je s svojo politiko cen in s svojo kreditno politiko onemogočala, da bi kmetje na normalen način rešili vprašanje svojih dolgov. S tem osnutkom zakona o razdolžitvi kmetov popravljamo grehe starih vlad v stari Jugoslaviji. V tem predlogu je posebno potrebno poudariti to, da se na radikalen način rešuje vprašanje dolgov delovnih kmetov, ki so v najtežjem položaju. Hotel bi poudariti, da predstavlja ta zakonski osnutek samo en korak, en ukrep, ki naj olajša položaj kmetom. Zaradi vojne in opustošenja so naši kmetje danes v zelo težkem položaju, in to ne samo kmetje v krajih, ki so popolnoma uničeni, temveč tudi oni v krajih, ki niso pretrpeli teh strahot vojne. Njihovo gospodarstvo je v precejšnji meri oškodovano ter si izboljšanja našega poljedelstva in našega kmečkega gospodarstva ne moremo zamisliti, ako poleg izbrisa kmečkih dolgov ne rešimo tudi drugega važnega problema: zajamčen je kmetom cenenega in zadostnega kredita. V zadnjem času se bavi-mo s tem problemom, ki bo rešen v korist kmetov. Ako po izbrisu teh dolgov ne bi rešili tudi vprašanja cenenega kmečkega kredita, bi bili naši delovni kmetje zopet izpostavljeni upnikom in oderuhom, ki bi jim dajali kredit pod zelo težkimi pogoji. Kmetje takega kredita ne bi mo- gli odplačevati ter bi v najboljšem primeru mogli plačata oderuhom obresti, kredit pa bi se vlekel iz leta v leto. Poleg cenenega kredita in zadovoljivih dolgoročnih odplačil kmečkega kredita se mora naša celokupna gospodarska politika v bodočnosti usmeriti v tem pravcu, da omogoči rentabilnost kmečkega gospodarstva in da omogoči kmetu one cenene kredite, ki mu bodo pomagali, da dvigne pravočasno poljedelstvo in točno odplačuje. Ako naša gospodarska politika nasproti kmetom ne bi rešila teh dveh vprašnj, vprašanja kredita in zadovoljivih pogojev odplačevanja in vprašanja pravilne gospodarske politike nasproti kmetu, bi tekom let prišli zopet v tak položaj, da bi kmečki dolgovi predstavljali za nas važen socialen in gospodarski problem.« Minister za rudarstvo Bane Andrejev je v svojem govoru o tem zakonskem osnutku poudaril veliki pomen predloženega zakona z ozirom na važnost vprašanja, ki ga končno rešuje. Potem je bil zakon o končni likvidaciji kmečkih dolgov soglasno sprejet S tem je bil dnevni red izčrpan. Na koncu današnje seje je tajnik Omer Gluhič prečital sledeči ukaz: Na predlog predsednika zvezne vlade in na temelju čl. 7 zakona o ustavodajni skupščini z dne 21. avgusta 1945 je predsed-ništvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije odločilo in odloča: Ustavodajna skupščina, ki bo izvoljena dne 11. novembra 1945, se sklicuje na zasedanje za 29. november 1945 v Beogradu v smislu odredb zakona o ustavodajni skupščini. — 27. oktobra 1945 v Beogradu. — Predsedstvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije. Predsednik: dr. Ivan Ribar, s. r., tajnik: M. Peruničič, s r. Čitanje ukaza so člani predsedstva poslušali stoje ter ga spremljali z burnim aplavzom, Potem ko je bil ta ukaz sprejet, je bila današnja seja končana, prihodnja pa bo sklicana pismeno. Dva prijetna večera v družbi z Ehrenburgom Prvikrat smo se srečavali med drugo svetovno vojno s sovjetskimi ljudmi po taboriščih: ali so to bila taborišča vojnih ujetnikov ali pa »preprosta« koncentracijska taborišča. Težko je bilo prodreti v globino teh sovjetskih narav takoj v prvih dneh, ker ni bilo mogoče z enim samim udarcem razbiti visokega zidu, ki nas je več kakor dve desetletji ločil drugega od drugega. Ko pa smo se spoznali nekoliko natančneje, smo si takoj bili na jasnem, da med nami ni tolikšnih razlik, kakor bi si jih naši skupni nasprotniki želeli. Posebno nam Jugoslovanom je bilo prijetno pri srcu, ko smo ugotovili, kako temeljito je spremenila oktobrska revolucija ves duševni ustroj tako raznoterih ljudi v Sovjetski zvezi. Naj je bil sovjetski človek z Daljnega vzhoda ali Sibirije, naj je bil ta človek iz okolice Moskve ali Leningrada ali iz pokrajin ob, Črnem morju, vsak je bil kulturen in poučen vsaj v glavnih potezah o tem, kar se je dogajalo po svetu. Zato je bilo tako prijetno, če si se z njim lahko pogovoril v njegovem jeziku in videl, kako dobro te je razumel, ko m mu govoril o razmerah v svoji domovini. Koliko hitreje in koliko temeljiteje te šele lahko razume^takšen predstavnik novega sovjetskega človeka, kakršen je lija Grigorjevič Ehrenburg! Saj je to pisatelj in pesnik s tako občutljivim srcem, da odmeva v njem vsak najmanjši zvok v prirodi in družbi. Kdor ni tega vedel in čutil takrat, ko je bral njegova številna dela (»Babeut«,_ »Drugi dan«, »10 IIP«, »Tovarna sanj« itd.), ta je spoznal lahko to v razgovoru z njim. Že njegov odgovor Francetu Albrechtu v soboto zvečer, ko se mu je zahvalil za prisrčni pozdrav, je razgrnil pred poslušalci nešteto vprašanj in hkrati že tudi odgovore nanje. Ehren-burgovo neverjetno ostro oko je takoj zapazilo, da stoji slovenski narod na silno viharni točiti v evropskem svetu in da zato njegov položaj ni lahek. Zato mu je potrebno prijateljstvo z drugimi slovanskimi narodi, toda to prijateljstvo se ne snuje na neki »rasni« zvezi med narodi s sorodnim jezikom. Prelepo je lija Ehrenburg ugotovil, da slovanstvo ni v enakosti krvi, ki teče po žilah, temveč temelji to slovanstvo, t. j. prijateljstvo med slovanskimi narodi, na krvi, ki je med strašno voino tekla iz žil vsem slovanskim narodom. Prav tako lepa je bila misel, ki jo je izrekel Ehrenburg ob tej priliki o majhnih in velikih narodih. Ne odloča o tem, je lija Ehrenburg: Književnikom Jugoslavije dejal lija Grigorjevič, ali je narod majheii ali velik, preprosta aritmetika; ne odloča o tem število, temveč nekaj povsem drugega. Nemški narod je štel 80 milijonov duš (ne, se je popravil Ehrenburg, saj Nemci nimajo duš, bolje je reči 80 milijonov glav, kakor pravimo za živino), pa je danes manjši od najmanjšega naroda na svetu. In Slovenci so bili — kakor sploh Jugoslovani — majhen narod, pa so postali po junaških narodno osvobodilnih bojih velik narod. Zato ni v Ehren-burgovem srcu nobene maščevalnosti v starem pomenu te besede, zato je v Ehrenburgovem srcu samo gnus, kadar se spomni Nemcev. Ko je bil v Zagrebu, nam je povedal lija Grigorjevič, so ga vabili v Niirnberg, da bi se udeležil razprave proti nemškim vojnim zločincem, pa ni hotel oditi tja, ker bi bilo to preočitno znamenje maščevalnosti. Ljubše mu je drugačne vrste maščevanje, bolj sladko maščevanje, to se pravi, ljubše mu je, da preživi nekaj prijetnih ur med ljubimi mu slovenskimi prijatelji, medtem ko sodijo drugi sodniki nemškim zločincem, in pije s temi prijatelji vino na čast prijateljstvu med slovanskimi narodi. Prav tako globoko sovraštvo do Nemcev je velo iz Ehrenburgovdh besed, ko nam je pripovedoval zgodbo iz obleganega Leningrada. To zgodbo je povedal že v Zagrebu, da je z njo odgovoril Zagrebčanom na vprašanje, kaj misli o nemških psih. »Napak je primerjati Nemce s psi,« je pripovedoval Ehrenburg. »Ko sem bil med vojno v obleganem Leningradu, je že začelo primanjkovati življenjskih potrebščin. Tudi kruha ni bilo več dobiti. Oseba je dobila na dan 125 gramov kruha, pa tudi to ne vselej. Bil sem na obisku pri pisatelju Gruzdjevu, ko se je njegova žena vrnila domov. Prinesla je iz pekarne 250 gramov kruha za sebe in moža, in to za dva dni. Kruh je pravkar položila nar mizo, ko je v sosednji sobi zazvonil telefon. Odšla je k telefonu in se začela razgovarjati. Sredi pogovora pa se je spomnila, da sta v sobi tudi oba psa, ki so ju imeli pri hiši. V hipu je odložila slušalko in stekla v sobo. In kaj je zagledala? Oba psa sta stala pri mizi, buljila v kruh, iz odprtih gobcev pa jima je tekla taka slina, da so bile na tleh že cele luže. Toda kruha se nista dotaknila. Nemec pa bi šel na konec sveta, da bi lahko drugemu potegnil skorjico kruha iz ust.« Značilen.je za Ehrenburga njegov ostri razum, čustva so mu le za to, da mu jasneje izražajo misel. To so dokazovala njegova blesteča razmišljanja o umetnosti in umetnikih, to so dokazovale tudi njegove pesmi. Najbrž je v tem tudi vzrok, da ljubi barvo ne samo v slikarstvu, temveč tudi v poeziji. Ni mu za mirno risbo, gre mu za sonce in senco, za živahno prepletanje vseh črt. V tem bi rad našel lija Ehrenburg protivno utež za svoj hladno secirajoči razum. Brez dvoma predstavlja lija Ehrenburg zelo zanimivo stran današnje sovjetske književnosti in družbe. Zanimiva je ta stran prav zato, ker je v njej močan zahodni vpliv, čeprav je ta danes čisto drugačen. kaikor pa je bil pri starih »zahodnjakih«. Za jugoslovanske umetnike pa bo Ehrenburgova umetnost pomembna zato, ker jih bo naučila ustvarjati res kakovostno visoka dela. Najlaže pa sprejemaš take nauke, če poznaš umetnika samega, in zato je bil Ehrenburgov prihod k nam tako koristen. Tesni osebni stiki z ustvarjajočimi umetniki in znanstveniki bodo silno obogatili našo kulturo in pospešili njeno rast. cinka Pričujočo poslanico je napisal I. Ehrenburg književnikom Jugoslavije preteklo zimo, ko fašizem še ni bil povsem poražen, toda njegov končni poraz ni bil več daleč. V letih globokega mraka, ki ga je svetu prinesel fašizem, so bili narodi razdvojeni, toda mi smo vedeli, da ogenjd srcih Jugoslavije ni ugasnil. Ponašali smo se z hrabrostjo Nazora. Videli smo, da jugoslovanski književniki niso izdali svojega vzvišenega poslanstva: bili so z ljudstvom. Pozdravljamo jih zdaj o času svitanja, ko sta krvava nebo in zemlja. Ne vem, kaj je več vredno — tako imenovana večnost ali kratek čas boja; svetilnik, ki gori ose stoletje, ali raketa, ki vzplamti ter osvetli za minuto pretemni svet. Med evropskimi pisatelji so bili vojaki in trobentači, bili so pa tudi molčeči: niso vedeli, kaj je treba povedati, ko govorijo topovi. Zdaj se bliža odločitev. V trenutkih zatišja, med dvema plamenicama, ljudje že mislijo na prihodnost. In tako stopi pred nje beseda: »obnova«. Ko govori o obnovi Evrope, gospodarstveniki vidijo njive in plavže, arhitekti rišejo načrte novega Beograda, novega La Ilavrea, novega Stalingrada. Ko mi, književniki, mislimo na obnovo, vidimo človeka, ki je preživel največjo zgodovinsko tragedijo. Včerajšnji bojev-' niki bodo sadili jablane, zidali gledališča in s svojim dihom izdelovali najtanjše steklo. »Smrt fašizmul« to je naša prisega. Vojaški zlom fašizma je že nedvomen. Do političnega poraza fašizma bo pri- * -k * Tri mape naših sMka Po osvoboditvi so doslej izšle v Ljubljani mape »Ilerrenvolkz Vita Globoč- j nika, »F imenu Kristusovih rane Dore- ‘ la Klemenčiča in »Krvava bratovščinam j Franceta Miheliča. Narodno osvobodil- ! na borba, oborožen upor našega ljud- j stva, zverinstva podivjanih okupatorjev j in njihovih domačih pomagačev — vse to neizmerno trpljenje našega naroda v j štirih letih okupacije je umetnikom nudilo ogromno zakladnico snovi, iz katere so lahko črpali pobude za likovno ustvarjanje. Čas in okolnosti, v katerih so ta dela nastala, so v grafiki našla svojo najprimernejšo obliko. In če po> mislimo, da so grafični listi vseh teh treh map nastali na partizanskem ozemlju, ko borba z okupatorjem še ni bila končana in so zato poleg svojega umetniškega imela še svoj posebni, propagandni značaj, potem sta bila lesorez in linorez še najprimernejše reproduktivno sredstvo. Na nedavni partizanski razstavi smo si že vsa ta dela o'gledali. Sedaj so Vsebinsko povezana izšla v posebnih mapah, da se na ta način izognejo pozabi in tako ostanejo nam in našim potomcem ohranjen dokument strahot, ki jih je naš narod preživel v najtežjih dneh svojega boja za svobodo. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi slikar ji -partizani zbrali in izdali svoje grafike. Mapa linorezov Nikolaja Pirnata »Domovi — ječe — gozdovi«, ki je izšla na svobodnem ozemlju, je danes redkost in bi bilo želeti nove izdaje. Prva je izšla mapa Vita Globočnika z naslovom »Herrenvolk«. Globočnik je zanjo izbral devet lesorezov, ki prikazujejo grozodejstva hitlerjanskih oku- patorjev na našem ozemlju. Nazorno je v teh devetih lesorezih upodobljena sol-dateska, ki si je pod naduto firmo »gospodarjev sveta« lastila piavico do naj-ogabnejših zločinov. Čeprav sem in tja v risbi ter v razporejanju črnih in belih ploskev še nesiguren, je Globočnik s pričujočo mapo dokazal, da ima talent, ki mu daje možnost, da se z večjo preteh-tanostjo in discipliniranostjo razvije v odličnega grafika. »Žive baklje«, zlasti pa »Talci«, ki so najboljši lesorez v mapi, to potrjujejo v polni meri. Papir, na katerem so lesorezi odtisnjeni, zastran svoje gladkosti ni najbolj posrečeno izbran. Mapo je izdal Knjižni zavod Osvobodilne fronte. V mapi »F imenu Kristusovih ram je Dore Klemenčič obsodil domače belogardistične izdajalce, ko so se pod krinko borbe za obrambo vere zdivjali nad lastnim narodom. Izdajstvo, rop, uboj, posilstvo — to so glavne teme tehnično mojstrsko izdelanih linorezov. Klemenčič ne gradi toliko na črno-belih odnosih, temveč polaga vso pažnjo na skrbno izdelano risbo, ki jo reže v linolej s tolikšno preciznostjo, da daje prej videz lesoreza kot linoreza. Mapa, ki ima tudi umetniško visoko vrednost, je odtisnjena na roko žal samo v nekaj izvodih in jo je dobiti v knjigarni žužek ter pri avtorju v Knafljevi ulici 10. * Poslednji je izdal France Mihelič sedemnajst lesorezov v mapi »Krvava "bratovščinam. S to zbirko karikatur domačih izdajalcev z Rupnikom in Rožmanom na čelu, javnih in prikritih vojnih zločincev ter prihuljenih mednarodnih reakcionarjev, je dal Mihelič v primeri z Globočnikovo in Klemenčičevo mapo širše politično obeležje. Tudi se nam je to pot Mihelič predstavil kot karikaturist in priznati je treba, da je spričo svojega izrednega risarskega znanja in velike fantazije, ki sta doslej vedno spremljala njegovo oblikovno sposobnost, tudi karikaturi, ki se je je uspešno lotil, dal svojstven pečat. Svojstveno noto je dal tudi tehnični izvedbi lesoreza. Mapi je napisal lep uvod Branko Rudolf. Odlično opremljena je izšla žal le v numerirani bibliofilski izdaji v 250 izvodih. Naprodaj je v knjigarni žužek in pri slikarju samem na Šv. Petra cesti tla. šlo kljub vsem težavam. Jamstvo je moč Sovjetske zveze. Jamstvo je ljubezen evropskih narodov do svobode, predvsem ljubezen narodov nove Jugoslavije. Toda fašizem je treba premagati tudi moralno, za kar niso dovolj samo roke vojakov, glave politikov, za to je potrebno tudi pesnikovo srce. Zakaj, fašizem ni le ... struktura tretjega Rajha, ni le maškerada včerajšnjih mučiteljev, ki se delajo mučenike — fašizem je pokvarjenost člmeka, je amoralnost, kult surove sile, rasna nestrpnost, hipertrofija nacionalizma, Fašizem ni samo v fašistih, in ako se svet ne bo rešil mikroba, bo zopet izpostavljen nevarnosti ponovnega napada smrtonosne mrzlice. Književniki so skupaj z drugimi državljani ubijali in ubijajo fašiste. Toda kmalu bodo puške zamenjane' s peresi in treba bo ubiti fašizem. Obnova človeka ni mehanični proces, ni obnova preteklosti: ljudje so se spremenili. Utrditi je treba, kar je pozitivnega in najti izgubljeno. Narodi Jugoslavije so prebili več let v temnici, ki se imenuje »novi red«. Živeli so z ječarji in rablji, z živimi mrliči izdajalcev. Jugoslavija izhaja iz fašističnega pekla kakor Proserpina iz podzemlja. Nji so potrebne knjige o človeku, o njegovih skritih vrlinah, o zvestobi, o ljubezni, o lepoti; nji so potrebne pesmi, zlite kakor ubijajoče jeklo in popolne kot cvetni lističi. Povojna književnost bo književnost dobrega, ki se bojuje. Vem, da se bodo jugoslovanski književniki, ki so se izkazali kot junaki med vojno, izkazali tudi kot čudodelniki o letih duhovne obnove. Čas vojakov se končuje. Začenja se doba mislecev in pesnikov. Pri volitvah 11. novembra bomo manifestirali svoje zaupanje ljudem, hi so s svojo poštenostjo, doslednostjo in trdnostjo dohazali zvestobo in ljubezen do stvari slovenskega Ijtidstva. ODKRITJE SPOMENIKA V KAMNIKU Imeti takega nesebičnega zaveznika kakor je Sovjetska zveza, imeti moralno in tudi materialno podporo tako velike bratske dežele, pomeni imeti sigurno zaledje za poln razvoj, uspeh in razpuih naše dežele. Ob vhodu v smodnišnico stoji med dvema velikima strehama spomenik. Ves je pokrit z veliko jugoslovansko zastavo, preko katere se prepleta črna tančica. Na tleh gori žara, ob straneh dva vojaka z brzostrelkami; smreki in zid so prepleteni z zelenjem in zastavami. Kamničani v trumah prihajajo, veliko jih je — že so obkrožili spomenik. Prinašajo vence in jih polagajo okoli zagrnjenega spomenika. — Nato prihajajo črno oblečeni sorodniki padlih. Tiho se posedajo na zanje pripravljene stole in se zazrejo pred se. Častne čete stoje ob straneh in poleg spomenika. V nedeljo, 28. oktobra je Kamnik odkril spomenik žrtvam, ki jih je dala smodnišnica v tej vojni. Žalno svečanost je otvoril tajnik odbora za postavitev spomenika, nato pa je govoril predsednik podružnice ESZDNS tovariš Kregar.» Ne bomo in ne smemo pozabtii gorja in strahot,« je govoril, »ki nam jih je prizadejal okupator. Po vsej slovenski zemlji leže grobovi mučenikov, naših tovarišev. Naša domovina je zgrajena na kosteh 1,700.000 naših tovarišev, ki so padli za nas. K tem je prispevala svoje žrtve tudi naša smo-dnisnica. Slava padlim za svobodo!« Predsednik odbora je nato stopil k spomeniku, potegnil za vrvico in zastava, ki je pokrivala kip, je splavala na drog ob smreki. Izklesan kip: na stebru privezana dva delavca in delavka, zvita od muk. Ozadje je betonski relief, ki kaže gorečo vas in bežečo mater s culami in otrokom. Na vrhu zlat napis: »Žrtvam 1941—1945«. Pod kipom je plošča z imeni padlih. Spomenik so jim zgradili njihovi tovariši, delavci iz smodnišnice, v svojem prostem času. 34 dni napornega dela ponoči in opoldne in spomenik je postavljen. Načrt je napravil arhitekt Cvetko Mejač. Sam je izklesal kip in vodil vse delo. Nekateri deli spomenika so še vlažni, kajti včeraj zvečer jih je končal. »Ko smo skupaj polegali po ječah v Begunjah,« mi je pravil, »so pobili prve naše tovariše.« — Mogoče bomo šli tudi mi za njimi — smo se menili. — Če bomo pa ostali, je naša dolžnost, da jih ne pozabimo. Za smodnišnico so zabobnele tri močne eksplozije, pevski zbor pa je zapel »Žrtvam«. Sonce, ki je tedaj posvetilo izza megle, se je zaiskrilo na kipu. Zastave so mirno plapolale, dim iz žare pa se je gosto vil preko vencev in se nato dvigal ob zastavah. Za smodnišnico so se blestele s snegom pokrite Kamniške planine in črni smrekovi gozdovi pred njimi. 1L1A EHRENBURG „ Priobčujemo članek O. Saviča, ki je izšel v beograjski »Borbi« 23. februarja 1. 1945 in ki prikazuje, kakšnega pomena je bilo v času domovinske vojne k,hrenburgoro pisateljsko delo, kakšen srlobok očlmev je njegovo delo vzbujalo v borečem se ljudstvu. Znani novinar Pro6tley je imenoval Ehrenburga »prvega novinarja združenih narodov«. Vojaki, oficirji in generali Rdeče armade pišejo dan za dnem Ehrenburgu v številnih pismih: »Sprejeti ste v vrste Rdeče armade.« Gardni tankovski oddelek, ki se je proslavil pri Stalingradu, na Dnjepru in pri Minsku, je proglasil Ehrenburga za častnega tankista. Ko partizani niso imeli nobenega papirja za zvijanje cigaret, je bila izdana odredba: »Dovoljuje se uporaba vseh časopisov za cigarete razen Ehrenburgovih člankov.« Ko je Ehrenburg javno bral svoja poročila v eni največjib moskovskih dvoran, je občinstvo, ki ga je želelo slišati, povpraševalo v vseh okoliških okrajih, ali ima morda kdo kako vstopnico preveč. Ehrenburg nastopa najmanj dvakrat na teden po vojaškjh enotah, v tovarnah in v uradih. Listi, agencije, radijske postaje zavezniških in nevtralnih držav ga stalno prosijo za članke. Njegovo ime je znano v Aljaski in Patagoniji, na Švedskem in v Transvaldu, v Tasmanu in v Abesiniji. Njegovi prija- telji govorijo v šali: »To ni človek in niti ni tovarna, to je cel truet.« Seveda ni mogoče pojasniti te priljubljenosti samo s pisateljevim talentom in ne — kar je še pomembnejše — velikega .vpliva pisatelja med strašno vojno, ko bi morale muze molčati, kakor so včasih mislili. Čujmo, kaj o tem pišejo Ehrenburgo-vi dopisniki z bojišča in iz zaledja: »Vi ste nas vodili v boju«, »Vi nas navdušujete«, »Vi ste nam prikazali vso podlost sovražnika«, »Borite se skupno z nami, zakaj v boj gremo z vašimi besedami na ustnicah«, »Pojasnili ste nam smisel in smoter naše vojne«. Med vsemi temj izrazi 6e eden ponavlja pogosteje in pojasnjuje več kakor drugi: »Vedno govorite o tem, zaradi česa živimo, na kaj mislimo, za kaj sleherni izmed nas žrtvuje življenje. Vašim člankom je treba pripisati, da so nam naše misli in čustva postala jasna ter globoka in da jih lahko spreminjamo v dejanja.« Da, Ehrenburg je že tri leta in pol glasnik ljudstva v vojni. Ko je pisal o ljubezni do domovine (»začenja 6e — ljubezen — pri brezi pred tvojo rojstno hišo«), ko je učil ne le sovražiti, temveč tudi zaničevati nečloveško podlost nacizma, ko je pozival, naj odprejo dingo fronto, opisoval krvaveče rane na živem telesu oblasti ZSSR, zasedenih po Nemcih, in Evrope, ko zavrača — in s kakšno gorečnostjo! — nacistični strup, ki je pro-niknil v srca omahljivcev in sebičnežev, vselej, vselej je pisal in piše samo to, kar globoko vzvalovi ljudsko dušo. Da bi povsem soglašal z ljudstvom se je pisatelj omejil ter se odločil namesto za »trikratno ljubljeno« umetnost za stvarnost vojne. In njegova beseda je postala prav tako kakor letalo ali tank orožje ljudstva v vojni. Ni čuda, da zavezniške in nevtralne države tako pazljivo sledijo tem besedam, saj vedo, da v Ehrenburgovih člankih govori sovjetsko ljudstvo. Ni čuda, da Rib-bentropovo in Gobbelsovo ministrstvo s takšno zlobo obrekujeta Ehrenburga in polemizirata z njim. Ehrenburg je živel dolgo v Franciji, ki jo zelo ljubi, toda dobro pozna ves svet. Med vojno je Ehrenburg govoril z več sto nemškimi ujetniki, da bi razumel psihologijo »ubijalcev narodov«. Številni nemšk' letaki, članki in radijska predavanja so bila posvečena izključno Ehrenburgu. Resnica, ki jo je pričal sovjetski pisatelj, se je izkazala med vojno bolj učinkovita kakor bluf raznih »V«. Ehrenburg ai povsern fotogeničen. Sam je strasten fotograf in zato dobro pozna muhavosti aparata ter spretnost fotografov, zato je previden pri fotografiranju. Toda kateri aparat bi mogel izraziti velikansko notranjo strast človeka, ki se je ves posvetil zmagi? Ehrenburg navadno prebije dan takole: vstaja precej pozno in večkrat gre pred zajtrkom na sprehod s psičkom terierjem »Buzu«, ki je odrasel na njegovih kolenih. Po zajtrku in čitanju listov začne delati. Ehrenburg tipka članke. Telefon nepre- stano zvoni: uredništva ga prosijo za članke, uradi za referate, bralci za sestanke. Ehrenburg se tako globoko vživi ja v svoje zasnove, da ga ta hrup ne more zmotiti. Delo nadaljnje tudi popoldne, do ure, kb je napovedan njegov referat. Pozno zvečer gre Ehreburg obvezno v uredništvo »Krasne zvezde«. Včasih še piše v uredništvu v majhnem kabinetu članek za jutrišnjo številko in navadno dela ali bere do štirih zjutraj. Od časa do časa gre Ehrenburg na bojišče. Neki novinar ga je imenoval »najboljša prepustnica za Rdečo armado«. V resnici ga na bojišču vsi poznajo. Razen v »Krasnajo zvezdo«, glasilo vojske, piše Ehrenburg tudi za bojiščne liste. Ni lista na bojišču in v zaledju, ki bi ne objavil ali vsaj ponatiekovai njegovih člankov. Tudi na bojišču se vsi zgrinjajo okrog njega, da bi mu stisnili roko, »ne več mlademu, malo sklonjenemu človeku v rdeče-rumenem suknjiču s smotko v ustih«, kakor ga opisuje pisatelj Simonov, čigar sive, utrujene in pazljive oči prodirajo tako globoko v dušo slehernega vojaka. V enem svojih zadnjih člankov je Ehrenburg inienov a! ‘ s lavo pisateljev med vojno »osamljeno raketo, ki samo za trenutek razsvetljuje črno noč«. Toda težko je reči, ali je ta skromnost točna, V6aj kar se tiče njega. Ne le Grki, temveč ves svet se še vedno spominja Tirteja. Vojna pa, ki se je je udeležil Tirtej, nikakor ni odločala o usodi vsega človeštva. O. Savič. Smodnišnica sama bo čuvala spomenik svojim žrtvam. Z enominutnim molkom je nato zbrana množica počastila padle, zatem pa je v imenu vojske govoril major Ludovik Kukovca. »Naša vojska bo čuvala to, za kar so dali življenje ti in drugi naši bojci,« je rekel. »11. novembra pa bomo vsi pokazali, da hočemo to, za kar so dali življenje ti naši najboljši, il. novembra bomo pokazali, da ti naši junaki niso padli zaman.« Za njim je govoril namestnik kandidatne liste za kamniški okraj tov. Šturm. »Ko so nemški avtomati lezli na vse strani v Evropi, ko so bili pred Moskvo in Stalingradom, takrat so padali ti naši borci. Takrat, ko je izgledal položaj najobup-nejši, oni niso klonili. Pošiljali so eksploziv iz smodnišnice, vršili sabotaže in šli sami v borbo. Lep je spomenik. ki smo ga postavili našim tovarišem. Še lepši spomenik pa moramo nositi v svojem srcu, ga ohraniti svojim otrokom in poznim rodovom, da bodo vedeli, kako težko je bila priborjena naša svoboda.« Združeni pevski zbor je nato zapel »Spavajte v Bogu, junaki«. Nato pa so rezke odjeknile tri salve iz pušk častne čete. Pred spomenikom se je razvil mimohod: najprej četa vojakov, za vojsko so šli mimo v sprevodu šolski otroci. Drobne glavice so resno motrile kip. Ne bodo pozabile tah strahot m teh žrtev, ko se jim bo nekoč dobro godilo. Za mladino je stopala gasilska četa, nato delavci iz smodnišnice in sindikati, potem pa še vse drugo zbrano ljudstvo. Sorodniki padlili so obstopili spomenik z železno ograjo, zgrajen v obliki trnjevega venca. Žalost, pa tudi velika zavest je dihala z njihovih obrazov: »Te žrtve niso bile zaman!« Pri Sv. Prhe je spregovorila resnica Pri Sv. Urhu so se zbrali tožilci: črno oblečeni možje in žene, katerih svojci leže tod okoli zagrebeni, možje in žene; ki so bili v zaporih in internacijah odvisni cd milosti in nemilosti svetourških razbojnikov, dekleta, ki so bila določena za talke, ljudje, ki so morali molče gledati, kaj se dogaja okrog njih, a so vedeli, da bo prišel čas, ko bodo lahko spregovorili. In še toliko drugih nemih prič stoji tam gori, ki že s svojo prisotnostjo dovolj strašno obtožujejo: lipa v gozdiču pod cerkvijo, kamnite stene kleti župnišča, v klavnico spremenjena notranjščina cerkve, bunkerji, okopi, rovi, vsako drevo in stotine med njimi skritih grobov: Kaj vse bi povedala lipa, v katero je še zdaj zabit železen obroček in je vsa od vrha do tal prestreljena. Do lipe so pripeljali žrtev, jo zvezali k obročku in začeli streljati najprej v vrh, potem vedno niže in niže, dokler niso rafali prežagali človeka V župnišču pa, kaj je bilo vse v župnišču? Pred kratkim so iz te mučilnice odnesli vlažno, preperelo slamo in zbrisali sledove krvi, ostale so samo še gole stene. Bunkerji so prazni, ne poslušajo več pijanih zgodb svojih nekdanjih gospodarjev in žična ograja ne brani nikomur več dostopa v ta kraj groze. Miličniki so na kamionu pripeljali 8 zločincev, ki so obtoženi, da so sodelovali pri svetourških morijah. Komisija za ugotavljanje zločinov jih bo soočila in zaslišala na kraju samem z ljudmi, ki so bili priče krvavim dogodkom. Dež se je vlil kot iz škafa in zločinci so se še bolj stisnili, ko so stopali s kamiona. Ljudje bi takrat planili po njih in se znesli za vse tisto, kar so zaradi njih prestali. Kako ti je, če vidiš tega, ki se je omadeževal s krvjo tvojih staršev, brata, sestre, žene! Kaj bi naredil, če si moral leta zadrževati v sebi bes in so zdaj pred teboj tisti, ki so delali s teboj in s tvojimi, kar so hoteli! Ogorčenje ljudstva se je stopnjevalo kot nevihta, ki je besno sprejela nekdanje gospodarje, rablje in hinavske priganjače s Sv. Urha. Miličniki so trdo stopali okrog osmih izvržkov in še nikoli jim ni bilo težje kot zdaj, ko so morali zadrževati upravičeno ljudsko ogorčenje. Pod velikim dvokrilnim kozolcem je bil pripravljen prostor za zasliševanje. Najprej so prišli na vrsto Jesih Jakob in Peterca Alojz iz Dobrunj, Svetek Alojzij in duhovnik dr. Križaj Peter iz Bizovika. Pri članih Komisije za ugotavljanje zločinov so se prijavile priče. Vsi bi radi pričali. Vsi so videli Križaja, ko je ponosno hodil oborožen v vojaški uniformi po Bizoviku, po Dobrunjah in izginjal k Sv. Urhu. Vsi so poslušali Kri-žajeve pridige, ko je namesto božjih besedi med svoje vernike zlival najhujši protinarodni strup, ko je blatil narodno osvobodilne borce. Vsi poznajo Jesiha, Svetka in Peterco in njihove najtesnejše odnošaje z domobranci. Komandant bele garde Capuder ni tod okrog poznal lju di in ti trije so bili njegovi svetovalci, bili so gospodarji, ki so krvavo izrabljali oblast v svoji okolici. Zena je pripovedovala, kako so jo prišli domobranci aretirat. Z materjo sta leteli h Križaju. Pri znamenju sta ga dobili in v imenu božjem prosili, naj jima pomaga Niti pogledal ju ni, hčer je še odrinil s kolesom in odvihral dalje. Po vasi je lovil še druge. Srečal je patrolo, ki je gnala tri moške. »Tri tičke že imamo, zdaj je treba dobiti še ostale,« je rekel Križaj in naštel, koga morajo še aretirati. Mlado dekle je pričalo, kako je prišel Križaj k njim v zapor in jim rekel, da jim lahko reši duše, življenj jim ne more več. Hotel jih je spovedati in pri tem spraševal, kje so imeli sestanke, kam skrivajo orožje, kako dobe zvezo s partizani. Pred vrati pa je že čakal komandant, da mu Križaj sporoči »tajne spovedi«. Obtožba se je vrstila za obtožbo. S kupa gramoza se je oglasil elek-tromonter, ki je nekoč popravljal napeljavo v sobi, kjer sta se pogovarjala Križaj in znani Jakoš. Jakoš je hvalil svojo puško, s katero da je pobil že preko trideset ljudi. Križaj je pripomnil, da ima on samo pištolo, toliko da jih še ni pobil, nekaj pa že. Drugič nekoč so rabili domobranci nekaj elektromateriala. Križaj je svetoval, katerim partizanskim družinam naj ga vzamejo. Član komisije, ki je vodil zasliševanje, se je obrnil do Križaja in mu rekel: »Vox populi, vox dei.« Križaj je gledal v tla in molčal. S čela so mu polzele potne kaplje in pene so se mu nabirale na ustnicah. Ljudje pa so še in še pripovedovali. Kako se je ob razpadu Italije četa belogardistov, v kateri je bil Križaj kurat, predala partizanom in je Jugoslovanski izseljenci v Avstraliji V Avstraliji in Novi Zelandiji živi 12.000 naših izseljencev. Večinoma so se priselili v času med prvo in drugo svetovno vojno. Danes se preživljajo kot j seljevanju Italijanov je ogromno napi- no podprli v inozemstvu. V pomoč do- 1 _ _1_ L: — MA XI ‘ A.^AlllfTl lil A,,,'« f a A n V. « 1 1 f T A lil* rt n It 1 A t l AT’ 1 1 P sanega, toda proti nemški naselitvi niti besede. Na osnovi prijateljstva v tej vojni ni bilo ničesar napisanega proti Bal- farmarji, delavci, obrtniki in v majhnem j kancem — le proti Bolgarom — toda številu kot trgovci. Skoraj vsi farmarjij smatrajo jih kot nezaželjene naseljence, — kmetje v Avstraliji — so prejšnji ru-1 razen kot. delovno silo. Zdi se, kot da darji, ki so delali po več let v rudnikih, j bi hotela vladajoča plast v Avstraliji da so si prihranili nekaj denarja, kupili! očuvati svojo kri in belo polt. Z novimi zemljo in si zgradili svoj dom. ! priseljenci bi hotela pomnožiti le gospo- Prav iz gotovega vzroka so se naši dujočo kasto nad drugimi narodi in av-izseljenci posvetili največ kmetijstvu, j stralskimi plemeni. Delavski razred Av-Kajti zapostavljanje neanglešldh naro- j stralije je prvoboritelj proti takemu tu-dov, kaj šele drugih ras, je bilo v A v-, jemu naseljevanju. Kajti s takimi novi-straliji mnogo večje kot v Ameriki. V j mi naseljenci bi prihajali le novi izko-samem začetku naseljevanja Avstralije j riščevalci njihovega dela. je bila proglašena tako imenovana »po-1 Kot posledica tega stanja v Avstra-litika bele Avstralije.« »Politika bele j liji so se naši izseljenci povezali v svoje Avstralije« je imela prvotno namen, da J narodnostne skupine, ločene od avstral-pridrži to celino samo za naseljevanje j skega vpliva. Iz istih vzrokov tudi Av-bele rase in je bila v prvi vrsti name- j stralci niso narod, ker nimajo nobenega njena proti rumeni rasi. Kasneje pa je j skupnega narodnostnega obeležja. Veči-njena ost zadevala tudi vse neangleške j na prebivalstva je angleškega porekla _________________ T»_ i i___ ?m TlAlUnnn in LI ca imoiA raiSi A nrrl07P l?At narode, predvsem Balkance in Italijane zaradi njihove temnejše polti. »Ti niso belci!« Te besede so zvenele v ušesih mnogih naših ljudi v Avstraliji. Pomenile so: »Za tebe tu ni kruha.« Zaradi take »politike bele Avstralije« in zaradi neznanja angleškega jezika šo bili prisiljeni naši izseljenci in tisoči drugih in ti se imajo rajši za Angleže kot za Avstalce. Ostali del prebivalstva pa živi ločeno v svojih narodnostnih skupinah. Največ jugoslovanskih izseljencev je iz Makedonije in Dalmacije, ker sta bili v stari Jugoslaviji prav ti dve pokrajini med najbolj zatiranimi in gospodarsko zapuščenimi deli države. Žive po manj- narodov in ras. da so izčrpavali svoje ! ših avstralskih mestih in v okolici glav' telesne sile pri najtežjih delih, največ v nega mesta Sydney-a. Bavijo se z goje- ______________________________ „ rudnikih. Po‘deset" in" še več let šo de- n jem povrtnine in sladkornega trsa, po dogovoru pričel Križaj streljati na ! lali, da so si prihranili vsaj nekaj de- mnogi pa delajo v rudnikih in tovarnah, partizane. Takrat je bil ranjen. Toda 1 nar ja in poskusili začeti z njim boljšej Dalmatinci se prav tako bavijo z Sdle' partizani so ga obvezali in spustili. Ne- življenje. S tem prihrankom so se zna- j njem ovac in predelovanjem volne, Ma- . , . , — ,--------—j—« —*-• §ij naši izseljenci popolnoma osamljeni «« * Hrohno «hrtio. kdo je glasno izrazil misel vseh: »Zakaj ni takrat umrl? Koliko manj gorja bi bilo.« Obtoženci so nekaj mrmrali o neresničnosti pričevanj, zanikali so vse po vrsti. Ljudje so jih prevpili in planili z novimi dokazi naprej. Obtoženci so se lovili za vsako besedo, iskali datume, se izgovarjali na tiste, ki jih ni tu in potem spet brezbrižno molčali. Kaj bodo datumi, kaj malenkosti, ljudje vedo, pet minut od tu je kopica grobov in tu pred nami so grobarji. »Vjeli ste mojega moža, ki se je boril za pošteno stvar, mučili ste ga in ti, Križaj, si vedel in bi ga lahko rešil, pa si jih še podpihoval. Ti, Svetek, si se naslajal, ko je ležal zvezan pred vami. — Meni jih dajte, meni,« je vpila ženska in planila v jok. »Moj fant je bil partizan in ko so ga Italijani vjeli in odpeljali v Gonars, si ti, Križaj, rekel, da je to premalo in da bo treba drugače. Italijani so ga spustili domov in takoj ti je nekdo letel povedat. Videli smo te, kako si dirjal skozi vas. Čez dve uri so mi fanta ubili pri Sv. Urhu. Reci. da ni res,« je zahtevalo dekle. »S prižnice si se drl: preklete matere, ki ste rodile partizane,« je obtoževala mati. Na Sv. Urhu je spregovorila resnica. Leta so tu resnico na najgrozovitejši način zatirali; 'mučili, klali in streljali tiste, ki so se zanjo borili. Zdaj je resnica zmagala in vedno huje grabi za vrat tiste, ki so bili proti njej. Sv. Urh je grobnica stotin borcev za resnico in pravico. Pri Sv. Urhu zahteva ljudstvo naj< strožjo kazen za vse zločince, da bomo ohranili resnico, da bo večno naše vse, kaT smo si v borbi zanjo priborili. v avstralski sredini. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da se skoraj nihče ni poročil z Avstralkami. Nekateri, ki so imeli večje prihranke, so pripeljali za seboj v Avstralijo še svoje družine in si kupili farme, ker je bil kmet pri svojem delu še najmanj odvisen od drugih. Tgko so začeli novo življenje, čeprav tudi s tem niso bili zadovoljni. Drugi, ki se niso oženili, so delali kot prej in čakali na povratek domov, tretji pa so se prepustili samovoljnemu toku življenja ob težkem spoznanju, da tudi v tujini, na tej peti celini, ni dovolj kruha za delovnega človeka in ni svobode zanj. Najboljša ilustracija avstralskega javnega mnenja je njihov tisk, ki skoraj domala piše o potrebi nove naselitve po tej vojni, da bi postala Avstralija dežela z vsaj 30,000.000 prebivalci. Toda kakšne naselitve? V prvi vrsti si žele kedonci pa z drobno obrtjo. V Sydney-u so naši izseljenci osnovali »Zvezo jugoslovanskih izseljencev v Avstraliji«, ki naj bi združila vse naše izseljence v enotno organizacijo. Zveza je vedno podpirala protifašistični boj naših narodov in njihov boj za svobodo. Njen predsednik Ivan Kosulič je bil ob koncu oktobra 1944 imenovan za jugoslovanskega konzula v Avstraliji. Obenem je Ivan Kosulič tudi glavni urednik edinega jugoslovanskega časopisa v Avstraliji — »Napredka«. Tednik »Napredak« ima velik vpliv na naše izseljeništvo. Kajti ta časopis predstavlja močan stik z domovino in tudi edino čtivo, ker le majhen del našega ljudstva v Avstraliji govori angleško. »Napredak« je v mnogem pomagal ustvariti Avstralcem pravilen pogled na dogodke v Jugoslaviji in med njimi ' močno utrdil ugled nove Jugoslavije. IVC i V pi Vi V 1 311 31 ' O......1-- Angležev in kot dodatne naseljence še Jugoslovanski izseljenci so naše narode Skandinavce in Amerikance. Proti na-1 v osvobodilni vojni politično in material- movini so zbrali veliko obleke, perila, odej ter 50.000 avstralskih funtov. Zaradi teh razlogov se naši izseljenci niso nikdar spojili z avstralskim ljudstvom in v njih je vedno tlela želja po vrnitvi v domovino. Edini vzrok, da se niso že prej vrnili, je bila diktatura v Jugoslaviji, zaradi česar so se tudi mnogi izselili v tujino. V tej vojni pa se je izvršil preporod med našimi izseljenci. Naslednji odstavki iz pisma, ki je prišlo po štirih letih med prvimi od avstralskih izseljencev v domovino, bodo najbolje osvetlili njihove misli in čustva. ... videli jih boste kako prelistavajo dnevne časopise, trudeč se, da bi našli v njih kaj o Jugoslaviji. Lica se jim ublažijo in oči jim sijejo, kadar berejo o uspehih NOV ... Neljateri se, ponosni na svoje narode, tolčejo se na prsa in govore, da ni takih junakov kot so Jugoslovani. Drugi pa spet pripovedujejo: Mi Jugoslovani bomo napravili to in ono in Jugoslavija bo zgled vsem drugim deželam. Če pridete v kak javni prostor, boste slišali naše ljudi, kako razpravljajo: Tito, to ti je glava... Naš narod je dal svetu nekaj novega ... To je narod junakov. Po domovih naših ljudi pozno v noč šume radioaparati. Izseljenci se trudijo, da bi našli »Svobodno Jugoslavijo« ali kako drugo postajo, ki govori o Jugoslaviji. Videl sem neko našo ženo, ki ne zna niti ene angleške besede, toda ko je radio začel v angleščini govoriti v Jugoslaviji, je pozorno poslušala kot nekaj svetega. Otrokom je naročila, naj bodo mirni in naj poslušajo. Potem je vprašala, skoraj silila v svojo hčerko, da ji pojasni, kaj je govoril radio o Jugoslaviji. Med tem ko ji je dekle tolmačila, so ji tekle solze po licih.« To pismo je bilo napisano že v letu 1944. Naši izseljenci so ponosni, če dobe pi-mo iz Jugoslavije, posebno, ako se konca s partizanskim pozdravom: Smrt fašizmu, svobodo narodu! ali če je kdo od njihove rodbine v Jugoslovanski armadi. Med njimi se iz dneva v dan bolj razširja močno gibanje za vrnitev v domovino. Zaradi nasilne diktature kraljevih oblastnikov, zaradi bede in brezposelnosti v stari Jugoslaviji so se izselili v tujino, danes pa se hočejo vrniti v novo Jugoslavijo prav zato. ker je zdaj Jugoslavija dežela svobode in delovnega človeka. Med novimi H?mi Votivna kampanja v Srbiji Čim bolj se približujejo volitve, tem te.rih je govoril pravosodni minister Sr-večja živahnost vlada v vseh političnih bije Miloš Cairevič. Dalje je nastopil na strankah Ljudske fronte V vsej Srbiji številnih zborovanjih te stranke notra-prirejajo poslanski kandidati in njihovi nji minister zvezne vlade Vlada Zeče- ______ ;i * _^.14„ »krvnAimnln \7?/» VaI nAcilcu* iilctp nrtrjrin!!ilrPvskii in vrsta drugih. Sovjetsko top-čarovnika. to strašno prispodobo proti-1 nigfvo, letalstvo, pehota in partizanski ljudskega reda. Sj. »Orelska bitka« in »Nemški poraz pred Moskvo« »Orelska bitka« in »Nemški poraz pred Moskvo« sta dva sovjetska dokumentarna filma, ki nam odkrivata dve vojaško odločilni obdobji v razvoju sovjetske domovinske vojne. Orel je veliko mesto, ki stoji kakih 450 km južno od Moskve, in je važno železniško križišče, kjer se cepijo železniške proge na sever proti Moskvi, na zapad proti Smolensku, na jug proti Harkovu in na vzhod proti Stalingradu. Orelska bitka sama se je odigrala leta 1943 v poletnih mesecih sovjetske ofenzive mod 12. julijem in 3. avgustom, ko je sovjetska vojska s spretnim obkoljevalmm manevrom od severa, juga in vzhoda spet osvojila mesto. Ta bitka se je torej odigrala že po veliki I oddelki za hrbtom nemške vojske so 'uničevali nagrmadeno nemško vojaško ilo in tehniko. K temu pa so veliko pripomogle sovjetske žene, ki so dan in noč v tvornicah izdelovale potrebno orožje. Nemška vojska je počenjala na zasedenem ozemlju najhujša zverinstva. Požigala je vaši. mesta in pobijala prebivalstvo. v kolikor ni zbežalo v gozdove. Zlasti se je maščevala nad kolhozni-ki. Ubijala je žene, otroke in ranjene ujetnike, ki jih je zapirala v hiše in nato z minami zažigala Barbarsko pa je uničevala tudi ruske kulturne spomenike in domove slavnih ruskih pisateljev in umetnikov. Ozemlje pred Moskvo je po porazu nemške vojske kazalo podobo pravega pokopališča. Kakor leta 1812 se je tudi leta 1941 tu pokazala zarja velike zmage v znamenju izročila velikih ruskih vojskovodij Suvorova in Kutuzova. Oba filma zaslužita, da si ju vsakdo ogleda. sj. 'II Bivši politični interniranci iz Slovenije in Slovenskega Primorja vseh italijanskih in nemških taborišč sklicujejo veliko manifestacijsko zborovanje v nedeljo, 4. novembra ob 10 dopoldne v veliki unionski dvorani. Dolžnost vsakega bivšega interniranca je, da se tega sestanka, ki je prvi po osvoboditvi, sigurno udeleži! Bolgarija je izpolnila pogoje premirja in sodelovala v borbi za uničenje fašizma, zato pričakuje, da bodo velesile, ki so z njo podpisale premirje, iz tega izvajale potrebne zaključke je izjavil zunanji minister Petko Stajnov Sofija, 29. okt. (Tanjug.) Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je zunanji minister Petko Stajnov v svojem govoru po radiu med drugim dejal: »S podpisom premirja, ki je bil izvršen pred letom dni, je bila končana vojna, katere bolgarsko ljudstvo nikoli ni želelo, niti odobravalo. Naši bivši oblastniki so napovedali nesrečno vojno Veliki Britaniji in Združenim državam zgolj zaradi svoje lakomnosti in usluž-nosti do svojega resničnega gospodarja, nacistične Nemčije. Če bi se 9. septembra 1944 bolgarsko ljudstvo in bolgarska vojska ne bila dvignila in ustvarila novo narodno vlado, kateri bi zaupali vsi zavezniki, če ne bi bila sestavljena vlada Domovinske fronte, bi bila usoda naše države in našega ljudstva veliko strašnejša in nepopravljiva. Ko se je pa Domovinski fronti v zadnjem trenutku posrečilo prevzeti oblast v svoje roke, so bili zavezniki pripravljeni z njo skleniti premirje. Odkrito vam lahko povem, da je bilo sklenjeno premirje v tistem času najboljše možno premirje. Izmed vseh, kar jih je bilo sklenjenih lansko leto, je naše najugodnejše. To pa zato, ker je Bolgarija edina od vseh satelitskih držav, ki so sklenile premirje, imela re- nično ljudsko vlado, ki je bila globoko zasidrana v ljudstvu in je zaslužila zaupanje velikih zmagovitih sil. Ta vlada je bila priznana s samo sklenitvijo premirja s tem, da so velesile bile pripravljene pogajati se z njo in skleniti pogodbo. Če bi je ne priznale, tedaj bi se z njo sploh ne pogajale. Naša vlada je najpoštenejše izpolnjevala obveznosti, katere je prevzela. Toda ne samo, da smo kar najbolj lojalno izpolnjevali vse pogoje premirja, pc da b; nas k<' od zunaj pozval, smo iz lastne iniciative, izvršujoč pri tem samo voljo bolgarskega naroda, stopili z vso svojo vojsko v vojno proti nacistični Nemčiji.« Nato je minister Stajnov opozoril na pomoč, ki jo je bolgarska vojska nudila Rdeči in Jugoslovanski armadi v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji. Minister je nadaljeval: Dobršen del premirja prav za prav za nas ni predstavljal neke vrste diktata zmagovalcev, temveč je bil v skladu z načeli Domovinske fronte. Vse pogoje smo izpolnili že dosti prej in nismo niti čakali, da bi nam jih velesile postavile. Nismo čakali, da bi nam velesile ukazale soditi vojne zločince ali postaviti jih pred tuja sodišča. Sami smo pred svojimi sodišči in po svojih zakonih zadostili predvsem želji bolgarskega ljudstva, ko smo kaznovali zločince, ki so deželo zapeljali v vojno proti volji ljudstva, kot tudi zločince, ki so izvršili svoje zločine na tujem ozemlju, pa so s tem osramotili naše ljudstvo. Prav tako nismo čakali namiga od zunaj, temveč smo sami « istili in pomilostili vse naše zapornike, ki so bili zaprti zaradi svobode in svojih simpatij do Združenih narodov. Odpravili smo vse protižidovske zakone, s katerimi so bivši oblastniki iz uslužnosti do Nemčije omadeževali strpnost, ki je v duši bolgarskega ljudstva tako globoko zakoreninjena. Razgnali smo vse fašistične organizacije, ki so med bolgarskim ljudstvom širile idejo sile. tako zelo nasprotno bolgarski duši. Prav tako smo storili vse za vrnitev premoženja, katerega so organi bivše oblasti odnesli s tujih ozemelj. Nudili smo popolno podporo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagali zavezniškim oboroženim silam, ki so za časa skupne vojne proti Nemčiji šle skozi naše ozemlje, ali pa so se pri nas ustavljale. Danes, ko je vojna končana, smo izpolnili vse pogoje premirja in zato pričakujemo. da bodo napori Bolgarije pravično o. ; in da bodo tiste velesile, katerih pre,. .vniki so lansko leto v Moskvi skupaj z našimi podpisali dogovor o premirju, iz tega izvajale potrebne zaključke.« Bolgarija proslavlja obletnico podpisa premirja v Moskvi Sofija, 29. okt. (Tanjug.) Zunanji minister Petko Stajnov je priredil sprejem v častniškem domu ob priliki podpisovanja premirja v Moskvi. Sprejema so se udeležili regenti Venelin Danev, Cvetko Bogoševski in Todor Pavlov, ministrski predsednik Kimon Georgijev, ministri Damjan Velčev, Antov Jugov, Dimo Kazasov, Dimitar Nejkov in Geor-gij Popov. Prisotni so bili tudi člani zavezniške kontrolne komisije z njenim namestnikom predsednikom generalnim polkovnikom Birjuzovim, sovjetski opolnomo-čeni minister Kirzanov, osebni odposlanec predsednika Trumana Marc Ethe-ritge, politična predstavnika Združenih držav Amerike Barns in Bosuel, politični tajniki domovinskofrontnih strank, člani narodnega odbora Domovinske fronte, ameriški novinar Markham, predstavniki tiska in mnogi drugi. Bolgari v inozemstvu podpirajo vlado Domovinske fronte Sofija, 29. okt. (Tanjug). Narodni odbor Domovinske fronte je sprejel naslednji radiogram iz Buenos Airesa: »Tajniku narodnega odbora Domovinske fronte. Večina Bolgarov, ki žive v Argentini, zbranih v odboru za pomoč svobodni Bolgariji, se zaveda svojih domovinskih dolžnosti ter pozdravlja vas in vlado bolgarskega ljudstva. Priključujemo se narodnemu odboru Domovinske fronte, ki je zagotovila največje svobode in napredka novi Bolgariji,« V brzojavki je dalje rečeno, da se narodnemu odboru Domovinske fronte stavlja na razpolago denar, ki je bil zbran kot prostovoljni prispevek. Nihče se ne bo vmešaval v notranie zadeve Češkoslovaške Klementis o podržavljenju rudnikov in težke industrije Albanske žene za demokratično repyfe^ko Veliko zborovanje albanskih protifašistk v Tirani Tirana, 29. okt. (Tanjug.) Albanska brzojavna agencija poroča, da je bilo v Tirani veliko zborovanje protifašistk v zvezi z volivno kampanjo. Zborovanje je otvorila Nehmidže Hodža, članica tajništva protifašistične fronte žena, ki je na kratko poročala o .zgodovini narodno osvobodilnega pokre-ta, nato pa je govorila o pomenu voliv-ne pravice za žene in o pravicah, ki si jih je žena pridobila. Nehmidže Hodža je rekla poleg ostalega: »Albanske žene morajo skrbno čuvati poslednjo oporoko svojih sinov in mož, ki so padli, ko so izpolnjevali svojo dolžnost. Vse žene morajo glasovati za demokratično fronto, kajti, če bodo glasovale za Fronto, bodo s tem branile svete ideale naših mučenikov. Žene so pozvane, da volijo poleg svojih bratov, kakor so se skupno z njimi borile v bojnih vrstah. Me bomo volile za stvar naše dežele. Reakcionarji nočejo, da bi volile. Toda z našimi glasovi jim bomo pokazale, da smo proti njim in da smo vse za Fronto. Me žene smo trpele kakor vsi drugi pod bivšimi režimi in zato bomo volile Fronto, ki bo s svojo zmago zagotovila našo svobodo.« Zborovanje se je končalo z navdušenim vzklikanjem žena, ki so se soglasno izjavile za demokratično republiko. Do sedaj v Tirani niso videli tako velikega zborovanja žena, kar je dokaz pomena, ki ga albanska žena pripisuje bodočim volitvam. Rok za vložitev kandidatnih list Tirana, 29. okt. (Tanjug.) Albanska telegrafska agencija poroča, da je na podlagi zakona datum za vložitev kandidatnih list določen na 7. november, to je 24 dni pred volitvami. Za vložitev kandidatne liste je potrebno, da jo podpiše 70 oseb, ki žele voliti onega, ki je označen na listi. Kar se tiče posebnih kandidatur, je dovolj, da listo podpiše 10 oseb. Vse osebe, ki hočejo postaviti svojo kandidaturo, lahko to izvedejo brez vsake formalnosti. Kako pripravljalo grški fašisti svoje »volitve« Poslanica grško-ameriškega sveta predsedniku Trumanu Bukarešta, 29. okt. (Tanjug) List »Roni ania libera« je objavil članek o položaju v Grčiji pod naslovom »Usodna vo-livna komedija«, v katerem pravi med ostalim: »V Grčiji so pričeli z razdeljevanjem volivnih listkov. To se vrši po »osebni zaslugi«. Ako je kdo vršil »junaška« dela v hitlerjevski vojski, potem ne dobi samo enega, ampak dva ali tri listke, kakor je darežljiv oni, ki jih deli. Ako je opraviti z nekim »sumljivim »človekom, to je s takim, ki je osumljen, da je demokratičnih načel, temu listka ne dajo. Ako prosilec vztraja na tem, da mu dajo volivci listek in ako ugotovijo, da se je boril proti fašizmu, tedaj ga takoj are: tirajo. V Grčiji je na tisoče zaprtih demokratov in policija prireja bajke na .še enkrat tako veliko število, da bi jih pozaprla. Volitve v Grčiji bodo »vzor« svobodnih volitev. Ljudstvo ni zadovoljno z načinom, kako se bodo izvršile volitve v Grčiji. Celo Sofulis, voditelj grške liberalne stranke, je izjavil, »da se njegova stranka ne bo udeležila volitev, ker ne more nase1 prevzemati odgovornosti za to grdo volitvno komedijo, ki bo dovedla ljudstvo do tragedije in do končnega ustoličenja anarhije v deželi.« New York, 29. okt. (Tass) »Grško-ameriški svet« je objavil zastopnikom tiska, da je poslal predsedniku Trumanu poslanico. »Grško-ameriški svet« vodi delo za razširjenje grško-ameriških organizacij v Združenih državah Amerike s svojimi podružnicami v Chicagu, Filadelfiji, Bostonu, Los Angelesu in drugih mestih, V svetu so zastopani glavni predstavniki zveze delavcev, vštevši predsednika zveze grških usnjarskih delavcev Leona Dopoulosa in uradnika zveze za živilsko industrijo Harrisa. V poslanici je rečeno, da se gospodarski in politični položaj z vsakim dnem zaostruje. Svet je mnenja, da je krivo tega nevarnega položaja v celoti le dejstvo, da ni bila imenovana začasna predhodna vlada, kakor je to bilo določeno v Jalti. Svet je mišljenja, da bi samo vlada, ki bi zastopala vse politične stranke v Grčiji, lahko zagotovila nepristransko izv^bo Volitev. Proglas madžarsko Ljudsko fronte Poziv k enotnosti vseh demokratičnih sil, ki zastopajo večino madžarskega ljudstva Budimpešta, 29 okt. (Tanjug.) Prvaki j madžarskih strank Ljudske fronte neodvisnosti so imeli nedavno zborovanje, na katerem so razpravljali o ukrepih za čim hitrejšo obnovo gospodarskega življenja in utrditve demokracije. Ob tej priliki so razpravljali o nastopu vseh strank s skupno listo na bodočih volitvah v skupščino. Zaradi prevelikih in neopravičenih zahtev, ki so jih postavile nekatere stranke, so sklenili, da bo na volitvah vsaka stranka nastopila s samostojno listo. Te razgovore, ki so imeli namen okrepiti Ljudstvo^fronto neodvisnosti, je reakcija na Madžarskem in v inozemstvu skušala prikazati svetovni javnosti in ljudstvu na deželi kot medsebojno borbo strank, zaradi katere bo prišlo celo do poostritve votivne borbe in neredov v deželi in do vmešavanja tujih sil v notranje življenje Madžarske. Njihov namen je, da čimbolj izpodkoplje temelje in uničiti mlado madžarsko demokracijo. Na te njihove želje odgovarja list »Sabat Nep«, glasilo Komunistične partije Madžarske: »Madžarska ne bo nikdar druga Grčijh*. O izidih teh razgovorov daje* najboljši dokaz skupni proglas štirih velikih strank Ljudske fronte neodvisnosti, ki eo ga te naslovile madžarskemu ljudstvu in v katerem je rečeno: »Položaj naše domovine je zelo težak. Sramotno propadli reakcionarni sistem je mladi madžarski demokraciji zapustil grozno zapuščino. V nekaj mesecih, ki so minuli od osvobojenja, uničena in oropana dežela še ni mogla pozdraviti svojih ran. Zaradi poletne suše se je stanje prehrane še poslabšalo. Draginja neprestano raste. Madžarsko ljudstvo stoji pred težko zimo. Stranke, združene v madžarski Ljudski fronti neodvisnosti vedo, da samo v tesnem sodelovanju vseh demokratičnih strank lahko pre<-magamo današnje težave. Samo tako se lahko izognemo katastrofi, ki nam preti. Pošteni Madžari delajo na povečanju proizvodnje, obdržanju reda in varnosti. Prav zato so stranke, združene v Ljudski fronti neodvisnosti, na lastno pobudo sklenile, da se pojavijo na volitvah s skupno listo, kar omogoča tudi naš sedanji volivni zakon. Toda poskus za to ni uspel. Ni bilo mogoče v tem vprašanju priti z vsemi strankami do enakega stališča. Na volitvah 4. novembra bo vsaka stranka nastopila s svojo listo. Nobena stranka ni zmožna rešiti sama vseh nalog, toda skupaj lahko to rešijo demokratične stranke, ki imajo pretežno večino madžarskega ljudstva. Koalicijska vlada, ki jo sestavljajo vse stranke, je edino jamstvo za to, da se bo zemlja gospodarsko^ dvignila in da se še bolj okrepi madžarska demokracija. Zato mora biti nova vlada, ki bo prevzela posle takoj po volitvah, le vlada 4 velikih strank Ljudske fronte neodvisnosti. Naloga te vlade bodi: 1. Preskrba najvažnejše prehrane in industrijskih predmetov, ki so za živ ljenje neobhodno potrebni, obvezna oddaja hrane državi, zbiranje državnih zalog in pravično razdeljevanje teh zalog, potrditev lastništva zemlje novim posestnikom. 2 Z neusmiljeno odločnostjo je treba odpraviti črnoborzijance, navijalce cen, tihotapce hrane, špekulante in vse one, ki izkorišča jo nesrečo in bedo ljudstva za svojo obogatitev. 3.^ Z obdavčenjem bogatih je treba v večji meri povišati državne dohodke. 4. Podržavljenje vseh rudnikov in električne energije ,da bi naši industriji zagotovili najvažnejši material. 5. Z železno roko je treba do kraja voditi borbo z reakcijo. Očistiti je treba državni aparat vseh onih reakcionarjev, ki so kljub čistki ostali v službi in zaradi površnosti ali pa namenoma preprečevali ustvarjanje ljudske volje. 6. Utrditi je treba red, disciplino in varnost v vsej deželi. Hitro in točno se morajo izvrševati uredbe in navodila vlade teT izrekati stroge kazni nad onimi, ki stavljajo krajevne in osebne interese pred interese države. Ta program, ki obsega zahteve Ljudske fronte neodvisnosti, lahko izvede vsak pošten, demokratičen rodoljub. Že smo stopili na pot obnove. Po začeti poti moramo skrbno nadaljevati, zakaj, ako očuvamo in utrdimo ^ enotnost demokratičnih sil in z združenimi močmi storimo vse^ kar položaj naše domovine zahteva, potem bodo v bodočih letih naši trpeči zemlji zasijali boljši ‘ dnevi.« V Tokiu izhaja glasilo japonske Komunistične partije Tokio, 29. okt. (Tanjug). Agencija Fr. Pr. poroča, da v Tokiu zopet iz-ha j a glasilo japonske Komunistične partije »Rdeča zastava«. Ravnatelj lista, je Kijuši Tokuda, ki so ga nedavno izpustili na svobodo po 19 letih zapora. Praga, 29. okt. (Tass.) Reuter poroča: Pomočnik zunanjega ministra Če- škoslovaške Klementis je imel v Pragi govor, v katerem je rekel: Mnogo ljudi je v skrbeh, ker ne vedo, ali bodo zapadne sile odobrile podržavljenje naših rudnikov in težke industrije. Nihče se ne bo v to vmešaval, ker je to naša notranja zadeva. Podržavljenje ne bo ogrožalo naših gospodarskih odnosov z zapadnimi silami.« Glede obmejnih korektur je Klementis rekel: »Mi nimamo nikakih imperialističnih zahtev. Želimo sodelovati z vsemi miroljubnimi narodi.« Otvoritev zasedanja češkoslovaške začasne narodne skupščine Praga, 29. okt. (Tass) Praški radio javlja otvoritev začasne narodne skupščine Češkoslovaške. Ministrski predsednik Fierlinger je imel otvoritveni govor. »Naš narod,« je dejal, »je izšel iz hudih borb te vojne pomlajen in utrjen. Zavedal se je, kakšno moč ima ideja narodne enotnosti.« Poslanci so bili zapriseženi. Za predsednika začasne narodne skupščine je bil soglasno izvoljen Josip David. Po kratkem presledku je Josip David, novoizvoljeni predsednik začasne narodne skupščine, predlagal, naj bi predsednik republike dr. Edvard Beneš vršil funkcijo predsednika do volitev Skupščina je predlog sprejela. Poslanci so dr. Beneša, ki je prišel na sejo začasne narodne skupščine, toplo pozdravili. Beneš je imel govor, kateremu je skupščina živahno pritrjevala. Sovjetska odlikovanja češkoslovaških generalov in častnikov Praga, 29. okt. (Tass.) Sovjetski poslanik v Pragi Zorin je sprejel pripadnike češkoslovaških vojnih sil, ki so se proslavili v slavnih borbah Rdeče armade kot člani prvega češkoslovaškega armijskega korpusa v ZSSR. V prisotnosti predstavnikov Rdeče armade in predstavnikov češkoslovaške armade je Zorin nagovoril prisotne in jim sporočil sklep prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR o odlikovanju 423 generalov in častnikov češkoslovaške armade. Poslanik Zorin je rekel, da so močne vezi med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško utrjene v krvi najboljših sinov obeh narodov in da bodo v bodočnosti še bolj okrepljene brez ozira na poskuse ostankov fašističnih elementov in reakcionarnih sil, katerih cilj je preprečitev združenja obeh slovanskih narodov. V imenu odlikovanih ter v imenu češkoslovaških armad je izrazil hvaležnost general Pika, ki je izjavil, da je češkoslovaška armada ponosna, ker se je borila na strani Rdeče armade. Izrazil je upanje, da bo prijateljstvo med češkoslovaškim narodom in narodi ZSSR še okrepljeno, kajti Češkoslovaška je dosegla svojo neodvisnost le kot plod tega prijateljstva. Govor predsednika Trumana Dvanajst temeljnih točk ameriške zunanje politike New York, 29. okt. Predsednik Harry Truman je v svojem govoru proglasil »12 zapovedi« zunanje politike Združenih držav. O tem govoru so se uradno izrazili, da je najvažnejši govor, ki ga je imel Truman, odkar je postal predsednik. Izjavil je, da se bodo v bližnji bodočnosti začeli razgovori » Britanijo in Kanado o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko bombo in je opozoril: »Raziskovanja o tej bombi napredujejo in nas silijo k temu, da hitreje prilagodimo svojo politiko temu dejstvu, nego se nam je pred osmimi meseci moglo sanjati. Ameriška zunanja politika obstoji iz naslednjih 12 temeljnih točk: 1. Mi ne stremimo za nobenim zemeljskim povečanjem ali sebično koristjo. Nimamo nobenih načrtov za napad na nobeno drugo državo, veliko ali majhno. Nimamo nobenega cilja, ki bi moral priti v spor z miroljubnimi namerami katerega koli drugega naroda, 2. Verujemo v povratek suverenih pravic in samouprave za vsa ljudstva, ki jim je bilo to odvzeto s silo. 3. Ne bomo odobrili nobenih zemeljskih sprememb v nobenem prijateljskem delu sveta, če niso v skladu s svobodno izraženo željo do4»čnega ljudstva. 4. Mislimo, da je treba vsem ljudstvom, ki so pripravljena, da sami sebe upravljajo, dovoliti, da si po svobodno izraženi izbiri brez vmešavanja od katere koli tuje strani izberejo svojo lastno obliko vladavine. To drži v Evropi, Aziji in Afriki prav tako kakor na zapadni polobli. « 5. Po sodelovanju z našimi vojnimi zavezniki bomo pomagali demokratičnim vladam, ki so si jih sami izbrali, in skušali ustvariti svet, v katerem ne bodo mogli obstajati nacizem, fašizem in vojaška napadalnost. 6. Ne bomo hoteli priznati nobene vlade, ki bo s silo v kakršni koli obliki vsiljena kateremu koli narodu. V nekaterih primerih je morda nemogoče preprečiti, da bi se taka vlada ne vsilila, toda Združene države ne bodo priznale nobene take vlade. 7. Mislimo, da morajo imeti vsi narodi svoboden prehod po morjih, rekah in vodnih poteh in prehod skozi več dežel. 8. Mislimo, da morajo imeti vse države, ki so sprejete v družbo narodov, pristop do trgovine in do svetovnih surovin. 9. Mislimo, da morajo suverene države zapadne poloble delati skupno kot dobri sosedje pri reševanju skupnih vprašanj brez vmešavanja z druge strani. 10. Mislimo, da je bistvenega pomena za izboljšanje življenjskih pogojev po vsem svetu in vzpostavitev varnosti pred strahom in pomanjkanjem popolno gospodarsko sodelovanje med vsemi narodi, velikimi in malimi. 11. Še nadalje se bomo trudili, da razširjamo svobodo izražanja in svobodo vere po vseh miroljubnih deželah sveta. 12. Prepričani smo, da zahteva ohranitev miru med narodi, da sestavljajo organizacijo Združenih narodov vsi miroljubni narodi sveta, ki so pripravljeni skupno uporabiti silo, če bo to potrebno, za zagotovitev miru.« Predsednik Truman je izjavil: »To je zunanja politika, ki vodi Združene države zdaj in po kateri gledamo z zaupanjem v bodočnost. Morda se ne bo uresničila jutri ali pojutrišnjem, toda zato ni nič manj naša politika in mi jo bomo skušali izvesti. Morda bo treba dolgo časa čakati, a se izplača čakati, ker je vredna, da se trudimo za njeno uresničenje.« Stavka angleških pristaniških delavcev še traja Podjetniki hočejo izstradati delavce in njihove družine, da bi jih tako prisilili k vrnitvi na delo London, 29. okt. (Tanjug) Stavkajoči angleški pristaniški delavci so odklonili poziv vlade in sindikata transportnih in nekvalificiranih delavcev ter niso pričeli z delom. Londonski odbor stavkajočih je v imenu le-teh izjavil, da stavka ne bo prenehala, dokler ne bo zadoščeno zahtevam pristaniških delavcev v pogledu povišanja mezd. Član londonskega odbora stavkajočih Tom Paul je izjavil: Podjetniki računajo s tem, da bodo s pomočjo dela vojakov mogli obvladati pristaniške delavce tako, da bodo izstradali njih, njihove žene in otroke. 24. oktobra so v londonskem rajonu poslali na delo še 500 vojakov. Sedaj dela na trgovskih ladjah nekaj več kakor 5000 vojakov. Po uradnih podatkih stavka sedaj v Londonu 18.750 delavcev. Delavci man- chestrskega pristanišča so sprejeli soglasno odločitev, da ne pričnejo z delom. V Bristolu ter v glasgowskem rajonu ni prišlo do nikakih izprememb. Vojaki še nadalje raztovarjajo. London, 29. okt. Reuter poroča, da stavka 40.000 delavcev v britanskih pristaniščih še traja. Do sedaj so stavkajoči na vseh sestankih sklenili, da ne pričnejo z delom in da zahtevajo intervencijo vlade. Agencija France Press dodaja, da se v okviru stavk odigrava tudi nesporazum med delavci in vodji sindikalnih organizacij, katerih oblast obsega samo eno tretjino ali eno četrtino sindikalno organiziranih delavcev. Sindikalni voditelji zahtevajo, da se stavkanje prekine, kar pa so delavci odbili. Sedaj opravljajo vojaki delo pri iztovarjanju ladij, toda bilo bi potrebno 50.000 vojakov, da bi se zagotovilo normalno delo. Avstrijski volivni zakon Dunaj, 29. okt. (Tass.) V zvezi z bližnjimi volitvami v avstrijski parlament in v deželni zbor so objavili tukaj volivni zakon. Po tem zakonu imajo volivno pravico vsi avstrijski državljani obeh spolov, ki so dosegli 21. leto in jim ni bila odvzeta volivna pravica. Zakon odvzema volivno pravico osebam, ki so pripadale hitlerjevski stranki ali so bili kandidati za njo ali člani SS ali SA-oddelkom v razdobju od 1. julija 1933 do 27. aprila 1945. Volivna pravica je odvzeta tudi osebam, ki so od 1. julija 1933 do 13. marca 1938 pripadale nacističnim motoriziranim oddelkom ali nacističnim letečim oddelkom ter osebam, ki so bile včlanjene v teh organizacijah od 13. marca 1938 do 27. aprila 1945 ali so bile na vodilnih mestih od čina untersturmfUh-rerja navzgor. Vendar pa morejo imenovane osebe zahtevati volivno pravico, če jih je med prisilno priključitvijo Avstrije zasledovala državna oblast hitlerjevske Nemčije iz političnih razlogov. Avstralski letalci nočejo sodelovati z Nizozemci pri zatiranju Indonezijcev Sidney, 29. okt. (Tanjug). Agencija Reuter objavlja poročilo lista »Sidney Daily Telegraph«, da so avstralski letalci odbili sodelovanje z Nizozemci v znak protesta »zaradi ustrelitve nekaterih Indonezijcev«. V omenjem poročilu čitamo razlago, da so nizozemski vojaki zares streljali s puškami in strojnicami na Indonezijce, ki so zaprti v nekem taborišču v Queenlandu zaradi stavkanja. Nizozemski polkovnik, poveljnik taborišča, je izjavil, da ni bilo nobenega »izrazitega slabega ravnanja z Indonezijci«, kakor običajno in da je bila v nekaterih primerih uporabljena »posebni strogost«. O stilu v igri in režiji (Po prvih predstavah v ljubljanski drami) V razmaku dobrega tedna smo videli tri premiere: Cankarjev »Blagor«, Kornejčukovega »Mistra Perkinsa« in Molierovo »šolo za žene«. Vse tri igre imajo sicer neko skupno zunanjo ozna- ' ko — »komedija« — vendar so to tri docela različna dela po svojem družbe- { nem, zgodovinskem in nacionalnem izvoru, tri oblikovno bistveno različne j odrske zvrsti, dela treh pisateljskih osebnosti, ki se temeljito razlikujejo po svoji človeški in odrski pomembnosti. Moliere je komediograf iz druge polovice j 17. stoletja, človek iz dobe visokega j fevda ob rojstvu prvega kapitalizma, sodobnik in podanik Ludvika XIV., tistega vladarja nedeljive oblasti, ki je svoje delo in življenje označil z znanim geslom »Država sem jaz!« Moliere ni le najizrazitejši odrski pisec francoskega naroda, marveč poleg Shakespearja in starih Grkov nedvomno največji slikar in tolmač človeških strasti na svetovnem odru. Ivan Cankar je pisec ob prelomu našega stoletja, proletarec iz dobe svetovnega imperializma, sin malega slovanskega naroda, kritik svoje družbe s svojstvenimi, zelo subjektivnimi pisateljskimi potezami, prednik in prerok našega osvobodilnega boja. Aleksander Kornejčuk je naš sodobnik, Ukrajinec po rodu, državljan uajvečje države na svetu, Sovjetske zveze, po svojem poslu izrazito političen človek, spreten tolmač dnevnih teženj, taktičnih potez zunanje politike. Med dramatike in slikarje človeških strasti ga ne bi prištevali, piše pa igre s pametno miselno vsebino, prijetne odrske podlistke, živahne razgovore svojih sodobnikov. Če je drama spopad človeških strasti, potlej bi »Mistra Perkinsa« lahko imenoval zabavno dramatizirano politično uro. Vse te tri tako zelo različne igre tolmačijo našim gledalcem v splošnem eni in isti odrski ljudje, igralci ljubljanskega gledališča, ljudje iz prve polovice našega_ stoletja, šesti mesec po zaključku največje vojne vseh časov. Med avtorji, igrami, igralci, režiserji in gledalci se torej razpletajo dokaj zamotane družbene in zgodovinske niti, ki jih je treba razvozlati, če si naj razjasnimo načela sodobnega igranja. _ . . Ideološki ali še točneje, stilni problem pri tistem tipu gledališč, kakršnega predstavljajo naši državni odri, je predvsem v izredno težavni nalogi, da morajo eni in isti režiserji pripraviti enim in istim igralcem odrsko zasnovo iger, ki so jih spisali avtorji najrazličnejših dob in narodov. Po svetu so gledališča, ki imajo svoj posebni repertoar, svoj posebni krog odrskih piscev. Ruska gledališča, ki so seve zelo številna, so precej različna v tem pogledu: eni igrajo pretežno klasični repertoar, drugi pretežno sodobne komade, tretji se omejujejo v jedru svojega repertoarja celo na enega samega avtorja, lakih gledališč v naših razmerah, v današnjih družbenih pogojih ni in tudi zlepa ne bo. Jasno pa je, da zahtevajo dela različnih družbenih dob različno odrsko podobo. V iskanju in pravilnem pojmo-podobo. V iskanju in pravilnem podajanju te odrske podobe je torej osrednji problem režije in igre na našem odru. x, ... V' ... * Srn ~ v* . - . ' W Ančka Levarjeva kot Agneza / v »Šoli za žene«. svojevrsten, rešitev tega problema nedvomno tpžavna: med avtorjevo podobo življenja in med našim mišljenjem in čustvovanjem je treba najti pravo ravnovesje med avtorjem, režiserjem, igralcem in gledalcem mora nastati smotrna ubranost, ki se zrcali v odrski podobi. To skladnost med nami in preteklim življenjem, ki se rodi iz pravilne ocene družbenega stanja in vodi do zdrave umetniške vizije o tem preteklem življenju — ali pa v primeru sodobne igre: ubranost med nami in sodobnim življenjem — to skladnost bi lahko imenovali s kratko besedo: stil. V našem umetniškem svetu se še niso izoblikovali jasni pojmi o stilu režije in igre. Še zmerom bolehamo na kavarniški miselnosti, da je najboljši tisti režiser, a največji tisti igralec, ki najbolj po svoje, najbolj svojeglavo, skratka, najbolj »originalno« podaja svojo odrsko zamisel: tako gledališki človek žanje pri nas največ priznanja, ki gledalca prestraši z docela drugačnim tolmačenjem življenja, kakor bi ga pričakovala zdrava razsodnost. Da se razumemo: iznajdljivost, svojevrstnost osebnosti, oblikovna domiselnost so nedvomno pogoji za kvalitetno ustvarjanje — toda temelj vsakemu, še tako genialnemu umetniškemu delu je vendar zdrava pamet, zdrava presoja družbenega stanja, zdrav oblikovni izraz zdrave vsebine. Ne individualistična trma, marveč študij družbe in življenja, ne boemska originalnost, marveč organizirano delo, ne kavarniški »ženij«. ampak resnična genialnost, ne »umetnjakar«, ampak umetnik — to so gesla zdravega umetniškega snovanja. V tem dokaj zamotanem sklopu umetniških problemov se sučejo tudi napori naših igralcev in režiserjev. »Stil«, kakbr smo ga označili v svojem razmiš li novi i o1 r o 1 r>i in rpvicpril <5Plf režiji pa je Mister Perkins bedak in so odrski ljudje nevšečni vseznalci, o kakem zanimivem razmerju med ame-* rikanskim in ruskim humorjem pa ni govora. V tej neskladnosti same temeljne zamisli je izvor vsega zla. Zakaj nevljudno, toda tovariško povedano: za moj občutek je Kornejčukov odrski dialog prav zanimiva politična ura, naši igralci pa nam tolmačijo to politično uro tako, kakor so svojčas igrali »Tri vaške svetnike« ali pa »Turške kumare«. »Stilno« nemogoče je ob zaključku patetično predavanje gospoda Perkinsa, ki je vendar prav dobrodušen in nikakor ne prenapet apostol. Po mojem bi bil lahko prav znosen član Rotarykluba ali pa duhovit pristaš prostozidarske lože. Tej neokusnosti se pa pridružuje še manever z robci v obliki zavezniških zastav. Uprizoritvi Cankarja in Kornejčuka sta tedaj dva zelo poučna primera o tem, kaj je stil in kaj ni stil. Veliko bolj zapleten pa je primer Molierove uprizoritve. Nihče ne trdi. da bi ta predstava ne bila zanimiva, da bi inscenacija ne bila delo zelo nadarjenega scenografa, da bi nas igralci ne očarali s svojo igro, da bi vsa predstava ne bila pripravljena skrbno, dostojno in z velikim spoštovanjem do avtorja in prevajalca. Nihče tudi ne zahteva, da bi morali slovenski igralci igrati Moliera v takem govornem, retoričnem načinu kakor ljudje iz Comedie framjaise. Priznam celo, da lahko pogumen in iznajdljiv režiser razbije v svoji uprizoritvi znamenito enotnost časa in prostora, ki se ji podreja Moliere po klasični poetiki svoje dobe. Ne sme pa režiser razbiti enotnosti odrskega dogajanja, ne sme prekinjati poteka odrskega dogajanja, ki je življenjska nujnost za komedijo. Trdim, da mora biti scena, režija, igra in vsi akustični dodatki (sem spada odrska glasba) ena sama ubrana celota. Trdim tudi, da za vsako, še tako sodobno, še tako svojevrstno podajanje klasičnega avtorja Moliero-vega kova ni potrebno veliko zunanje igralske razgibanosti, marveč veliko notranje logike, veliko intenzivnega dela na miselno pravilnem podajanju odrskega besedila, skratka: naj bo Moliere še tako gledališki človek, naj nudi še toliko bogate snovi za živahno igralsko razgibanost na odru: težišče Molierovega dela je vendarle odrsko besedilo. Moliere je Francoz in francoski jezik je govorica retorja.' Moliere je genialen poznavalec človeških strasti, toda svojo sodbo o teh strasteh nam posreduje s svojo nenavadno ubrano človeško modrostjo. V Stupičevi uprizoritvi je poleg izredne iznajdljivosti, režiserske pridnosti in scenografske spretnosti tudi veliko tiste nevšečne primesi, ki sem o nji že govoril: veliko originalnosti za vsako ceno, veliko kavarniške ženial-nosti, veliko nepotrebne svojeglavosti. Mislim, da se ne motim, če trdim, da je Stupičeva zamisel v tej režiji samo artistična: gradil je svojo vizijo o Molierovi igri samo iz odrskega prostora. Predal se je ves svoji scenografski strasti, ker ni prodrl v človeško jedro same igre. Temelj vsaki režiji pa mora biti avtor, mora biti spopad človeških strasti, ki jih avtor slika, mora biti realno, zgodovinsko utemeljeno tlo, na katerem vzifikne ta spopad strasti. Pri Cankarju je Stupici to uspelo, zato sodi uprizoritev »Narodnega blagra« v vrsto tistih naših predstav, ki se bo z njimi ukvarjala gledališka zgodovina. O nji bo lahko govoril dramaturg, režiser, igralec in pedagog. V Molieru pa po pravici pogrešamo režiserjeve vizije o igralskem življenju na odru. Temelj njegove režije je svojevrstna scena in ni se čuditi, če se igralci gibljejo na tej sceni samo po režiserjevem prometnem načrtu kakor imenitne, za oko zelo zanimive marionete. Tudi Škerjančeva odrska glasba je v tem svetu marionet samo dekorativen dodatek, ki razbija enotnost odrskega dogajanja in odvrača gledalca od poglavitnega objekta na odru — od igralca. Odštejmo scenografski domislek, odštejmo odrsko glasbo, odštejmo slikovite kostume, odštej- mo svetlobne učinke reflektorjev. Kaj nam ostane? Igralci bi se gibali po odru kakor na dobri avdiciji, ne pa v tesnem igralskem sožitju ubrane igre: Moliera in njegovih strasti, Moliera in njegove modrosti, Moliera in njegove družbene satire, Moliera in njegove retorične spretnosti bi ne bilo kljub dobrim igralcem in kljub igralskim stvaritvam, ki jih dobri igralci rode navsezadnje V vsakem še tako vsiljenem scenskem okviru. Jedro te neubranosti je torej v svojeglavi presoji vseh tistih družbenih pogojev, ki so ustvarili temelj za Molierovo delo. Vizija o odrskem življenju mora rasti iz vizije kulturnega življenja, ki so ga živeli ljudje avtorjeve . dobe. To je edini zdravi temelj gledališkega dela. Naj nikogar ne zavajam v zmoto: oder ne zahteva realističnih rekvizitov za vsako ceno. Tudi pred zastorom lahko igram Moliera. Teater ni muzej in ni starinarna. Toda počelo vsega življenja na odru je avtor in edini realno vidni, na odru nujno potrebni izraz tega življenja je igralec. Ce grem v gledališče na predstavo »Šole za žene«, bi rad videl Moliera, ne pa Bojana Stupico; če bi rad videl Molierovo Agnezo, si pojdem ogledat Ančko Levarjevo, ne pa Bojana Stupico. Ce bom videl Moliera in njegovo Agnezo, potem si bom dejal: Bojan Stupica je dober režiser. Režiser je in ostane posrednik med avtorjem in igralci in nami, ki te igralce gledamo. V tem je ves problem zdrave režije in s tem se genialnost pravega režiserja prav nič ne zmanjša. To kot načelno pripombo za obrambo zdravega odrskega dela. Za zaključek: Problem stila v naši igri in režiji se da rešiti samo s trajno in neusmiljeno šolo, z vestnim študijem kulturne zgodovine, s pravilno presojo družbenih sil v posameznih zgodovinskih razdobjih. Samo iz takega preudarka lahko rase zdrava vizija režiserjevega dela, samo tedaj bo ubrana celota dramaturške priprave, scenografskega osnutka in vseh spremljevalnih elementov od luči in odrske glasbe do kostumov in scenskih šumov odprla pot avtorjevi govorici na odru: igralcu. Filip Kalan. opisi Mi zdaj delamo in gradimo naprej! Star sivolas kmet, M je prišel pravkar z dela, mi je segel v roko in povedal, da je predsednik krajevnega narodnega odbora. »Star sem ža, tri in šestdeset let imam in invalid sem, pa so me izvolili- Menda že vedo, da kmečka korenina mnogo vzdrži,« se je smejal. Potem pa je> pripovedoval o tem, kako delajo in obnavljajo porušene domove in gospodarska poslopja. 'V njegovem kraju, v Grahovem, ki je znan po borbah, ki so se tam vodile in je porušen kot malokateri kraj, so ustanovili obnovitveno zadrugo. Dobili so nekaj posojila. Kmetje, ki imajo vozno živino, vozijo les, pesek, apno in opeko. Vsi vaščani delajo skupno s pomočjo Tehnične baze Cerknica. Dosegli so že lepe uspehe« »Tako delamo, po partizansko, sko-raj iz nič. Pa gre, gre. Obnovili smo šolo, poglej jo! Na trgu smo popravili tehtnico, da ni treba vsake stvari, ki jo je treba stehtai, voziti kam drugam, jih je sram. Toda če bodo delali in z delom dokazali, da se hočejo poboljšati, bodo tudi oni enkrat postali naši vredni državljani!« Tri in šestdeset let ima Hit Matevž, predsednik KNOO v Grahovem, invalid je odkar so mu belogardisti strli roko in nogo. Bil je v Dachau. Delal je od 1941. leta. Veliko je pretrpel, pa ga je bila sama volja do dela, ko vidi vsak dan znova uspehe, ki niso majhni. Sedaj je jx»ln skrbi, kaiko bodo obnovili v Grahovem pošto. »Nerodno je,« pravi, »ko pridejo vsa obvestila in časopisi tako kasno. Pa bomo že kako. Pošto pa res moramo imeti!« Majda. 0____________________ . Popravljamo porušene hiše. Saj če po- ljanju, ti naši igralci in režiserji šele j šteno zgrabiš za delo in delaš' z vese-iščejo, v svojem delu se gibljejo na skraj- | ijem, vkljub temu, da primanjkuje tega Stane Sever kot Arnolphe v »Šoli za žene«. Mislim, da ni odveč, če ponavljam staro trditev, da je temelj vsakega. ne le gledališkega in kritičnega, marveč tudi umetniškega snovanja nasploh — temeljito poznavanje in pravilna ocena družbenega razvoja, ki se zrcali v umetnini. Vsaka idejna podoba, in sem sodijo vse umetnine, je nedvomno zrcalo svoje dobe, izraz tedanjega družbenega stanja, re- ni meji med okusom in neslanostjo, med j ali onega, vse narediš!« je pripovedo-nezdravo originalnostjo in zdravim do- —’ jemanjem življenjske podobe, med odrsko goljufijo in odrsko iznajdljivostjo, med blufom in umetniško iznajdbo. Stupičeva uprizoritev Cankarjevega »Narodovega blagra« ima nedvomno svoj zdravi stil, priča o izrazitem oblikovalcu odrskega življenja, potrjuje sodbo, da je Stupica iznajdljiv, delaven, razumen, pogumen in bister režiser. Zakaj njegova razčlemba družbenega stanja v Cankarjevem delu je pravilna, njegovo umetniško tolmačenje tega družbenega stanja je nam sodobnikom docela dojemljiva, ; celo njegovi dramaturški popravki, ki | sem o njih že pisal, se ujemajo z zdravim pojmovanjem avtorjeve osebnosti in z našo sodbo o tej osebnosti. V njegovi uprizoritvi je Ivan Cankar sin svoje dobe in kritik te dobe, hkratu je pa tudi prednik in prerok našega boja, del našega življenja, del naših teženj. Mem Cankarjem, Stupico, med našimi igralci in med nami, ki sedimo v parterju, vlada zdrava ubranost. Od tod »stil«, od tod nevsiljiva in vendar vseskozi svojevrstna režija, od tod izrazite igralske stvaritve. Kako pa stoji stvar z Mistrom Per-kinsoro? Mislim, da nikomur v naši zultat družbenih sil, slika spopada med ..-- — - ,--- . . , , ,, > • družbenimi silami. To je prva stran, ki drami ne delam krivice, ce trdim, da je si jo mora ogledati odrsli človek, preden uprizoritev Kornejčukove igrice izrazit se loti svoiega dela. Druga stran je samo i in nespodoben teatrski polom, aeve, locično nadatjevanje prve strani: tudi ! Kornečujk ni ne Cankar m ne Moliere, m? H ud le sedanjega časa, živimo v iz- J Kornejčuk je prijazen moz ,z Sovjetske razitem družbenem stanju, tudi mi smo zveze, ki se zaveda da je politična ura Meni v silovitem “popadu družbenih sil, v obliki odrskega dvogovora veliko za-Sdi mi mamo svojcP nazore, svoja ču-! bavnejša in veliko uspesne;sakakor stva, svoje težnje, svoje naloge. Vsak po sameznik, s tem pa tudi vsak umetnik, lahko živi svoje življenje, gradi svoje delo .izpoveduje svoja čustva in svoje misli samo v tem okviru, iz njega ne more, naj si to še tako domišlja: vsi smo otroci svojega časa, vsi sinovi svojega naroda, vsi se motamo v silovitem spopadu istih družbenih sil. Izrazita velika umetniška osebnost je tedaj tisti, ki mu je dano, da s prodorno bistrino svojega uma, s silovitoštjo svoje strasti, z obsegom in globino svojega dela najverneje, najizraziteje dojame in poda življenje svojega časa — s tem pa poda tudi svojo lastno podobo. Takih umetnikov je malo in jim po pravici prisojamo naziv genija državljanski pouk v obliki učenega uvodnika ali pa znanstvene razprave. V njegovi igrici ni spopada človeških strasti, ni človeških figur z obsežnim čustvenim in miselnim življenjem, ni ne vem kakšnega napetega razpleta v odrski zgodbi, ni tistega izrazitega »vzdušja«, ki ga občudujemo v umetniško oblikovanem odrskem življenju. Kornejčuk je miselno zdrav, njegov humor je prijazen in dobrodušen, tovariš Kornejčuk nikakor ne zahteva od Mistra Perkinsa, naj postane komunist ali naj se da vsaj naturalizirati v sovjetski zvezi, norčuje se pa po pravici iz predsodkov, ki jih goji reakcionarni tisk o sovjetski domovini. Kornejčuk izpolnjuje samo svojo državljansko dolžnost: trudi se, da bi se zavezniki val. Potem pa soho govorili o volitvah in volivnem imeniku. V Grahovem je nekaj takih ljudi, ki nimajo volivne pravice« Preveč so se obtežili z sodelovanjem z okupatorjem. »Ti ljudje dobro vedo, kaj je to, če ne smejo odločati!« pripominja predsednik Matevž. Iz Blo-čic se je nekdo jokal in na sestanku vpričo vseh ljudi prosil, naj ga vpišemo. Pa so bili vsi ljudje proti temu. Par ljudi pa ni bilo na volivnem imeniku, a niso zakrivili nič drugega, kot da so s® ustrašili in šli k belim pod zaščito. Ena in štiridesetega in dva in štiridesetega leta so delali z nami, potem pa so se ustrašili in šli tja pod zaščito. No, take smo vpisali v imenik, keT smo vedeli, da niso tako slabi ljudje. Propaganda, ki je bila tako močna, je vplivala nanje. Tako jim je bilo hudo. Zda j, ko smo jih dali na volivni imenik, pa so vsi srečni. S takim veseljem naredijo vse, kar je treba,« pripoveduje Matevž. »Vidiš,« pripominja naprej, »kako dobro se zavedajo ljudje, kaj pomeni imeti pravico odločanja! Ni tako majhna stvar to, net Ko vidijo drugi, kako se ti, ki nimajo volivne pravice, potegujejo zanjo, šele vedo ceniti njeno vrednost. Pri nas bodo volili vsi, prav gotovo bodo!« Potem pa je š’e pripomnil: »Tisti, ki je delal slabo, bo odslužil kazen, pravica pa mora biti! Saj smo bili vsi poklicani na to pot, pa so nekater napačno kreniil. Mi zdaj delamo in gradimo svojo državo naprej, njim pa je hudo in jppi: : J v sDorcdu naših gledališč, je tedaj zelo 1 medsebojnem dogovoru. ,V. Skrbnikovi Otvoritev srednje šole v Tolminu t Pri nas v Tolminu se je 21. t. m. po 25 letih spet odprla slovenska srednja šola, v kateTO se je vpisalo že nad 250 dijakov. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Obnovljen je tudi bivši dijaški dom za dijake iz cone A in za vse oddaljene in siromašne otroke. Milenka. Tekstilindus Kranj-Stražišče V tovarni Tekstilindus ima delavstvo redne sestanke, na katerih pretresamo vsa aktualna vprašanja. Zadnji sestanek smo posvetili predvsem volitvam. Enoglasno smo se vsi odločili, da nočemo monarhije, da hočemo republiko z našim vodjem maršalom Titom na čelu. Govorili smo tudi o udarniškem delu, 36.924 din, ki smo jih dobili za to delo, bomo razdelili invalidom, partizanskim vdovam in revnim otrokom. Pri tem delu se je posebno izkazalo naše uradništvo, ki je samo napravilo preko 200 ur v prid našemu obrMu. Za volivni fond smo v naši tovarni nabrali 1.150 din. Delavci so pokazali, da se zavedajo, da mora biti 11. november res veličasten dan, ki bo vreden naše velike zmage. Jože Rataj. Tudi v Rečici ob Savinji bomo sprejeli otroke iz Bosne Ko je bilo pri nas razglašeno, da sprejme Slovenija preko zime otroke iz Bosne, se je kljub temu, da je naš kraj reven in je v dobi okupacije mnogo pretrpel, takoj javilo 23 skrbnikov, ki so pripravljeni skrbeti za te Sirote. Skrbniki so večinoma revni, hribovski posestniki, ki so v času narodno osvobodilne vojne mnogo žrtvovali in so tudi sedaj pokazali svojo pripravljenost, lajšati gorje vojnim sirotam. Vsem tistim pa, ki širijo podle neresnične vesti, da bodo morali te otroke za vedno obdržati, so ti ljudje dali dokaz, da se zavedajo, da jih moramo preko zime obvarovati mraza in lakote, in ovrgli take laži. Ko smo zvedeli, da sprejme Ljubljana 250 otrok, smo bili ponosni, da jih naš majhen kraj sprejme skoraj desetino tega števila. Vsi se že veselimo, da bomo prav kmalu sprejeli te otroke med se in jim bomo mogli nuditi drugi dom. Alma Jezernik. Iz Slovenj grade a V Slovenjgradcu smo se z vnemo lotili obnove. Prebivalstvo je prostovoljno sklenilo, da opravi vsak prebivalec v tednu po eno udarniško uro, da se čim prej postavi otroško zavetišče. Do sedaj smo v ta namen napravili že 600 udarniških ur. Pri obnovi se je pokazalo tudi zelo zavedno delavstvo tovarne meril. Z vso vnemo in velikimi napori so pričeli obnavljati izropana skladišča in poškodovane stroje. Tovarna je obnovljena toliko, da je od maja meseca pa do danes naraslo število v njej zaposlenih delavcev od 30 na 112. V nekaterih oddelkih tovarne ni le proizvodnja sama že enaka predvojni, ampak jo presega po količini in kakovosti. Posebno priznanje zasluži delavec Potočnik Ivan, ki je svoj reskalni stroj izpopolnil tako, da izdeluje 100% peresnic več kot leta 1941. Izdelavo gozdarskih mer je tovariš Andrejc s svojo iznajdbo pospešil za 50%. Z novim načinom barvanja in lakiranja meril, do katerega sta s skupnim prizadevanjem prišla tovariša Zavašnik in ^Grabec, pa je dosežena mnogo hitrejša in boljša izdelava meril. Iz Zagorja ob Savi Rudnik v Zagorju ob Savi so Nemci v štirih letih okupacije do skrajnosti izčrpali. Največ je trpel obrat Kisovec, Da bomo lahko v njem delali, boipo morali na novo odpreti etaže in horizonte. Sedanje vodstvo rudnika se z vsi? vnemo prizadeva, da se vsi obrati rudnika čimprej obnovijo in da bodo lahko čimprej zaposleni vsi rudarji. Ravnatelj rudnika, obratovodja obrata Kisovec in sindikat so se lotili odpiranja obrata Šemnik z najučinkovitejšitoi metodami. V enem mesecu so bile popravljene vse komunikacije' za dovoz in odvoz k mestu, kjer se koplje premog. Delavci so pri tem delu pokazali veliko razumevanje in solidarnost ter se lotili dela z vsemi napori, če bo šlo delo tako lepo izpod rok kot do sedaj, bo za zimo že marsikatera lokomotiva puhala, zakurjena s šempiškim premogom. Martin Klančišar. IV* dovolj, da se vpišeš v organizacijo Osvobodilne fronte. S požrtvovalnim delom moraš svojo pripadnost Osvobodilni fronti dokazati vsak dan. Glavni pogoji za uspeh agrarne reforme Uspehi in nedostatki produkcije premoga Kaj pomeni za Slovenijo pravilna in pravična agrarna reforma, nam kažejo etatistični podatki iz zadnjih predvojnih let. Od veega prebivalstva Slovenije živi od kmetijstva 60.4%, v obrti in industriji ima svojo eksistenco 21.9%, v trgovini in prometu 7%, v javni službi m svobodnih poklicih 4%, na vse ostale poklice in stroke pa pride 6.7%. Pri tej razdelitvi je treba upoštevati, da je v Sloveniji tudi precej ljudi, ki dobivajo življenjska sredstva iz dveh strok ali poklicev. Med njimi je največ takih, ki imajo malo zemlje ter se udejstvujejo tudi v obrtu in industriji ali pa hodijo na dnino in na sezonsko delo. Slovenija je tipična dežela kmečke posesti Od našega kmečkega življa ima 33% manj kot 2 ha zemlje, kar pomeni, da je med našimi kmeti ena tretjina kočarjev, ki imajo po večini še manj kot 1 ha zemlje in si morajo iskati zaslužka drugod. Na posesti od 2 do 5 ha je 24.3% naših kmetov, v posestniški kategoriji od 5 do 10 ha 18%, od 10 do 20 ha samo 15.8%, od 20 do 50 ha 6.9%, na posesti nad 50 ha pa 1.1%. Pri tem moramo upoštevati, da so v goratih krajih tudi večje kmetije močno pasivne. Od površine Slovenije pride na njive, vrtove in vinograde 22.5%, na travnike 16%, na pašnike 12.6%, na gozdove 42.6%, na nerodovitno zemljo pa 6.2%. Gozd je torej na prvem mestu in kmečka gozdna posest, ki je razdeljena na približno 157 tisoč kmetov, obsega okrog 460.000 ha. V Sloveniji pa je mnogo gorskih in drugih kmetij, katerim orne zemlje primanjkuje, a imajo dovolj gozdov. Že pri nekdanji uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov so kmetje zahtevali, naj se določi razmerje med orno zemljo in gozdovi. Predlagana je bila ugotovitev razmerja med katastrskim donosom 1 ha orne zemlje do katastrskega donosa 1 ha gozda pri srednji kakovosti obeh. Pri boljši kakovosti naj bi bilo razmerje 1:2 in 1:4, pri slabši pa 1:10, 1:12 in 1:14. Ti predlogi niso dosegli zaželenega uspeha, kakor tudi agrarna reforma v nekdanji Jugoslaviji ni niti olajšala, kaj šele rešila problemov našega kmetijstva. Od velike posesti grofov in knezov so prišli v korist kmetov, kmečkih občin, zadrug in države le manjši kompleksi, veliki pa so veleposestnikom ostali. Tako je n. pr. eden odstopil 750 ha. obdržal pa je 3600 ha in od vseh vinogradov neke občine v Halozah je tudi po likvidaeiij agrarne reforme ostalo v rokah domačinov samo 11.7%. Tudi po agrarni reformi je prehajalo od leta do leta več kmečke posesti v roke domačih in tujih nekmetov. Kar je zamudila in zagrešila agrarna reforma v nekdanji protiiljudski državi, bo popravila reforma v novi ljudski državi. Poprava in odprava napak in krivic ter vsa izvedba agrarne reforme po načelu: zemlja naj bo last tistih, ki jo obdelujejo — pa ima svoje pogoje. Med njimi je na prvem mestu aktivno, pobud-no in tudi nesebično sodelovanje vseh kmetov pri reševanju vseh vprašanj razlastitve in dodelitve zemlje. To sodelovanje naj pomaga komisijam za izvedbo agrarne reforme, da spoznajo in ugotovijo vse posebnosti zemljiškega donosa in kmetijstva sploh, dolžnost vseh krajevnih odborov pa naj bo, da temeljito proučijo vse razmere svojega okoliša ter podajo utemeljene predloge za pravično rešitev agrarne reforme. S tem pa še ni vse narejeno. Poleg splošnega sodelovanja prizadetih kmečkih množic je važen pogoj dobre izvedbe agrarne reforme tudi udejstvovanje naprednega kmečkega gibanja, ki ga predstavlja zadružništvo. Že zdaj bi bilo treba osnovati nekaj vzornih posestev v zadružni obliki, da 6e potem po dodelitvi zemlje zadružna vzorna posestva lotijo zelo važne naloge — modernizacije našega kmetijstva. Tej nalogi se moramo nujno in vneto posvetiti, kajti naše kmetijstvo postaja čedalje bolj nerentabilno. V letih pred prvo svetovno vojno so bili načini našega obdelovanja zemlje in tudi vsa naša kmetijska proizvodnja še nekako v skladu s kmetijstvom drugih dežel, ko pa so po prvi svetovni vojni traktorji in kombini- rani kmetijski stroji v kmetijstvu drugih dežel nastopili svojo zmagoslavno pot, je naše kmetijstvo s svojimi primitivnimi, zastarelimi produkcijskimi sredstvi od leta do leta bolj drčalo nizdol. Pred kakimi desetimi leti so izračunali, da so pri stotu pšenice produkcijski stroški na naši povprečni kmetiji sedemkrat večji kot stroški na ameriški farmi Naše kmetijsko gospodarstvo je za razvojem drugih gospodarskih strok zaostalo predvsem zaradi tega, ker se ni znalp pravočasno poslužiti strojev. To dejstvo je povzročilo krizo kmetijstva tudi v drugih deželah in so šele razmere prisilile tudi konservativne kmete, da so se zatekli k stroju. Mnogi naši kmetje menijo, da so stroji za naše male kmetije neuporabni, pri tem pa ne pomislijo, da potrebujemo pri nas pač drugačne kmetijske stroje kakor v ravnini in na velikih posestvih. Poleg tega pa tudi pozabljajo, da obsega sto njiv po en oral prav tako sto oralov, kakor če ima ena njiva sto oralov površine. Ce se ne izplača enemu samemu kmetu nabava tega ali onega kmetijskega stroja, ali če nima sredstev za nabavo, se bo stroj izplačal, če ga uporablja sto in še več kmetov. Kakor postajajo pri nas od države urejene tehnične baze središča in oporišča omrežja obnovitvenih zadrug, tako bi morale tudi kmetijske strojne postaje dobiti sodelavce v kmečkih množicah na ta način, da se v vsakem okraju usposobi kader traktoristov in drugih strojnikov in da bi tudi zadruge nabavljale razne kmetijske stroje. Še preden bo izvedena agrarna reforma, moramo doseči, da bo delo na naši zemlji dajalo vsaj takšen donos, kakor ga daje delo v industriji. Zvišati in poceniti moramo vso našo kmetijsko proizvodnjo in to ni nemogoče, čeprav smo narod malih kmetov, ki žive po večini v hribih. Isti človeški um, ki je znal napraviti stroj za kmeta v ravnini, ga bo znal prilagoditi tudi za hriboviti svet in ga je deloma že prilagodil. Z vzajemnim delom, ki ima najboljši izraz in uspeh v zadružništvu, bodo premagane vse težave in agrarni reformi bodo zajamčeni popolni uspehi. Veliki uspehi v obnovi srbskih železnic Kakor pred vojno, tako so sedaj — razen krajev v dolini Ibra — vsi kraji v Srbiji povezani z železniškim prometom. Zaradi porušenih velikih mostov na Savi in Donavi pri Beogradu, katerih popravilo zahteva mnogo časa, srbske železnice še niso priključene na železnice v Vojvodini Prav tako še ni vzpostavljena zveza z Bosno preko Užic zaradi porušenega mostu na Drini. Toda tudi ti mostovi bodo v kratkem času že obnovljeni. Na glavni progi Beograd-Niš-Sofija in Skoplje vozijo že brzovlaki. Poleg neštetih potnikov prevažajo požrtvovalni železničarji sto in sto tisoč ton vsakovrstnega blaga ter 6 t em omogočajo zamenjavo blaga, brez katerega si sodobnega življenja niti zamisliti ne moremo. Posebno danes, ko je potrebno prepeljati ogromne količine materiala in proizvodov za obnovo opuetošenih krajev, je izredno važen reden in živahen železniški promet. Železniški promet v Srbiji vrši danes, zahvaljujoč se požrtvovalnosti železniškega osebja, izredno važno vlogo. Tudi razni nedostatki se postopoma odpravljajo. Nadčloveške napore, ki so jih železničarji naredili za vzpostavitev železniškega prometa, labko pravilno precenimo šele, če se zavedamo, da je ob osvoboditvi bilo v Srbiji samo tri in štirideset nepokvarjenih lokomotiv. Dve sto ena in štirideset jih je bilo uničenih, odnosno težko poškodovanih, dočim je okupator odpeljal 40 lokomotiv največjega tipa v. Nemčijo in na Madžarsko. Po svojem umiku je okupatorska vojska rušila proge, mostove, signalne naprave in predore. Zaradi tega se je v začetku vršil promet samo na krajših progah, in to le tam, kjer so bile lokomotive. Sovražnik je porušil 324 km prog ter skoraj vse mostove v skupni dolžini 6270 m. Porušil je tudi veliko število predorov v skupni dolžini 768 m. Da bi se lahko ob- novil promet, je bilo potrebno najprej vse to vsaj zasilno popraviti. Največja ovira pa je bila v tem, ker je sovražna vojska ob svojem umiku opusto-šila železniške delavnice in kurilnice. Glavna železniška delavnica v Nišu je bila poškodovana za 70%, a stroji za 90%. Prav tako je bila poškodovana smederevska delavnica. Skoraj popolnoma je bila porušena delavnica v Kraljevu. Beograjska, niška in kraljevačka kurilnica so bile poškodovane za 20 do 30%. Te poškodbe železniških delavnic eo v največji meri ovirale pospešeno obnovo železniškega prometa. Od 324 km porušenih prog je sedaj že obnovljenih 243 km. Od 6270 m porušenih mostov je obnovljenih že preko 3000 m. Obnovljenih je 782 kretnic od 1040 polomljenih. Obnovljeno je tudi 149 železniških zgradb, a od lokomotiv je obnovljeno vse, kar se je moglo in izplačalo popraviti To so uspehi desetmesečnega obnovitvenega dela. Železniški promet v Srbiji je v glavnem vzpostavljen. Strokovnjaki izjavljajo, da je najtežje razdobje železniške obnove že zaključeno in da je v bodoče odvisen železniški promet od točnih pošiljk premoga. Izvršena popravila so ponekod le začasna, ker ni bilo povsod dovolj potrebnega materiala za definitivno obnovo. Po načrtu bodo v teku 1946. leta zaključene definitivne obnove vseh železniških naprav, razen velikih železnih konstrukcij za mostove, ki bodo definitivno obnovljeni v naslednjih štirih letih. Ker je veliko število lokomotiv in vagonov precej izrabljenih, se bo tudi vozni park moral v naslednjih letih obnoviti. Iz vsega tega se vidi, da so tudi srbski železničarji s svojim požrtvovalnim delom Iin velikimi napori v odločilni meri prispevali k hitrejši in uspešnejši gospodarski obnovi Politična zavest se izraža v požrtvovalnem premagovanja vseh težav dela. Vodovodni delavci mariborskega vodovoda črpajo dnevno do 10 milijonov litrov vode Uprava in uslužbenci mariborskega vodovoda so s svojim delom mnogo doprinesli k obnovi porušenega Maribora. Takoj po osvoboditvi' so pričeli popravljati močno poškodovano vodovodno omrežje. Danes ima skoraj ves Maribor sklenjeno omrežje, razen tistih okrajev, kjer so stavbe popolnoma porušene. V mesecu maju je šlo v izgubo 60 % črpane vode, sedaj pa je ta številka padla na 28 %. Glavne štiri črpalke se nahajajo na Teznu, razen teh pa so v mestu še trije zasilni vodnjaki, ki jih priklopijo v času slabega vodnega stanja. Višek črpane vode se odteka v poseben rezervoar, ki drži 1,200.000 litrov vode. Črpalke in ves vodovodni pogon so elektrificirani ’ in potrošijo letno 1 milijon 600.000 kilovatov. Vodovodni delavci so si uredili moderne delavnice in pisarne. Prevzeli so bivši Usarjev obrat in ga preuredili na najsodobnejši način. V njem se nahajajo instalacijski, števčni in omrežni oddelek ter razna skladišča, medtem ko je črpalni oddelek na Teznu. Preizku-ševalnica za vodomere je najmoderneje urejena. V obratu imajo prostorno in svetlo čitalnico, kjer najdejo delavci po dnevnem delu potrebno razvedrilo. Prav tako so si uredili kopalnico. Po vsem obratu imajo napeljano centralno kurjavo. S svojim požrtvovalnim delom se vodovodni uslužbenci Maribora intenzivno vključujejo v obnovo svoje domovine. Sedem delavcev je popravilo napravo za zbiranje mivke na Sodarici pri Botovu Ker lastnik naprave za zbiranje mivke na obali Drave pri Botovu ni kazal nikakega namena, da popravi napravo, ki je bila vsled vojne poškodovana, se je sedem delavcev lotilo posla, da bi popravilo stroje, ki so velike važnosti v dobi izgradnje in obnove železniških prog, cest in drugih objektov. Delavci so delo uspešno končali. Takoj so pričeli zbirati mivko in doslej je dosežena zmogljivost iz 1939. leta, t. j. 180 m3 mivke v eni uri. Razen tega je 26 delavcev v istem času opravilo delo, za katerega je bilo prej potrebno 40 delavcev. Se bolj kot kdaj koli velja ljudsko geslo: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Uspehi zabukovsldh rudarjev Rudarji premogovnika Zabukovca so v septembru dosegli več primerov požrtvovalnega dela. Tako so rudarji, ki delajo v rovu št. 12, pod zelo težkimi pogoji izkopali 1083 vagončkov premoga! V treh mesecih so rudarji tega premogovnika odkrili na treh mestih nove plasti premoga. Pristavce na Sušaku Beograd, 25. okt. (Tanjug.) Vztrajno delo za čiščenje min v pristanišču v Sušaku in Reki je končno zaključeno. Vhod v pristanišče je sedaj prost. Po dolgem času je zaplul v pristanišče v Sušaku prvi trgovski parnik z državno zastavo in peterokrako zvezdo. Otvoritev pristanišča v Sušaku in pomorskega prometa daje popolnoma novo ugodno perspektivo v obnovi Hrvatskega Primorja, ki je vsled vojnih nesreč toliko pretrpelo. Tovarna kož v Varaždinu je prekosila predvojno proizvodnjo Tovarna kož Martinušič je prva varaždinska tovarna, ki je prekosila predvojno proizvodnjo in s tem izpolnila nalogo. Ta tovarna je prekosila proizvodnjo iz leta 1939 za 40—50 %. Pri urejevanju razmer v tej tovarni so imeli velike zasluge združeni sindikati, ki so sedaj predlagali, da dobe delavci nagrado zato, ker so prekosili normo, ki jo je postavilo ministrstvo in zaradi prekoumega dela. Za posebno nagrado so predlagali dva najbolj zaslužna delavca Vendelina Vajseka in Ignaca Ho-ferja. Obnovljen most na Veliki Moravi pri Jagodini Most čez Veliko Moravo pri vasi Glogovcu v bližini Jagodine so Nemci tako minirali, da je obnavljanje mostu trajalo zelo dolgo. Bogata Resava in despotovački okraj, ki ima mnogo premoga, so bili *;to dni odrezani od leve obale Pomoravja. Most je bil te dni končan in prepuščen prometu v veliko veselje vsega prebivalstva Pomoravja. Na Vardarju so popravili most V času dveh mesecev so popravili še en most na Vardarju pri vasi Merazi. Most so zgradili zelo trdno. Pri delu izgradnje mostu so se najbolj odlikovale skupine monterjev. Most bodo te dni izročili prometu. Z izgradnjo tega mostu bo omogočena zveza med Skopljem in Kačanikom, od koder bodo mogli organizirati pošiljanje večjih količin drv za mesto Skoplje. Srednjemedicinski tečaj v Sarajevu Na iniciativo ministrstva za zdravje je otvorjen v Sarajevu srednji medicinski tečaj, ki bo usposobil mnoge naše mladinke in mladince za zdravstveno službo na ozemlju Bosne in Hercegovine in v tistih krajih, kjer je ta pomoč najpotrebnejša. Bosna in Hercegovina trpita pomanjkanje strokovnih medicinskih kadrov, ki so se med vojno zelo zmanjšali. Ker je velika potreba po strokovnih kadrih in ni mogoče čakati, da se usposobi nov strokovni kader, je bilo sklenjeno, da se na krajših tečajih osposobi zadostno število srednjega strokovnega medicinskega osebja, Id bi ga bilo mogoče uporabiti na terenu. Tečaj obiskuje 120 mladincev in mladink, ki udarniško delajo za svoje strokovno izpopolnjevanje ter ne zaostajajo niti v delu na kulturnem in političnem polju. Zgled vrdniških rudarjev pri velikem tekmovanju za povečanje produkcije premoga posnemajo vneto in uspešno vsi rudarji. V vseh srbskih rudnikih so taka tekmovanja in napravljeni so bili točni produkcijski načrti. Ko so vrdniški rudarji objavili svoj poziv, so se že v treh tednih začela tekmovanja v premogovnikih Srbije, ki so v enem letu osvobojenja sploh dosegli izredne uspehe. Premogovniki so dosegli že 73% predvojne produkcije, proizvodnja lignita pa je celo za 20% nad predvojno. Tudi produkcijski načrti se izvajajo z velikim uspehom in so v marsikaterem rudniku že preseženi. Timoški rudniki so na primer za 30% presegli svoj produkcijski načrt. Tudi v drugih krajih produkcija premoga dobro napreduje. V Sloveniji je proizvodnja samo še za kakih 25% pod normalno predvojno stopnjo, čeprav so bili slovenski rudniki med okupacijo močno izčrpani in tudi precej poškodovani. Hrvatski premogovniki so v dveh mesecih povečali svojo proizvodnjo za 56.8%. Rudnik Raša v Istri bo tudi v kratkem normalno obratoval, kar bo za preskrbo industrije in prometa s premogom eelo važno. Pri povečanju proizvodnje imajo rudarji in rudarski strokovnjaki veliko zaslugo. Izkazujejo se ne samo s pravim udarniškim delom, temveč tudi z iznaditeljskim duhom. Tako Je v vrdniškem rudniku jamski mojster Mihael Lesjak iznašel strojno napravo za hitrejšo odpremo nakopanega premoga iz rovov. Njegova iznajdba se že realizira v domačih tvornicah. Narodne oblasti pomagajo rudarjem na razne načine pri težkem delu in pri veliki nalogi, ki so jo prevzeli pri povečanju proizvodnje. Tako določa uredba o mezdah, da dobivajo kopači po 1 do 3 din več na uro kot drugi delavci v rudnikih, rudarsko ministrstvo pa deli posebne nagrade tehnikom in rudarjem za uspešno delo. Narodne oblasti in funkcionarji preskrbovalnih odsekov pa morajo tudi skrbeti, da bodo rudarji pri težkem in napornem delu dobivali zadostno hrano in da bodo predvsem upoštevani pri razdelitvi obleke in obutve. Skoraj vsi naši premogovniki so že obnovljeni^ in da bodo mogli uspešno obratovati, je potrebna dobra preskrba delovnih moči. Ta preskrba je zelo važen pogoj pri povečanju produkcije premoga. Kakor moramo skrbeti za dobro iD zadostno preskrbo rudarskega kadra. tak-< pa moramo skrbeti tudi za njegovo povečanje ter za njegov strokovni in kulturni dvig. Bolj kakor pred vojno, se občuti zdaj pri nas, da imamo premalo poklicnih rudarjev. Prave poklicne rudarje imajo samo najstarejši in največji premogovniki, a so tudi med njimi taki, ki imajo premalo strokovnih delovnih moči. V vseh novih rudnikih pa je pomanjkanje poklicnih rudarjev že toliko, da je normalno obratovanje teh rudnikov skoraj nemogoče. V novih rudnikih imamo po večini take rudarje, ki so mali kmetje in kočarji ter hodijo na delo v premogovnik takrat, kadar na svoji mali posesti nimajo dela. Zarad; pomanjkanja poklicnih rudarjev je v nekaterih premogovnikih pravilno obratovanje sploh nemogoče. Organi narodnih oblasti in vse naše množične organizacije morajo kadru poklicnih in sposobnih rudarjev posvetiti vso pozornost ter pomagati, da se tak kader čimprej ustvari. K ustvaritvi dobrega rudarskega kadra bodo precej pripomogli boljši eksistenčni in delovni pogoji v naših rudnikih, potrebno pa je tudi, da ljudske oblasti in masovne organizacije vzgojno vplivajo na nekvalificirano delavstvo v naših premogovnikih ter mu dajo pobudo in tudi pomoč za strokovni in kulturni napredek. Tuzlanski rudniki imajo 60% nepismenih delavcev ter je važna naloga prosvetnih oblasti in množičnih organizacij, da to delavstvo izobrazijo ter ga usposobijo za uspešnejše delo. Velika večina naših premogovnikov tudi nima rudarskega naraščaja in je naloga industrijskih oddelkov pri okrožnih narodnih odborih, da v sporazumu in S sodelovanjem z upravami rudnikov, .s podružnicami strokovnih organizacij ter z vsemi drugimi organizacijami pridobijo in usposobijo rudarski naraščaj. Dobra preskrba rudarjev, povečanje kadra poklicnih rudarjev ter pridobitev strokovnega rudarskega naraščaja so prvj in najvažnejši pogoji uspena pri povečanju proizvodnje premoga, a ker je premog neobhodno potreben naši industriji in obnovi vsega našega gospodarstva, velja za vse aktiviste ljudske oblasti in Ljudske^ fronte parola: Vsi na delo za povečanje proizvodnje premoga! Z lastnimi silami bomo obnovili razrušeno domovino. Udarniki niških železniških delavnic Ko je bil Niš 14. oktobra osvobojen, je bila velika železniška delavnica popolnoma uničena štiirindvajsetkTat je bila bombardirana, nad tisoč rušilnih in dva tisoč zažigataih bomb jo je opusto-šilo. _ Kljub temu, da je bila delavnica 95% uničena, so takoj po osvoboditvi Niša začeli delavci kar na prostem popravljati lokomotive in vagone za fronto. Zbirali so posamezne še uporabljive dele vagonov, tračnic, kotlov in lokomotiv. Delavci so prostovaijno delali dan in noč, njihov delovni čas je največkrat trajal po 20 ur. Ker ni bilo orodja, so delavci prinesli od doma kladiva, pile in klešče^ Čeprav jih je v pozni jeseni močil dež in je pihal mrzli zimski veter, so delavci gradili in popravljali lokomotive in vagone na prostem ter jih pošiljali na fronto. Iz starega železja so si izdelali n? ;notrebneijše orodje. Že v novembru preteklega leta so odposlali na fronto dve lokomotivi, 16 potniških in 84 tovornih vagonov. V stružnici so začeli izdelovati posamezne dele za lokomotive in vagone tako natančno, kot bi prišli iz tovarn. Da bi bilo delo urejeno in Hm uspešnejše, so začeli na ruševinah graditi zasilne delavnice. Odstranili so 156 neeksplodiranih bomb in večje število granat, s katerimi je bil miniran vsak stroj. Zasuli so nad 380 lijakov, ki so jih napravile letafeke bombe. Iz delavnice so odpeljali mnogo nepotrebnega materiala. Okrog 500.000 kg železnih konstrukcij so demontarili iz ruševin in jih zložili. Izpod ruševin so potegnili nad 600 ton raznega uporabnega materiala. Zbrali so okrog milijon kilogramov starega železa od polomljenih konstrukcij, strojev in napeljav. Medtem, ko so opravljali vsa ta dela, so na očiščenih prostorih napraviil okrog 500 m2 betonskih temeljev in pozidali 808 m2 sten, za kar so mo- rali poprej oKstiti pol milijona starih opek. Montirali so 241.200 kg železne konstrukcije in pokrili površino 19.192 1 kv. m. Popravili so 250 ton raznih inštalacij in 184 strojev za delavnice. Prav tako io popravili cevi za vodovod, stisnjen zrak in vodno paro. Poleg tega pa so izdelali mnogo orodja in drugega potrebnega materiala. Delovodje in inženerji delajo skupno z delavci. Izdelali so načrt za dokončno obnovo delavnice, ki bo končana 1. 1948. Ta čas, določen za obnovo tako ogromne delavnice, je gotovo rekorden in presega vsa pričakovanja, zahvaljujoč se dosedanjemu požrtvovalnemu delu delavcev, nameščencev in delovodij. Za obletnico osvoboditve Niša je 14 delavcev zgradilo v nadurnem delu lokomotivo »Nišanko«. Lokomotiva je bila izdelana 14 dni prej, kot je bilo predvideno. 14. oktobra so jo poklonili Nišu. Kot darilo za prvi maj pa so v nadurnem delu napravili lokomotivo za brzo-vlak. 3 potniške in 12 tovornih vagonov; Za praznik osvoboditve Beograda so delavci izdelali lokomotivo »Beograjčanko«, več novih potniških in tovornih vagonov Vse to so okrasili z zelenjem in zhstavami ter poslali Beogradu kot darilo za 20. oktober. Delavci delajo požrtvovalno in vztrajno kljub temu. da so bili brez zadostne obleke, obuvala in hrane ter da so morali ob vsakem vremenu, ob snegu, dežju in vroHni delati na prostem. Želijo samo, da bi dobili še več materiala in potrebnega orodja, da bodo lahko zadostili svoji volji do dela za obnovo našega prometa, ki je eden najvažnejših pogojev popolne ureditve in blagostanja naše, države. S svojim delom in uspehi pa razkrinkujejo vse tiste, ki lažejo, da pri nas ne obnavljamo, ker je oblast nesposobna in nima zaslombe v delovnemu ljudstvu. Cim večja bo medsebojna pomoč narodov^ Jugoslavije, tem hitrejše bomo vsi skupaj dosegli lepšo bodočnost. Kosovo in Metohija pred volitvami Na velikem zborovanju Ljudske fron- j te v Oroševcu se je zbralo 3000 Šiptar-jev, Srbov in Črnogorcev Vsi so navdušeno manifestirali za Tita in republiko. Na zborovanju je govoril Fadiij Hodža, predsednik oblastnega Narodnega odbora in odbornik šiptarskega odbora. Naglasil je, da vlada popolna enotnost med Šiptarji, Srbi in Črnogorci ter drugimi narodi Jugoslavije. Veliko zborovanje Ljudske fronte je bilo tudi v Peči. Na njem je govoril tajnik oblastnega odbora Ljudske fronte, poslanski kandidat za Peč. Množica je viharno pritrjevala govorniku in manifestirala za Ljudsko fronto. Da se za volitve zelo zanimajo tudi Šiptarke dokazuje živahna delavnost AFŽ v Prizrenu, kjer je ta organizacija priredila veliko zborovanje, šiptarke so se udeležile zborovanja v izredno velikem številu ter dokazale na njem svojo zavednost. Predvolivno zborovanje v Žedniku pri Subotici V Žedniku pri Subotici je bilo veliko volivno zborovanje, ki se ga je udeležit minister brez listnice, Lajčo Jara-mazovič in naglasil demokratični značaj sedanjih volitev. Pobijal je neumne trditve reakcije, da pri nas ne vlada prava demokracija. To govorijo zaradi tega, je dejal minister, ker nimajo za seboj ljudstva ter niso mogli zbrati dovolj podpisov za prijavo svoje liste. Na koncu svojega govoTa se je Jaramazovič dotaknil pastirskega pisnia ter naglasil, da katoliki niso proti cerkvi in duhovščini. namreč proti ljudski duhovščini in ljudski cerkvi. Pri bombardiranju Maribora je bila uničena tudi električna napeljava. V Gosposki ulici so sedaj napeljali nov električni vod. Kaznovani neprevidni vozači V času od 20. do 26. 10. 1545 je bilo kaznovanih 19 avtomobilistov in motociklistov zaradi nepravilne vožnje, 44 kolesarjev zaradi nepravilne vožnje, 4 osebe zaradi nedostojnega vedenja. Med temi so bili kaznovani naslednji: 1. Šetina Frane, mehanik in Kunaver Janez, dijak, ker sta dne 7. 10. 1945 po Tržaški e. izmenoma vozila osebni avto, ne da bi imel eden ali drug kak šoferski izpit. Kaznovana sta bila vsak na din 1.500 denarne kazni ali 30 dni prisilnega dela. 2-Rebolj Viktor, gozd. ing., ker je .dne 13. 10. 1945 skozi Št. Vid vozil s prekoračeno br-zino (z avtomobilom). Kaznovan na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela ter z odvzemom šoferske legitimacije za dobo 1 meseca. 3. Šenlip Živko, šofer iz Leso je vozil dne 13. 10. 1945 skozi Št. Vid z avtomobilom s pretirano brzino. Kaznovan na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela z odvzemom šofer, legitim. za dobo 1 meseca. 4. Štravs Branko, šofer pri Okrajni OZNI, Maribor, ker je dne 14. 10. 1945 vozil z osebnim avtomobilom po Tyrševi cesti čez križišče Topniške ul. z brzino od 70 do 80 km na uro. Kaznovan na din 2000, z odvzemom šofereke legitimacije za dobo 3 mesecev. 5. Jančigaj Julijan, tehnik, ker je dne 13. 10. 1945 vozil z motorjem skozi Št Vid s prekoračeno brzino. Kaznovan na din 1500, z odvzemom šoferske legitimacije za dobo 1 meseca. 6. Hiena Janez, trgovec, ker je dne 13. 10. 1945 vozil z osebnim avtomobilom po Kongresnem trgu čez križišče pred kino Matica s prekoračeno brzino. Kaznovan na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela, z odvzemom šoferske legitimacije za dobo 1 meseca. 7. Petrič Franc, trg. pomočnik, na din 1500 ali 30 dni prisilnega dej a in na odvzem šoferske legitimacije za dobo 1 meseca, za- radi prehitre vožnje. 8. Klemen Anton, šofer pri Na vodu na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela in odvzem šoferske legitimacije za dobo 1 meseca zaradi prehitre vožnje. 9. Pribernik Bogomir, šofer na din 2500 ali 50 dni prisilnega dela in na odvzem šoferske legitimacije za dobo 8 mesečen? zaradi prehitre vožnje. 10. Ribič Ivan, šofer, na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela in na odvzem šoferske legitimacije za dobo 1 meseca zaradi prehitre vožnje. 11. Kump Maks, partizan-šofer, na din 1000 ali 20 dni prisilnega dela in odvzem šoferske legitimacije za dobo 1 meseca zaradi prehitre vožnje. 12. Jesih Peter, kovač na din 500 ali 10 dni prisilnega dela in takso din 75 ker je v svoji vlogi na stanovanjski urad z nedostojnimi izrazi žalil navedeni urad in njegove uslužbence. Za načelnika oddelka: Vodopivec Vlado, 1. r. OBVESTILA Pravica za točenje alkoholnih pijač Ministrstvo za finance, oddelek za davke objavlja: Pravico za točenje ali prodajo alkoholnih pijač (točilno pravico!) bodo odslej izdajali finančni oddelki okrožnih narodnih odborov in ne več finančna direkcija, ki je v likvidaciji. Vsi, ki nameravajo nanovo začeti 8 točenjem alkoholnih pijač, pa nimajo točilne pravice naj vlože prošnjo za točilno pravioo pri pristojnem finančnem odseku okrajnega N. O. ali pri ekspozituri finančne straže. Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti obrtno dovolilo, ki se vrne obenem z izdano točilno pravico po vplačilu predpisane točilne takse. Poziv pletarnam! Pozivamo vsa pletilska podjetja Slovenije. da prijavijo potrebo Igel za pletenje in šivanje ter platine, katere nujno, potrebujejo za obratovanje. Kot vzorce treba poslati s prijavo po dva komada igel oz. platin, vsak komad posebej pritrjen na kartonu, z navedbo tipe in štev. igle ter enoletne potrebe, na Okrožni odbor OF ljubljanskega okrožja, oddelek za Industrijo In rudarstvo, Ljubljana, Miklošičeva c 14-1 VSEM DELODAJALCEM V KAMNIŠKEM OKRAJU 1 V svrho olajšanega in enotnega poslovanja bo poslovalnica Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kamniku od 1. 11. 1945 dalje vršila za ves kamniški okraj naslednje posle: 1. Sprejem prijav, odjav in mezdnih sprememb. 2. Lajiško kontrolo bolnikov. 3- Inkasacijo prispevkov. 4. Pregled obratov. 5. Nakazovanje obolelih članov k zdravnikom. Zato naprošamo vse delodajalce kamniškega okraja, da od 1. 11. 1945 daljo predlagajo vse prijave, odjave in mezdne spremembe direktno poslovalnici v Kamniku. Podružnica Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani OSREDNJI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V ZAGREBU razpisuje na osnovi sklopa predsedstva uprave od 19. 18. 1945 RAZPIS za prosto mesto ekonoma na gospodarstvu zdravilišča Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje v Klenovniku. Kandidat mora imeti dovršeno srednjo kmetijsko šolo. j Prošnje je treba vložiti v roku 14 dni po objavi razpisa. Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu INVALIDOM NARODNE-OSVOBODLNE BORBE Invalidska komisija pri komandi ljubljanskega vojnega področja bo pričela z ocenjevanjem invalidov za okrožno mesto Ljubljana in za vso okolico z bivšimi okraji Litijo in Vrhniko. Za invalido mesta Ljubljane in Invalidskega doma bo pregled v ponedeljek, torek in sredo, t. j. 29., 30. in 31. t. m., za invalido iz okolice Ljubljana Pa 2. 3. in 5. Pregled bo v prostorih Invalidskega doma v Trnovem in se bo pričel ob 8. uri zjutraj Opozarjamo vse invalide, ki 60 se osebno prijavili v Invalidskem odseku komande ljubljanskega vojnega področja in v invalidskem odseku komande mesta Ljubljane v Ljubljani in iz vseh krajev, ki spadajo v okolioo Ljubljane, da preskrbe vse po trebne dokumente in sicer: 1. potrdilo, da je invalid iz narodnoosvobodilne borbe, 2. prepis iz župniške matične knjige, koliko ima otrok, starih do 14 let, za katere bo poleg svoje invalidnine prejemal za vsakega denarne prispevke. Invalidi n ar o d n o- os vo b od i 1 n e borbe iz ostalih krajev ljubljanskega vojnega področja bodo od okrajnih mobilizacijskih delegatov pravočasno obveščeni za kraj in čas komisijskih pregledov. Opozarjamo, da komisija ne bo pregledala in tudi ne izplačala invalida, ki ne bo imel omenjenih dokumentov. ZBIRAJMO STAR GUMI! OBVESTILO Svojcem vs©h onih partizanov, ki so ijiii 15. II 1944 ustreljeni v Ivanjem pri Ljubnem sporočamo, da jih bomo prepeljali iz njihovega začasnega počivališča v sredo, dne 31. *do 10. 1945 dopoldne na mestno pokopališče v Celje, kjer bo dne 1. 11. 1945 ob 15. uri svečan pogreb. Imena ustreljenih: Majcen Anton, rojem 5. 6. 1924; Žabkar Stanislav, rojen 21. 5. 1913; Babineo Sten ek, rojem 27. 11. 1922; Benkovič Milan, rojen. 18. 4. 1925; Dorič Dragutin; Gabrovec Jakob, rojen 15. 8. 1888; Križan Franc; Marolt Anton; Zalokar Martin, rojen 10. 11. 1910; Šarlah Viktor, rojen 21. 4. 1910. Okrajni NO in OF Celje mesto Teren Trnovo — Četrt Rakovnik Mestno socialno skrbstvo je naprosilo četrtne odbore, naj poskrbe za rednike osirotelim Bosančkom in četrtni odbor je naprosil teren Trnovo, naj poskrbi za deset rednikov. Pa se je javilo iz malega Trnovega 45 družin, 45 nadomestnih mamic in 45 krušnih očetov. Da ne bo kdo v zmoti, povemo, da je pod terenom Trnovo četrti Bakovnik razumeti le del Trnovega med Svabičevo ulico, Cesto v Mestni log do Malega Grabna in proslulo Sibirijo. Torej predel, ki se ne more ponašati s kakšno bogatijo. In še vedno prihajajo prijave ter izgleda, da- bomo morali naročiti novo pošiljko sirot iz ponosne Bosne. Socialno skrbstvo ima v Trnovem krepko oporo, kar je nemala zasluga agilnih članic AF2. Dasi je tu naseljen pretežno delavski sloj in nekoliko vrtnarjev, prispeva Trnovo mesečno 10.000 dinarjev, za oskrbo osirotelih otrok. Prispevajo ljudje, ki so sami okušali težo bede in jim še danes ne cveto rožice. Vedo pa, da bo podpirani naraščaj krepko zgrabil za delo in da se bodo dajatve, ki jih odtrgavamo od ust, nekoč bogato obre. stovale domovini. Tov. Polajnar Karel z Mivke je daroval mesto venca na grob pok. Trček Jakoba 200 din za partizanske sirote, tov. Kreutzer Pavel pa mesto rož na grob partizana Pogačnika Janez 300 din v invalidski fond. V imenu podpirancev, v imenu bosanskih sirot in njihovih za našo svobodo padlih staršev se vsem, ki darujejo in zbirajo prispevke, četrtni odbor prisrčno zahvaljuje. $ VSEM IZDAJATELJEM PERIODIČNEGA TISKA! Državna založba Slovenije bo v svojem mesečnem katalogu »Slovenski tisk« priobčevala podatke tudi o vsem slovenskem periodičnem tisku (časopisih itd.). Periodične publikacije, ki so izšle po 9. maju 1945 je treba prijaviti z naslednjimi podatki: L Naslov periodične publikacije, 2. Morebithi podnaslov, 3. Značaj publikacije (n. pr.: Glasilo Osvobodilne fronte Slovenije itd.), 4. Mesto izhajanja, točen naslov — telefon), 5. Priimek in ime glavnega urednika, odgovornega urednika ali članov uredniškega odbora, G. Njih bivališče, 7. Izdajatelj publikacije, odnosno člani vodstva društva ali konzorcija, 8. Naslov, 9. Tiskarna, 10. Sedež — (telefon), 11. Imena in naslovi lastnika(-ov) tiskarne, 12. Leto ustanovitve publikacije, 13. Doba — (letnik) izhajanja ..., 14. Število izvodov (zvezkov) v enem letu, 15. Kako izhaja (dnevno, tedensko. .. (2 krat?) . . . itd.), 16. Število strani besedila . .., kazala -.., 17. Število strani ilustracij v tekstu izven, 18. Format, 19. Naklada, 20. Prodajna cena za naročnike..., za posamezni izvod . .., 21. Morebitne priloge in vsi potrobili podatki o njej, 22. Morebitne pripombo in pojasnila. Uredništvo mesečnega kataloga »Slovenski tisk. Državna založba Slovenije Ljubljana, Kongresni trg 1 Dnevne vesti Glnekološko-porodniška klinika medicin, ske fakultete v Ljubljani, Siajmerjcva ul. št. 3, obvešča vse prizadete, da je sprejem bolnic in porodnic zaradi 'rezidavanja nekaterih bolniških sob začspjo omejen na nujne primere. Opozorilo! Oddelek za mejna vprašanja se je preselil !z Beethovnove ulice 4-III v nove poslovne prostore v Wolfovi ulici l-III (Mayorjeva trgovina) Nova telefonska številka brada je 23-06. R. K. v Celju. V minulem tednu so se vršile v Colju volitve v krajev, odbore RK. Ti odbori so prevzeli kot prvo nalogo, da nabirajo člane za R. K. Naj b> ne bilo hiše brez člana — Po možnosti več članov RK, saj jo to najbolj človekoljubna ustanova. Članarina za posameznega člana znaša letno din 24. Mladina do 18. leta se bo prvenstveno organizirala v RK po šolah Po možnosti torej vsi v RK, potrebnemu na pomoč! — Tajnica RK IIT č. - Celju. Nočno thžurno službo imata lekarni Loustek in Komotar. Šolstvo Slušatelji visoke šole za gospodarstvo In politiko. Predavanja so vsak torek in petek ob 19. ut!. Odbor sprejema vsak dan ob 10—12 in 17^-19 uro. Pri Upravlteljstvu Drž. mešane osnovne šole Ljubljana—Bežigrad naj se takoj javijo sledeči na nastop službe: Požar Ladislav, Rustja Josipinr in Miklavce Danila. Državna klasična gimnazija v Ljubljani. Izpit za nostrifikacijo spričeval sedmo in osmošolcev iz Sol lej 1944 in 1945 se bo vršil v petek, 2. novembra t. 1. Državna gimnazija v Celju. Dopolnilni izpiti v II. tečaju se bodo vršili dne 8. in 9. novembra, razredni izpiti za dijake, ki so zaradi vojnih razmer izgubili eno ali več šolskih let pa v času od 12. do 17. novembra. Natančneje na oglasni deski v gimnazijski avli. — Ravnateljstvo. Ant. Rud. Legato\ Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje dnevno od 10. do 12., Vrazova ulica 2. Vsi, ki so se že prijavili, naj prinesejo zadnje Šolsko izpričevalo in krstni list. — Ravnateljstvo. DA BI ŽELEZNICA MOGLA ZADOVOLJITI POTREBE GOSPODARSTVA tudi v času pomanjkanja vseh vrst tovornih vozov in da bi mogla najracionalnejše izkoristiti vsa razpoložljiva prevozna sredstva, jo uvedla prevoz blaga po načrtu. Prevozni načrt se sestavlja posebej za vsak mesec. Ustanova, podjetja in druge stranke, ki predvidevajo prevoz blaga po železnici, naj predložijo prijave za načrtni prevoz železniški upravi, komercialnemu oddelku neposredno ali po najbližjih železniških postajah do 5. v mesecu za prihodnji mesec (t. j. za mesec december do 5. novembra t 1.). V prijavi mora biti navedeno ime in natančen naslov pošiljatelja, vrsta blaga, mesečna količina, ki jo namerava predati za provoz, v tonah in število ter vrsta potrebnih voz (pokritih ali odkritih), nakladalna in namembna postaja in event. prevozna pot. Priporočamo, da vse stranke upoštevajo važnost načrtnega prevoza, ker 6e bo moglo kriti potrebe za izvennačrtne prevoze šele s preostalimi vozvi. Načrtni oddelek zveznega ministrstva za promet je izdal že vsem gospodarskim ministrstvom in samostojnim podjetjem navodila za prijavljanje blaga za načrtno prevažanje. Vsa natančna pojasnila pa lahko dobijo interesenti tudi na vseh železniških postajah. PRESKRBA DELITEV MESNIH IZDELKOV Potrošniki Okrožnega mesta Ljubljano prejmejo pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »meso © oktober« osnovno živilske nakaznico, izdano od MNOO — odsek za trgovino in preskrbo po 8 dkg mesnih izdelkov. Mesno izdelke bodo prodajali mesarji od črko T do Z v torek, dne 30. oktobra t. 1. dopoldne. Za vse tiste, ki še niso dvignili mesnih izdelkov iz kakršnega koli vzroka, bo prodajal mesaT Zupančič na stojnici na trgu v Šolskem drevoredu. KROMPIR Za sedanjo delitev krompirja (na odrezek »K—1«) ostane v veljavi objavljena cena din 3.50 za kg. * Bolniški odsek mestnega narodnega odbora za okrožno mesto Ljubljana bo na podlagi zdravniških potrdil izdajal nakazila za mesec november bolnikom in nosečim ženam po razporedu, ki bo nabit na tabli v veži v Beethovnovi ul. 7. * Mestni narodno-osvobodllni odbor — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani sklicuje za jutri v sredo 31. t. m. ob 15. uri v svojih prostorih, palača Bate, I. nadstropje, soba št. 1, sestanek trgovcev in zadrug s papirjem, pisarniškimi potrebščinami in pisalnimi stroji v okrožnem mestu Ljubljani. V interesu posameznega trgovca in zadruge je, da se sestanka sigurno udeleži. SEJMI MESECA NOVEMBRA V NOVOMEŠKEM OKROŽJU 1. 11. Mokronog, 2. 11. Mirna, 5. 11. Novo mesto, 6. 11. Brežice, 12 11. Bučka, 14. 11. Trebnje, 19. 11. Novo mesto, 19. 11. Metlika, 23. 11. Št. Lovrenc, 30. 11. Kočevje. FIZSCUK.TURA Zimski plavalni tečaj. Danes 30. t. m. se prične v bazenu Ilirija prvi enomesečni gimnastično plavalni tečaj. Vaje bodo dvakrat tedensko ob 20. uri. Tečajnina znaša din 150. Prijave sprejema blagajna kavarne Evropa. ŠAH ORGANIZACIJA ŠAHA V MARIBORSKEM OKROŽJU V novi Jugoslaviji se bo posvečalo šahu mnogo več pažnje kot pred vojno. V Ljubljani in južnejših predelih naše države je nova organizacija šaha že precej napredovala, v Mariboru in njegovem okrožju pa smo še v zaostanku; dolžnost vseh šahistov in ljubiteljev šaha je, da ta nedostatek čim prej odpravimo. Smernice in navodila, ki jih zastopata Slovenska šahovska zveza (SŠZ) v Ljubljani in oddelek za ljudsko prosveto pri OOOF v Mariboru, gredo za tem, da se ustanovi čimveč šahovskih »sekcije po različnih sindikatih, fizkulturnih društvih, na srednjih šolah in po krajih, mestih oz. mestnih predelih (četrtih). Zelja SŠZ je, da bodo »klubi« obstojali samo po okrožnih mestih. Ti »klubi« naj imajo elitni značaj in naj bodo v njih včlanjeni le najboljši igralci, ki se bodo formirali iz šahovskih »sekcij«. Vsak član tega »kluba« mom biti tudi član ene izmed »sekcij« in če v »klubu« ne opraviči svoje šahovske kvalitete, ne more več biti redni član tega »kluba«. SSZ namerava prirediti turnir za indi-viduelno prvenstvo Slovenije, na katerem bodo smeli igrati le najboljši igralci, ki so bodo izkazali in dosegli na kvalifikacijskih turnirjih najboljše rezultate. Približno čez dva tedna pa se bo že vTŠil občni zbor SŠZ v Ljubljani, na katerega naj tudi šahovske organizacije mariborskega okrož ja pošljejo svoje delegate. V torek, dne 0. t. m. se vrši ob^20 uri v igralnici kavarne »Astoria« v Mariboru sestanek, na katerega se tem potom vabijo zastopniki vseh že obstoječih šahovskih sekcij, zastopniki sindikatov, zastopniki dijakov mariborskih srednjih šol, funkcionarji bivših šahovskih organizacij, vsi ša-histi in ljubitelji šaha. Na tem sestanku se bomo pogovorili o vseh aktualnih zadevah, ki so v zvezi z uspešno organizacijo šahovskega življenja v mariborskem okrožju. JAVNA BORZA DELA RAZPOLOŽLJIVA MESTA /,A MOŠKE: 4 hlapcem, 5 minerjem, 10 orodnim kovačem, 2 stavbenim ključavničarjem. 2 pohištvenim mizarjem, 10 čevljarjem, 1 pre-šivalcu podplatov, 1 galeristu, 1 samostojnemu strojniku, 2 krojačem, 60 zidarjem, večjemu številu delavcev za stavbna de/la, 25 tesarjem, 1 slaščičarju. Kranjska Industrijska družba na Jesenicah potrebuje večje število valjavcev. R A D g O Dnevni spored za torek 30. t. m. 6.—6.15 Slovenske pesmi — 6.15—6.30 Smetanovi polki in Nedbalov valček — 6.30— 6.45 Napoved Časa in izvleček iz poročil z dne 29. X. — 6.45—7 Operetna glasba — 7— 7.15 Pregled sporeda, objave in poizvedbe — 7.15-7.30- Lahka glasba — 7.30-7.45 Napoved časa in poročila — 7.45—8 Odlomki iz francoskih baletov — 12—12.30 Pisana glas-ba — 12.30—12.45 Poročila — 12.45—13 Trio Radia Ljubljane — 13^-13.20 Napoved časa, pregled tiska, objave in prčgled sporeda — 13.20—14 Koncert malega orkestra Radia Ljubljane, dirigent: Uroš Prevoršek — 18— 18.15 Lahka glasba — 18.15—18.30 A- Adamič: Aktualni problemi naše preskrbe — 18.30— 18.45 Skladbe slovanskih avtorjev — 18-45— 19 Oddaja o SZ — 19—19.20 Napoved časa, poročila, objave in pregled sporeda — 19.20 —19.30 Ruske zborske pesmi — 19.30—19.40 Sovjetske vojaške pesmi — 19.40—20 Partizanska ura — 20—20.20 Samospevi partizanskih skladateljev, poje sopranistka Ivica Cankar-Binterjeva. Pri klavirju prof. Jože Pavlin — 20.20—20.40 Vokalni koncert Komornega zbora RL, dirigent: Ciril Cvetko — 20.40—21 Operna glasba — 21—22 Pester koncertni spored — 22—22.10 Teme današnjega dne — Naše zadružništvo — 22.10—22.30 Koncert violončelista prof. Otona Bajdeta. Pri klavirju Ksenija Ogrinova — 22.30— 22.55 Paganinijeve skladbe — 22.55—23 Najvažnejše novice dneva. SLOVENSKO \ARODNO GLEDALIŠČE Drama Torek, 30. oktobra ob 20. uri: Kornej-čuk: Misija Mr Perkinsa v deželo boljševikov. Red D. Sreda, 31. oktobra ob 20. uri: K. Ča-pek: »Mati«. Premiera. Red Premierski. Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: K. Čapek: »Mati«. Izven. Petek, 2. novembra ob 20. uri: Molife-re-Vidmar: »šola za žene«. Red C. Sobota, 3. novembra ob 20. uri: Cankar: »Za narodov blagor«. Sindikalna gledališka sobota. S. A. Nedelja, 4. novembra ob 15. uri: Kor-nejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov«. Izven. — Ob 20. uri: Cankar: »Za narodov blagor«. Izven. Opera Torek, 30. oktobra ob 20. uri: Rimski Korsakov: Sneguročka«. Red Premierski. Sreda, 31. oktobra ob 20. uri: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Red Sreda. Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: A. Borodin: »Knez Igor«. Izven. * Danes v torek, dno 30. t. m. uprizori Drama priljubljeno Kornejčukovo komedijo »Misija Mr Perkinsa v deželo boljševikov«. Predstava bo za red D. Premiera Čapkove »Matere« v Drami. Jutri v sredo, dne 31. t, m. bo uprizorila Drama Karla čapka »Mati«. Karel Capok, eden največjih čeških pisateljev, ki je umrl tik ob začetku druge svetovne vojne, pripoveduje v svojem intervjuju z dne 13. februarja 1938 o nastanku svoje drame: »Prvotna zamisel je obšla mojo ženo (Olga Sclieinpflugova, priljubljena avtorica dramskih iger in odlična češka igralka) v avtobusu med Saint Vendrilom (Maetcrlickova samota) in Rouenom, torej na nad vse literarni progi. Vračala sva se s kongresa PEN-kluba v Londonu. Bila je predstava matere v deželi, ki jo je napadel sovražnik. Mati hoče obvarovati svojega sina pred vojno. Ko vidi, da je domovina v resnici v nevarnosti, pošlje sama sina na vojno, čeprav ga je vzgojila v mržnji do nje« ... »Prvotna zamisel se mi je v enem večeru preoblikovala v’zamisel moža in žene, v zamisel njunega večnega medsebojnega konflikta«. »Mati« bo doživela v kratkem v Pragi svojo prvo premiero po osvoboditvi, Zagreb jo tudi daje te dni in na sporedu je na mnogih odrih v Jugoslaviji in drugod po svetu. — Na naš oder bo delo postavil in zrežiral Slavko Jan. Igrali pa bodo: Mati — Mira Danilova, oče — Bojan Peček, otroci pa: Ondra — Slavko Jan, Jifi — Jože Gale, Kornel — Demeter Bitenc, Peter — Stane 0o6nik, Toni — Branko Miklavc, stari gespod — Pavle Kovič, moški glas v radiu — Savo Vrtačnik, ženski glas v radiu — Vida Levstikova Scenograf — Alenka Gerlovičeva. Jutrišnja premiera je za red Premierski. — Prva repriza »Matere« bo na praznik, dne 1. novembra izven abonmaja. Danes ob 26. uri bo v Operi izvajana N. Rimski-Korsakova »Sneguročka« opera v štirih dejanjih s preigro, po pripovedki Ostrovskega. — Osebe: Pomladna vila — E-Karlovča, Ded Mraz — F. Navigin, Sneguročka — N. Stritarjeva, Gozdni duh — M. Brajnik, Karneval — F. Langus, Bobil, kajžar — S. Banovec, Bobiliha, njegova žena — S. Poličeva. — Spremstvo pomladne vile, vrane, gosi, race, šoje, slavčki in druge ptic©. Borendejci — Car Berondej — J. Lipušček, Bermjata, bojar — L. Koiro-šec, Lel, pastir — B. Stritarjeva, Kupova, hčerka meščana — M. Polajnarjeva, Misgir, bgat trgovec — A. Štrukelj, Prvi klicar i-? S. Štrukelj, Drugi klicar — S. Smerkolj, Paž — M. Medvedškova. — Dirigent: S. Hubad. — Režiser: P. Golovin. Vodja zbora: S. Hubad. — Koreograf: P- Golovin. — Predstava je za red Premierski. KINEMATOGRAFI KINO UNION: Sovjetska dokumentarna filma »Berlin« in »San Francisco«, tednik. Ob 17., 19. in 21. uri. KINO MATICA: Dokumentarna filma »Orelska bitka« in »Poraz Nemcev pred Moskvo«, tednik. Ob 16*. 19. in 21. uri KINO SLOGA: Sovjetska dokumen- tarna filma »Berlin« in »San Fran-cisco«, tednik. Ob 16., 18. in 20. uri Rokopis* i prejema uredništvo .Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva oL fi/Hl. ★ Telefon uredništva tu nprave štev. 23—61, 23—62,23—63, 23—64, * Telefon dežurnega urednika »tev. 23—61 P Tal. štev. za naročnino .Lhtdsk* nravice« 30—30, Miklošičeva e. 5. ★ Urejuje in odgovarja uredniški odbor? — Tiskarna »Liudsk* pravice«.