Leto XVDL, št. 2S Ljubljana, sobota 30. januarja 1937 Cena i Din Upravni£tvo. t^juoijtuia, tLnaigeva ulica 0 — reiefon fit. 8122, 8123, 3124, 8125, 3126. tnseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova UL 6 — TeL 1392, 8492. podružnica Maribor; Gosposka ulica St. II — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon fit. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana St. 11-842. Praga čislo 78.180, Wien št 105-241. Danes govori Hitler Danes bodo v Nemčiji svečano proslavili četrto obletnico, odkar so hitler-levci prevzeli državno oblast. Kakor vsako leto na ta dan, se bo tudi letos sestal nemški državni zbor in bo imel Adolf Hitler kot vodja stranke in šef države velik govor o domači in mednarodni politiki. Tradicija je že postala, da obsega njegov govor ne le pogled nazaj, marveč tudi program za bodoče leto. Ker je nemški režim v pravem smislu besede diktatorski režim, ni nikdar mogoče točno računati, kakšen bo ta program. Zato je razumljivo, da ga pričakujejo z enakim zanimanjem in enako napetostjo v Nemčiji in v vsem zainteresiranem inozemstvu. Na namerah Hitlerjeve Nemčije pa je danes zainteresirana prav vsa Evropa in še širok krog držav izven nje. Se s prav posebnim zanimanjem se pričakujejo v inozemstvu Hitlerjeve izjave danes, ker sta mu predstavnika obeh zapadnih velesil, angleški zunanji minister Eden dne 19. t. m. in francoski ministrski predsednik Blum dne 24. t. m., ponudila aovoij snovi za konkreten odgovor. Označila in utrdila sta najbolj pereče zadeve mednarodnih odnošejev na način, da bodo Hitlerjeva izvajanja v vsakem primeru pomenjala odgovor, pa naj jih bo izrecno obravnaval ali ne. Tudi če bo preko te ali one točke prešel z molkom, bo s tem že pokazal svoje stališče. Evropski odnošaji so danes tako prepleteni. da si skoro ni mogoče zamisliti problema, za katerega razvoj in rešitev bi bilo stališče Nemčije irelevantno. Od znanih pogajanj okoli reparacij pa do najnovejših nemških enostranih odpovedi versajskega miru se prepleta en sam niz konfliktnih vprašanj. Res gre v bistvu največ za problem francosko-nemških odnošajev in nemški državniki si neprestano prizadevajo, da bi podčrtali to okoliščino. Vendar francoskim diplomatom ni bilo in ni težko dokazati, da francosko nemškega problema ni mogoče ločiti od ostalih evropskih problemov in razpravljati o njem takora-koč na štiri oči. Ako upoštevamo, da si stojita nasproti dve velesili in ne morda dve mali državi je tako pojmovanje problema tudi edino realno spričo očividne povezanosti interesov ooeh velesil z interesi ostalih evropskih držav. Zato je g splošnega evropskega stališča francoska teza o nedeljivem miru in kolektivni varnosti mnogo bolj simpatična od znane nemške teze o dvostranskem sporazumevanju s sosedi. V tem nasprotju pa je prav za prav bistvo fran-cosko-nemškega spora glede ureditve medsebojnih odnošajev. V svoji borbi proti mirovnim pogodbam je Nemčija na zunaj postavljala vedno samo en cilj: dosego popolne enakopravnosti z vsemi ostalimi evropskimi velesilami, zlasti s Francijo. Zato je povsem razumljivo, ako pri tem ni imela smisla za evropsko skupnost kot tako, saj se je napram njej čutila v nekakšnem podrejenem položaju. Glavno pa je bilo to, da se ni hotela v nobenem pogledu vezati, ker se je bala vsake morebitne omejitve v svoji akcijski svobodi. Viden izraz te politike je bil zlasti njen izstop iz Društva narodov. Ako je Nemčija imela res samo cilj doseči popolno enakopravnost, je ta cilj danes brezdvomno že dosegla. Zato je nastopil zgodovinski trenutek, ko bo morala pokazati svoje prave namene. V nedeljskem govoru ji je francoski ministrski predsednik Blum s finim taktom in polnim razumevanjem sedanjih nemških skrbi ponudil roko sprave, kakor ni tega doslej storil morda še noben francoski državnik. Dokazal je, da ima tudi njegov režim, čeprav je nemškemu ideološko nasproten, polno razumevanje za resnične nemške potrebe in da so s francoske strani podani že vsi elementi medsebojnega zaupanja, brez katerega si evropskega pomirjenja ni mogoče predstavljati. Na Nemčiji je sedaj, da to zaupanje vrne z enakim zaupanjem. Berlin. 29. jan. g. Za jutrišnji »dan narod nosocialistične revolucije« so izvršene obširne velike priprave Ceste od Wilhelm-strasse do Krollove opere so vse v zastavah. Predsednik državnega zbora general Goring je objavil naslednji dnevni red za jutrišnjo prvo sejo tretje volilne dobe državnega zbora: 1. Konstituiranje državnega zbora 2. Volitve predsednika. 3. Po-obl3Rt.ilni zakon in vladna izjava. Potek seje bodo prenašale vse nemške brezžične postaje. Zvečer bo običajna ba-klada. Sirijci protestirajo London, 29. jan. o Listi imajo daljša po ročila iz Damaska, da je francoskoturški sporazum o aleksandretskem sandžaku povzročil silno nezadovoljstvo v Siriji. V Damasku so nastali krvavi nemiri in je arah« sko delavstvo napovedalo splošno stavko. Predsednik sir:iske vlade Džamilbej je izjavil, da sirjjska vlada nikoli ne bo priznala turšSini enakopravnost z arabščino na področju aleksandrestskega sandžaka. Izhaja vsak Hnn razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Dm tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. DRŽAVNA KRIZA NA JAPONSKEM General Ugaki je vrnil mikadu mandat — Položaj postaja vedno bolj zapleten in niso izključena velika presenečenja Tokio. 29. januarja b. Japonska parlamentarna kriza se je z neuspelo misijo generala Ugakija znova silno zaostrila. Po najnovejšem razvoju dogodkov se zdi. da je prepad med parlamentom in armado nepre-mgstijiv. Denar in meč sta si že v takem nasprotju, da niso izključene nove komplikacije. ki utegnejo bit- hujše od onih z dne 26. februarja lanskega leta. ko je prišlo do znanega pokola uglednih ministrov. Oficirska kasta nepopustljiva General Usaki je storil vs^, da bi dosegel zadovoljiv kompromis med obema taboroma. Pridobil j.e za posredovanje tudi najvišje oficirje, toda oficirska kasta se je navzlic temu odločila, da mu ne da nobenega ministra, h svojih vrst. tudi ne vojnega ministra. Ta sklep oficirskega zbora je generalu Ugaikiju sporočil dosedanji vojni minister Teran či, ki .ie izjavil, da ne bo noben oficir stopil v Ugal- :j5v kabinet, ker nima armada noheneera zaupanja v Ugakija.. da. bi zrvres izvedel reforme, ki iih za-Revnio vojaški krogi. Armada celo ?eIi je dodal Terauči, da general Ugaki takoj vr- ne mikadu mandat. Tako je prišlo do nove zaostritve konflikta med vojaškimi in onimi krogi ki so podpirali Ugakijeva prizadevanja za sestavo nove vlade- Ker so tudi vsa nadaljnja prizadevanja generala Ugakija, da bi vendarle dosegei kakršenkoli kompromis, ostala brezuspešna mu končno ni preostalo ničesar drugega, kakor da je vrnil mikadu mandat. To je sporočil javnosti s oosebnim proglasom, v katerem ost«-o napada vojaške kroge, ki ne spoštujejo več nit' volje mikada, ter obenem sporoča, da odlaga tudi svof generalski čin. ker noče imeti s tako družbo nobenega posla Agencija. Domei poroča, da se je včeraj zbrala pred Ugakijevo hfišo velika množica pristašev patriotične delavsko-kmetske zveze, ki so hoteli izročiti Ugakija posebno spomenico v kateri mn nasvetu je jo, naj opusti vsako nadaljnje posredovanje z vojaškimi krosi Policija je velik del manifesten tov aretirala. Težke posledice sedanje krize V informiranih političnih krogih mislijo, da bo imela sedanja kriza težke posledice za državo, njen notranji ustroj in razvoj. strelite vseh 17 obtožencev S Bržavssi tožilec v moskovskem procesu je imenoval obtožence v svojem govoru „t3lpo požigalcev in vohunov" Moskva, 29. januarja, b. Po končanem zaslišanju obtožencev je povzel besedo državni tožilec Višinski k sklepnemu govoru. Oumil se je k vsakemu izmed 17 obtožencev in vzkliknil: »Trko nizko so torej padli trockisti. Postali so predstraža mednarodnega fašizma!« V svojem govoru se je najprej dotaknil nekaterih posameznosti procesa, preidkave in zasliševanja obtožencev, nato pa je njih početje obsodil z najostrejšimi izrazi, napadi in obtožbami. Proces, je dejal med drugim, je odkril vse teroristično in zločinsko delovanje tiockističnih zarotnikov, ki so skozi dolgo vrsto let izvrševal: strahotna dejanja. Dokazal je obenem, kakšnih zvijač in zahrbnosti so se obtoženci posluževali v svojem razdiralnem delu. Toda trockizem je enkrat za vselej uničen. Težave v letih 1929 do 1933 so trockiste podžigale k nadaljevanju svojih akcij, ker so že domnevali, da bodo svoje delo uspešno dokončali. Poleti 1931 je Japonska izdelala podroben načrt za napad na Sovjetsko unijo, ki naj bi se bil izvršil leta 1932. Vsi znaki in vse sledi kažejo, da so bili trockisti v zvezi s sovražnikom. Beseda Višinskega niso ostale brez vpliva na obtožence. Obtoženi Strojlov se je celo razjokal, ker se spričo težkih obtožb državnega tožilca ni mogel ubraniti solz. Toda Višinski se je v svojem govoru obrnil posebej na vsakega izmed obtožencev in bral vsakemu izmed njih dolge levite. Pjatakova, Sokolnikova in Radeka je zlasti dolgo obdeloval. Imenoval jih je »tolpo požigalcev, vohunov in goljufov«. Smatra jih odgovorne za celo vrsto umorov nedolžnih delavcev ter za navadne, prosta-ške morilce. Popoln molk je zavladal v dvorani, ko je Višinski, srepo gledajoč obtoženega Radeka, citiral besedo za besedo, Ki jo je Radek napisal v »Izvestjih«, ko so pred vojaškim sodiščem stali Zi-novjev, Kamenjev in tovariši, ki se jih Radek ni sramoval javno imenovati »reptile, izdajalce in pse«, dasi je sam pripadal isti druščini. Vi sami, gospod Radek, je dejal Višinski, zaslužite vse te lepe nazive. V svojih izvajanjih je skušal Višinski dokazati, da so se Pjatakov, Sokolnikov in Radek že od nekdaj borili proti Leninu in že od nekdaj igrali dvojno vlogo. Nato je spet navedel neki Radekov stavek iz xlzvestij«, v katerem je Radek tedaj zahteval smrt za vse, ki se pajdašijo s fašisti. Radek je mislil, da je to napisal o Zi-novjevu in Kamenjevu, pa se zelo moti. Pisal je o sebi in si s tem sam zapisal smrtno obsodbo. Višinski je govoril štiri ure. Končal je z zahtevo, naj bo smrt plačilo za vsa dejanja obtožencev. Kateri diplomati so kompromitirani Dasi je predsednik vojaškega sodišča vsem obtožencem strogo prepovedal javno imenovati imena tujih diplomatskih zastopnikov, ki so zapleteni v sabotažna in vohunska dejanja trockistov, se obtoženci te prepovedi v svojih izjavah niso mogli držati in so od časa do časa izdali kako ime, ki je presenetilo vse poslušalce. Tako je Pjatakov opozoril na neko pismo Trockega, v katerem mu ta sporoča, da mu je pripravljen preskrbeti zveze z nemškim poslaništvom v Moskvi. Radek je govoril o nekem visokem japonskem diplomatu, dodeljenem japonskemu poslaništvu v Moskvi. Strojlov je neprestano navajal ime nemškega konzula v Novosibirsku, s katerim je bil v tesnih zvezah. Zanimivo je tudi dejstvo, da so obtoženci skoro dnevno navedli kakih 20 novih imen sovjetskih in tujih državljanov, o katerih so trdili, da so prav tako zapleteni v zaroto. Večino teh ljudi je seveda policija takoj aretirala. Iz vse države prihajajo vedno znova in znova resolucije raznih organizacij, ki zahtevajo smrt za vse obtožence. .Celo dijaki in učenci osnovnih šol pošiljajo podobne telegrame. Radekova mati prosi za sina Berlin, 29. januarja- AA. Po vesteh iz Varlave je Radekova mali, ki živj v Tars novu na Poljskem, poslala Stalinu in njegovi materi brzojavko v kateri ju prosi, naj njenega sina pomik»+.e- Brzojavke so ostale brez odgovora. Vtis procesa v Franciji Pariz, 29. januarja, b- Moskovska proces proti Radeku in tovarjšem zasledujejo v Franciji z največjim zanimanjem. Značilno je, da ee protj načinu vodstva Procesa pojavljajo resni pomisleki oelo v krogih, ki so doslej brez pridržkov zagovarjali francosko prijaioljstvo s Sovjetsko unijo. Po drugi strani domnevajo v pariš/kih diplomatskih krogih, da kaže v poslednjem času tudj Ru« sija sama tendenco po izolaciji v zunainji Politiki. Procesu št 2 bo takoj sledil proces št. 3 Rim, 29. jan. br. Tukajšnji listi poročajo, da se bo takoj po končanem procesu proti Radeku in tovarišem pričel pred vrhovnim vojaškim sodiščem v Moskvi nov proces. Zagovarjati se bodo morali zaradi sodelovanja v zaroti trockistov Leninova vdova Krupskaja, glavni urednik »Izvestij« Buharin, bivši sovjetski vojaški ataše v Londonu general Kutner, adjutant maršala Tuhačevskega kapetan Smutny, bivši odpravnik poslov v Parizu Rakovski m bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev Ry-kov. Tudi Trockega hči in sestra aretirani Moskva, 29. januarja, b. Danes so se raz. širile tu govorice, da je policija aretirala tudi Trockega hčerko, ki je živela v pre« gnanstvu v Krasnojarsku. ter Trockega se-sitro, ženo nedavno ustreljenega Kamenje« va. Trocki: Tudi mojega sina čaka smrt Mexico, 29. januarja b. Ko je Trocki zvedel za aretacijo svojega sina Sergeja, je izjavil: »Ta aretacija je odgovor na moje nedavne izjave o sedanjem moskovskem procesu. Stalin zahteva obtožbo mojega lastnega sina proti meni. Prav gotovo je odločil, da ga umori, kakor bo umoril še sto in sto drugih ljudi samo zato, da bi mi moralno škodoval. S tem me hoče prisiliti, da bi svetu izdal, kar vem to kar mislim. Moj sto Sergej ni bil nikoli član Komsomola in se politično sploh ni udej-1 stvoval«. L- — Kdo Je umoril Navašina Pari«, 29. januarja, b. Policijske oblasti so svoja poizvedovanja za Navašinovim morilcem osredotočila na nekega dkrivnostnes ga človeka, ki ee je nekaj dnj pred umorom zglasiil v Navašinovem stanovanju. Gre za okoli 251etnega mladeniča, ki je takoj odšel, čim je izvedel, da Navašina ni doma-Domneva ee, da mu Pariz ni bil znan. ker je v bližini Navašimovega stanovanja ustavil nekega pas&nta in ga vprašal, kje Navašin stanuje. Pri tem pa je kazal listič, na kar terem je bil Navašinov naslov. Popis te osebe ee popolnoma ujema s popisom one« ga sumljivega človeka, ki ga je videl neki Parižan nekaj minut pred Navašinovim umorom v Boje de Boulogne. Rudarska stavka v Franciji Pariz, 29. jan. br. Rudarji v departemen. ta Gane so danes proglasili splošno stavko. Pesimizem se polašča političnih krogov prav zaradi neuspele misije generala Ugakija, ki ga je celo starovoditeljski svet »genro« smatral za edinega moža. ki bi mogel uspešno posredovati med armado in parlamentom. saj so bile njegove zveze z vojaškimi, političnimi in gospodarskimi krogi prav dobro znane. Prav zaradi njegovih zvez s politiki in gospodarstveniki pa ca v armadi niso prijazno gledali. Armada bi se nedvomno zadovoljila le z izredno bojevitim kabinetom, ki bi sicer navidezno sodeloval tudi r političnimi strankami, vendar pa le v toliko ^ kolikor bi se te prilagodile zahtevam armade. Vsako posredovanje nemogoče Spričo tako instransigentnega stališča vojaških krogov je seveda vsako posredovanje med njimi in parlamentom nemogoče. To toliko bolj. ker ima japonska armada velik vpliv na sleherno sestavo japonske vlade, ne samo zaradi svojega, po zgodovinskem razvoja podanega prevladujočega položaja, temveč tudi zato ker ji tak vpliv zagotavlja japonska ustava sama Po japonski usta- vi sinejo nansreč biti vojni in mornariški ministri samo višji oficirji Ako torej vojska kakšnemu ministrskemu predsedniku ne zaupa. kna z navedeno ustavno določbo v»e orožje v rokah, da onemogoči njegovo vlado, v primeru krize pa ne dopusti, da bi mandatar krone izvedel svoj mandat, ako ne uživa brezpogojnega zaupanja vojaških kTOgov. / General Ajaši novi mandatar Mika do je takoj po vrnitvi mandata generala Ugakija sprejel svoje tajne svetovalce in se posvetoval tudi s knezom Sajon-džijem, ki mu ie nasvetoval več kandidatov. Pred odločitvijo je mikado pozval vse skopaj na konferenco, nakar je ooveril sestavo vlade generalu Senhur Ajašiju, predstavniku zmernejšega krila oficirske kaste. Ce se tudi generalu Ajašiju ne bo posrečilo doseči kompromisa z vojsko in sestaviti novo vlado, bodo najbrž sledili dalekosežnl notranjepolitični zap! jtljaif. General Ugaki o položaju General Ugafa' je izjavi novinarjem • položaju: Politični položaj jb popolnoma negotov in moremo gledati v bodočnost samo % največjimi vznemirjenjem. Storil sem v*e, kar je bilo mogoče- da sestavimo novo vlado. zlasti zaradi tega, ker se-m hotel čuvati dostojanstvo nacionalne politike, toda dogodki so prišli v zaerato. To ni moja krivda in obžalujem težavni položaj eeearjo. Krvavi boji v Madridu Vladne čete obkolile Francove oddelke v madridski univerzitetni kliniki Pariz, 29. januarja, br. Po krvavi bitki, ki je sledjla nenadnemu napadu Francovih čet, so španske vladne fete davj zavzelo ves park Bloncloa ter potisnile fete generas la Franca tako daleč nzaj, tla so oddelki, kj so zasedli kliniko v univerzitetnem okraju, popolnoma odrezani. Vladne čete so zabile med nasprotnikove čete kljn tako, da so odrezane od zaledja. Opoldne je madridski obrambni vset obkoljene Francove oddelke pozval, naj se predajo. Na fronti pri Aranjuezu so vladne čete odbile napad generala Franca in mu prizadele velike izgube. Na ostalih frontah je vladal ves dan mir, ker oviia vojaške ope« racije deževje. Odbor za madridsko obrambo je opoldne objavil: Prj operacijah v odseku Moncloa smo upornike vrgii do meje parka. Naše čete ogražajo sedaj sovražne postojanke v verzitetni naselbini. Na fronti Aranjuez smo energično zavrnil; nove napade nemških čet, k- operirajo v tem odseku. Na drugih frontah ni bii« posebnih operacij- Francov demanti Rabat, 29. jan. Kakor javlja brezžična postaja v Jerez della FTomtera, je neresnična vest, da so vladne čete zavzele za-padni park v Madridu. General Franco zasedel špansko Gvinejo Salamanea, 29. jan. br. Glavrvj sta® generala Franca poroča, da so nacionalistične če. te zasedle danes prestolnico špaslke Gvineje in s tem postale gospodar te kolonija, ki je bila doslej v oblasti madridske vlade. Kulturni fsoj v Nemčiji Niti režim, niti škofje ne mislijo popustiti — Škofje napovedujejo najodločnejši odpor Berlin, 29. januarja, br. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih dobro poučenih krogih, so nemški kardinali in škofje o priliki svojega nedavnega bivanja v Rimu sklenili organizirati v Nemčiji najodločnejši odpor proti narodnosocialistični šolski in verski politiki. Nemški škofje ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad sprejemom, ki so ga bili deležni v Rimu in odkrito priznavajo, da so se vrnili po posvetovanjih v Rimu v Nemčijo ohrabreni in odločeni pričeti neizprosno borbo proti narodnosocialistični zakonodaji zlasti na polju šolstva in mladinske vzgoje. Ze pastirsko pismo, ki so ga preteklo nedeljo prečitali v vseh nemških cerkvah, kaže, da je treba v Nemčiji računati z najostrejšo kulturno borbo. To pa- stirsko pismo je po zatrjevanju cerkvenih krogov še le začetek. Nemški škofje so odločeni voditi borbo do kraja m se upreti vsakemu novemu napadu na pravice katoliške cerkve v Nemčiji. V narodnosocialističnih krogih izjavljajo, da so na ta boj pripravljeni ter da bo narodni socializem šel po poti, ki mu jo je začrtal njegov voditelj Adolf Hitler. Iz tega se da sklepati, da so vsa zakulisna pogajanja za poravnavo med Nemčijo m Vatikanom glede konkordata ostala brezuspešna in da stopa narodni socializem v odkrito borbo proti katoliški cerkvi ki ji oči-tajo, da odtujuje mladino narodu in državi ter jo vzgaja v internacionalnem duhu. Zakon o regentstvu v Angliji London, 29. januarja, b. Na pobudo kralja Jurija VI. je angleška vlada izdelala načrt zakona o regentstvu, ki je bil včeraj objavljen in ki bo najkasneje v torek predložen angleški spodnji zbornici v odobritev. Načrt določa, da zastopa kralja regent v naslednjih primerih: 1. Ako kralj še ni izpolnil 18 let. 2. Ako je kralj zaradi bolezni nesposoben za izvrševanje svojih kraljevskih poslov. 3. V primeru izredne potrebe. Regent postane ona oseba, ki ima po izključitvi vsake druge neprimerne osebe prvi pravico do prestolonasledstva. Regent ne bo imel pravice potrditi zakona, ki bi spremenil vrstni red prestolonasledstva ali položaj protestanske cerkve. Ako kralj še to dopolnil 18 let, izvršuje varuške posle njegova mati. Zakon računa tudi z možnostjo varuštva nad samim kraljem, kakor tudi z možnostjo delegiranja kraljevskih pravic na drugo osebo, vendar s pridržkom, da tak prenos poslov na drugo osebo nikdar ne sme vsebovati pravice razpusta parlamenta, četudi bi to želel sam kraij izrečno. Za prenos kraljevskih poslov prihajajo v poštev samo kraljica (oz. kraljičin mož, ako vlada kraljica) in še štiri druge osebe po prestolo-naslednem vrstnem redu. V sedanjih prilikah bi torej regentsk« posle v imenu mladoletne princese Elizabete, ako bi med tem postala kraljica, vodil njen stric vojvoda GloucesterskL Prenos kraljevskih poslov bi se lahko izvršil samo na kraljico Elizabeto, na vojvodi Gloucesterskega to Kentskega, na kraljevsko princeso to na vojvodo Connaught-skega, ki bi tvorili nekak državni svet. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Turčijo Ankara, 29. jan. br. V tukajšnjih dobro poučenih krogih izjavljajo, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med Nemčijo in Turčijo za ureditev gospodarskega sodelovanja. Nemčija se zanima za turške surovine in je pripravljena v zameno pošiljati industrijske izdelke ter zgraditi več velikih tovarn v Turčiji, namenjenih v prvi vrsti za izdelovanje potrebščin za državno obrambo. Zlot ne bo devalviran Varšava, 29. jan. g. Minister za gospodarske zadeve Kwiatkowski je izjavil v proračunskem odboru sejma, da odklanja j vlada vsako devalvacijo poljskega zlo ta. Devalvacija bi sicer prinesla gotove koristi kakor n. pr. ©življenje izvoza in prilagoditev nivoja cen svetovnim tržnim cenam, vendar pa je gospodarska struktura poljske države taka. da bi mogla devalvacija povzročiti zapletijaje. Snežni zameti v ČSR Praga, 29. januarja br. Skoro po vsej republiki že d'ra dni neprestano sneži. Posebno mnogo snega je zapadlo na Morav-skem to v Podkarpatski Rusiji, kjer divjajo tudi hudi viharji, ki povzročajo velikanske snežne žamete. Na Moravskem Je okrog 20 avtomobilov obtičalo v snegu to jih doslej še niso mogli rešiti. Ves avtobusni promet je ustavljen. Tudi železniški promet je zelo oviran. Naše šolstvo Finančni odbor narodne skupščine je včeraj razpravljal o proračunu prosvetnega ministrstva Beograd, 29. januarja, a. Finančni odbor narodne skupščine je danes nadaljeval podrobno proračunsko razpravo. Na vrsti je bil proračun prosvetnega ministrstva. Minister g. Stošovič je izjavil da bo o splošni prosvetni politiki vlade govoril v ple-nuimi skupine, v odboru pa se bo omejil na proračun v ožj^m smislu. Proračun njegovega reeora znaša eno milijardo, napram lanskemu je višji za 21 milijonov. Na osnovno šolstvo odpade 537, na srednje šolstvo 159. na visoke šole pa 90 miijo-nov Za državne tiskarne je v proračunu 28. za uimetnostn« šole 21 za verske šole 17 milijonov dinarjev itd. Minister je dalje utemeljeval potrebo srednjih in meščanskih ter pobijal ueovore- da so krediti za nje previsoki. Tudi izdatki za visoke šole, znanstvene ustanove in za umetnost so utemeljeni in potrebni, čeprav se zdijo na prvi pogled visoki Med novimi krediti, ki jih v starem proračunu še ni, je navajal minister med drugim prvo anuiteto v znesku 2 milijonov dinarjev za novo palačo prosvetnega ministrstva v Beogradu, kredite za osobje nove veterinarske fakultete v Beogradu, povišanje anuitet za zgradbe juridične fakultete in otroške klinike v Beogradu, ortopedske in zobne klinike v ZagTebu ter vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Krediti za srednje šole so povišani za 4.8 milijona. Na srednjih šolah manjka ie 400 učnih moči; vseh še ni mogoče nastaviti, nastavljenih pa bo s prihodnjim šolskim letom okrog 100 suplentov. Na osnovnih šolah Je 22.079 razvrščenih učiteljev in 6.073 pripravnikov. V razpravi so govorili poslanci Kabalin, Bogovac, in Mita Dimitrijevič, na popoldanski seji pa poslanci 2arko Tomaševič, dr. Mirko Kosič, Ivan Prekoršek, dr. Ni-kitinovič in Pavle Matica. Seja se je zavlekla pozno v noč. Nar. posl. Ivan Prekoršek je obširno govoril o šolskih razmerah v Sloveniji. V nadaljnjih izvajanjih se je med drugim zavzel za to, da se že vendar enkrat priznajo bivšim učiteljem na Ciril-Metodovih šolah ta službena leta. Nadalje je poudaril, da čaka skoro 800 mladih učiteljev že leta in leta na namestitev, medtem pa je samo v dravski banovini preko 200 nezasedenih učiteljskih mest in preko 200 učiteljev s pravico do polne pokojnine, ki pa še zmerom niso upokojeni, ker za to ni potrebnih kreditov. Govornik je zahteval večje dotacije za hidrotehnični in druge institute ljubljanske univerze ter končno prosil prosvetnega ministra, naj po svojih odposlancih prouči vse primere, ki jih je v svojem go-votu naštel. Skromni rezultati Novi avstrijsko-nemški gospodarski sporazum smatrajo avstrijski listi samo za začetno etapo v urejevanju odnošajev med obema državama Dunaj, 29- januarja, b. Po zelo napornih pogajanjih, ki fo se dejansko vlekla že vse od 11. julija 1936. t. j od podpisa avstrij-sko-nemške posrodbe. sta pred tremi dne vi Nemčija in Avstrija podpisali za leto 1937 veljavni gospodarski sporazum, kj stopi v veljavo 1. februarja. Novi odgovor pomeni v bistvu le nekakašno podaljšan.)« onega provizoričnega stanja v medsebojnih gospodarskih odnošajev obeh držav kakor je bilo za silo urejeno jeseni lanskega leta ob priliki obiska avstrijskega državnega pod-tajnika za zunanje zadeve dr. Schmiidta v Berlinu. Ker ta provizorij ni zadovoljil niti Avstrije niti Nemčije so se v decembru Ian»vkega leta začela nova pogajanja na Dunaju. ki so bila pred božičem ponovno prekinjena in so se znova nadaljevala šele 11. januarja Avstrijski kontingenti zvišani le za 10% Avstrijsko časopisje samo priznava, da pomeni dne 27. t. m. sklenjeni gospodarski sporazum le zelo neznaten napredek- v primeri lanskega leta. Ves ta napredek se da na kratko označiti s tem, da so avstrijski kontingenti zvišani za okoli 10 Listi opravičujejo neznatno povišanje kontingentov z okolnostjo, da bi sicer n« bilo pravega razmerja meri blaeovno in denarno izmenjavo, ker je znano, da Nemčija ne razpolaga z velikimi plačilnimi sredstvi. Dopolnilni kontingenti so za Avstrijo določeni predvsem glede poljedelskih produktov in živine ter deloma glede lesa. na industrijskem področju pa samo glede železa in jekla. Doseženo je bilo nadalje izbolj- šanje v medsebojnem obračunavanju pri av-■ strijsko-neoniški filmski izmenjavi. kakor ; tudi glede plačil pri izmenjavi duševnih dobrin. Tudi v pogledu tujskega prometa je prišlo do novih dogovorov, katerih prava vredno/st pa se spričo mnogih nemških omejitev gled*» potovanja nemških državljanov v inozemstvo ne da še praktično presoditi.. Nemške kompenzacije Zdi se. da so največje težkoče povzročali razgovori o nemških kompenzacijah za avstrijske dobave Dočim se je avstrijska vlada v vseli dosedanjih pogajanjih z Nemčijo postavila na stališče, da je zanjo eksport Ie t«daj koristen ako je sproti plačan, je Nemčija skušala večje dobave v Avstrijski kriti s povišanim izvozom svojih industrijskih predmetov, zlast predmetov vojne industrije. V novem dogovoru je več takih kompenzacijskih pogodb, le da se iz komunikeja ne da prav razbrati, s kakšnimi predmeti se bo ta nemška kompenzacija vršila. Izmed nemških industrijskih predmetov. ki jih bo Nemčija odslej v večji meri dobavljala Avstriji:, &e v komunikeju navaja samo premo?. Obe delegaciji sta se končno zediraili tudi slede dopolnilnih spremembi carinske tarife k obstoječi trgovski pogodbi iz leta 1930. 7>i urejanje sporov določa. dogovor ustanovitev posebnih vladnih komisij. Avstrijsko časopisje sicer pozdravlja ekle" nitev novega dogovora, vendar pri tem značilno poudarja, da mora biti nova po-jrodba samo etapa, in sicer še čisto začetna etapa ne pa že zaključna faza v urejevanju avstrijsko-nemških gospodarskih odnošajev. Kontrola brez Rusije ? ■ Papeževa bolezen London, 29. januarja, br. Studijska komisija londonskega odbora za nevmešava-nje v državljansko vojno v Španiji je danes proučevala predloge, ki jih je glede izvajanja kontrole sestavil pododbor. Po tem predlogu naj izvajajo kontrolo nad španskimi lukami vojne ladje onih držav, ki imajo že sedaj svoje vojne ladje v španskih vodah, namreč Anglija, Francija, Italija in Nemčija. Rusija naj bi bila po tem predlogu izključena, čemur pa se upirata Francija in Anglija. Na prihodnji seji bo komisija obravnavala predloge glede finančne podpore valencijski vladi obenem s predlogom Italije, da naj se zapleni zlato španske Narodne banke, ki se nahaja v inozemstvu. Angleški politični krogi sodijo, da bo kor.trola na španskih mejaih uvedena šele v enem ali dveh mesecih. Prihodnja seja nevtralnostnega odbora bo v torek. Kakor zatrjujejo, bodo tedaj razpravljali, ali je spiot mogoče in kako naj bi se preprečilo, da bi druge drža v e finančno podpirale valencijsko vlado. Razpravljali bodo tudi o španskem zlatu ki .je v zadnjem času prišlo v inozemstvo. Nemška avtarkija Berlin, 29. jan. AA. Danes je pruski mL n istrski predsednik Goring otvoril letno kmetijsko nemško razstaivo »Grilne Wo-che«, prirejeno izključno v znamenju šti-riletke. Kmetijski minister Darre je v svejem govoru navedel rezultate v oskrbi nemškega naroda z domačim blagom. Danes, je dejal, smo še odvisni od tujine glede nekaterih vrst žb eža, če pa naši na_ nasprotniki upajo, da nas bedo mogli kakor v svetovni vojni spraviti na kolena s tem, da nam bodo še bolj odrezali uvoz živeža iz tuijne, ne poznajo našega pravega položaja. Zadnja leta se nam je posrečilo povečati našo lastno oskrbo tako zelo, da se naša odvisnost od tujine ne more uporabljati kot sredstvo političnega pritiska. Min. predsednik general Goring je nato v svojem govoru pozival k sodelovanju nemško kmetijstvo, ^napadalni bataljon štiriletke«. Vem, da smo doslej pokazali izredne napore, je poudaril, vem pa tudi to. da se morajo obnoviti ti napori, če hočemo doseči svoj cilj. NeguSev protest v Švici Bern, 29. jan. br. Bivši abesinski cesar Haile Selasi je poslal preko tajništva Društva narodov protest Švicarski vladi zaradi priznanja italijanskega imperija. Švicarski zvezni svet je danes o tem razpravljal in sklenil vzeti protest na znanje. Odgovora ne bo dal, ker ga neguš tudi ne zahteva. ! Rim, 2y. januarja, br. Papež je prebil zopet zelo nemirno noč. Zaspal je šele proti jutru. Dopoldne se mu je stanje nekoliko zboljšalo in je v teku dneva sprejel več vatikanskih funkcionarjev, zdravniki pa izjavljajo, da bolnika moči vedno bolj zapuščajo. Antonescu pojde v Ankaro Bukarešta, 29. januarja, k. Zunanji minister Antonescu se danes vrne iz Ženeve, kjer se je s turškim zunanjim ministrom dr. Arasom dogovoril o svojem bližnjem posetu v Ankari. Baje bo Antonescu 8. februarja odpotoval v Turčijo. Iz Ankare bo potem skupno z dr. Arasom krenil v Atene, kjer se bo vršila letošnja prva konferenca sveta Balkanske zveze, ki je napovedana za 15. februarja. Tudi Henleinova delegacija pri dr. Hodži Praga, 29. januarja, d. Pozornost tukajšnjih političnih krogov je zbudila avdien. ca večje parlamentarne delegacije Hen. leinove stranke pod vodstvom namestnika dr. Franka pri dr. Hodži. Avdienca je v zvezi s Hodževo pobudo za narodnostni sporazum v CSR v okviru možnosti, ki jih predvideva sedanja češkoslovaška ustava. Usoden požar Bukarešta, 29. jan. w. Na kolodvoru v Totireni, v severni Moldavi je istočasno na desetih krajih izbruhnil požar, ki je zavzel ogromen obseg. V teku ene ure je pogorelo 46 skladišč žita. Škoda znaša več milijonov lejev. Vzrok požara še ni znan. Druga konferenca slovanskih ginekologov Brno, 29. januarja, br. Tukaj se je pričela danes v okviru kongresa češkoslovaških ginekologov druga konferenca slovanskih ginekologov. Udeležuje se je poleg zastopnikov Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije tudi 12 delegatov iz Jugoslavije. Na konferenci razpravljajo o tesnejšem sodelovanju med slovanskimi ginekologi zlasti v izmenjavi znanstvenih dognanj na tem polju medicinske vede. Iz davčne službe Beograd, 29. ian. AA. Andrej Perko. po® močnik davkarja, je premeščen iz SI. Bistrice k davčni upravi v Ljutomeru, davčni pripravnik Ivan Smerov pa fe Laškega k davčs n; upravj v Slov. Bistrico. Točno plačiij »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Beležke Povratek inž. Košutiča Kakor poročajo is Zagreba, se je včeraj vrnil v Jugoslavijo Inž. Avgust Košu ti d, ki je bival zadnja leta kot emigrant v inozemstvu, največ na Dunaju. Odšel je v inozemstvo leta 1930, čeprav se proti njemu ni vodila nikaka preiskava in ni bil ničesar obtožen. Bil je torej prostovoljno v emigraciji in zato tudi sedaj ni bilo nobenega zadržka za njegov povratek. Povratek inž. Košutiča pa je razumljivo vzbudil v vsej hrvatski javnosti ogromno pozornost, saj je spadal g. Košutič med najintimnejše sodelavce pokojnega Stjepa-na Radiča in je imel v bivSi HSS izredno velik vpliv. Vrh tega je njegova gospa hči Stjepana Radiča. Vzroka za njegov nenadna povratek po zatrjevanju informiranih zagrebških krogov ni iskati v političnih momentih, temveč se je inž. Košutič vrnil predvsem iz rodbinskih razlogov. Dr. Maček o Rusiji V Zagrebu je začel izhajati mesečnik »Za nacionalno Rusijo«. Izdaja ga »Društvo prijateljev nacionalne Rusije«, boriti pa se hoče proti boljševizmu in za novo nacionalno Rusijo. V prvi številki prinaša tudi izjavo dr. Mačka, ki pravi, da je po njegovem mišljenju sedanji komunistični režim v Rusiji samo prehoden pojav, ker nima opore med ljudstvom »O bodočnosti Rusije je težko govoriti,« pravi dr. Maček dalje: »gotovo je samo to, da se ne more vrniti k carizmu. boljševizem pa bo prebolela. Komunizem, ki ga skuša izvesti sedanja sovjetska vlada, ni izvedljiv in doživlja polome že tudi povsod v inozemstvu. Edina nada je popolno ozdravljenje ruskih razmer med maso ruskega kmeta, ki se mora končno organizirati in na solidnem temelju preboleti sedanjo strahovito narodno krizo. Za nas Hrvate kot slovanski kmečki narod ne more biti kolebanja. Naše simpatije so v celoti na strani trpečega ruskega kmeta, ki se sedaj bori za ustvaritev nove nacionalne Rusije in za osvoboditev svoje domovine izpod jarma tretje intemacicnale.« JRZ v Mariboru Zagrebški »Jutamji list« poroča iz Maribora. da se je tam vršil sestanek vseh šestih krajevnih organizacij JRZ za mesto Maribor. Na sestanku so izvolili za predsednika sreskega odbora JRZ župana dr. Juvana, za podpredsednika pa podžupana g. Žebota. Dalje je bilo sklenjeno, da priredi sreska organizacija spomladi javen shod JRZ za Maribor na katerega bo povabila dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Zahteve in želje g. K očeta V razpravi o proračunu pravosodnega ministrstva je govoril tudi nar. posl. dr. Koče, član poslanskega kluba JRZ. O njegovem govoru poroča Agencija Avala: »Dr. Koče zahteva, da naj se sodna poslopja zavarujejo proti požaru. Zahteva, da naj se s posebno postavko zagotovi popravilo sodnega poslopja v Celju, ki je tako, da skoraj razpada. Strinja se s pred-govorniki, ki zahtevajo, da naj se ustanovi kasacijsko sodišče za vso državo, dokler se pa to ne zgodi, bi bilo dobro, da bi se slovenski oddelek iz Zagreba premestil v Ljubljano. Glasoval bo za proračun pravosodnega ministra.« Zanimivo je razlikovanje med tem, kaj dr. Koče zahteva, pa med tem, kaj bi bilo po njegovem mnenju dobro, če bi se zgodilo. Z njegovo zahtevo po popravilu sodnega poslopja v Celju pa njegovi celjski somišljeniki ne bodo prav nič zadovoljni, ker oni m vsa celjska javnost zahtevajo, naj se zgradi novo sodno poslopje, ne pa da bi se krpalo sedanje, ki res ni več uporabno. Kdo ruši slogo v taboru dr. Mačka t V četrtek zvečer sta bila v Zagrebu dva sestanka pristašev bivše HSS. Glavna govornika sta bila poslanca dr. Žiga Scholl m dr. Ivan Pernar. Dr. Scholl je govoril o borbi hrvatskih poslancev za narodne pravice in izjavil, da se borba ne bo končala, dokler ne bodo zmagali na celi črtL Da pa bo uspeh kar najbolj sijajen, se mora organizirati v HSS vse, kar misli in čuti hrvatsko. Dr. Pernar je pojasnjeval zagrebškim meščanom mednarodni položaj m pa stiske hrvatskih kmetov. Obširno je pripovedoval tudi o razgovoru, ki ga je bil pred meseci imel z angleškim publicistom Setonom Watsonom. Končno je pozival vse Hrvate k slogi in pri tem med drugim rekel: »Med nami so ljudje, ki poskušajo zanesti zmedo v naše vrste. Morda so k temu prisiljeni, ali pa so plačani za to. Zamašiti je treba usta vsakomur, ki zabavlja na vodstvo HSS in širi sovraštvo med prijatelji. Kdor danes ruš' slogo hrvatskega naroda, je navaden izdajalec.« Iz časopisnih poročil ni razvidno, koga je dr. Pernar mislil s temi svojimi opozorili. Mišljeni so lahko hrvatski klerikalci, ki v zadnjem času vedno ostreje napadajo razne voditelje hrvatskega kmečkega pokreta. lahko pa tudi zagrebški frankovci, ki bolj in bolj dajejo izraza svojemu nezadovoljstvu s politiko vodstva bivše HSS rn so začeli izdajati celo svoj časopis »Sijač«, ki ga v velikih množinah razširjajo po mestih in podeželju. Pretnja hrvatskega župnika V listnici uredništva »Hrvatske straže« se je oglasil k debati o škodljivem delovanju nekaterih ideologov b. HSS trudi g. župnik Ivan Kokot iz Rovišta pri Belovaru: »Vsak teden novi napadi na cerkev ln naš duhovniški stan je več nego dovolj. Vsega tega ne bomo mogli več dolgo prenašati v interesu vere in duhovnikov, pa tudi skupne hrvatske stvari. Saj je za hrvatsko stvar doprinesla vera posebno od leta 1929 sem več kakor dovolj in s tem zaslužila vsaj to, da jo puste pri miru. Nekateri so očividno tako strašno zaslepljeni, da pozabljajo, da smo duhovniki prostovoljni sluge naroda v političnem delu in da bodo izzvali s takimi izpadi samo razkol v hrvatskih vrstah.« i Petmilijardno posojilo Francije v Angliji Pogajanja so uspešno zaključena — Iskanje kredita za francoske železnice London, 29. jan. o. Francosko posojilo v Angliji je dovršeno dejstvo. Davi je bila podpisana franoosko-angleSka konvencija, ki določa pogoje za to posojilo. Obenem so se pričela tudi pogajanja za kredit francoskim železnicam. Angleško finančno ministrstvo se ni hotelo zadovoljiti samo s francoskimi državnimi jamstvi, nego je zahtevalo tudi hipoteko na francoske železnice. Francoska železniška uprava se je zaradi tega začela pogajati s finančniki v Amsterdamu in Stockholmu za kratkoročno posojilo v znesku 3 milijard hankov. O posojilu, za katerega bo jamčila angleška vlada, poročajo »Times«, da bo le krat-končno, kakor je bilo lansko in bo znašalo 5 milijard. Urediti je treba le še nekatero tehnične podrobnosti. Pariz, 29. jam. o. »Journal« poroča: Nenadno povišanje diskonta kakor tudi namere francoske vlade, da najame nova posojila v tujini, so znamenja, da znižanje vrednosti franka ni imelo onega finančnega učinka, ki so ga pričakovali in na podlagi katerega so računali, da se bo kapital zopet vrnil v Francijo, tako da bi bila na razpolago zopet večja denarna sredstva in bi bilo znižanje diskonta zaradi tega lahko trajno. Potekli so le štirje meseci po 30 odstotni devalvaciji franka in javni kredit je zopet ogrožen, tako da bo potrebna pomoč iz inozemstva. Milijon ljudi brez strehe Reka Ohio polagoma upada — Katastrofa se širi sedaj proti Memphisu New York, 29. januarja, k. Bilanca katastrofalnih poplav v dolini Ohia, sestavljena po zadnjih podatkih, je naslednja: Po dosedanjih ugotovitvah se je število človeških žrtev povečalo na več tisoč, nad milijon ljudi pa je moralo zapustiti domove. Materijalna škoda sega preko 400 milijonov dolarjev. Strokovnjaki so mnenja, da je poplava v dolini Ohia že dosegla vrhunec in da bo reka sedaj pričela upadati. Višina vode je bila snoči že nekaj ur stacionarna. Med tem je nastopil hud mraz in se je nad poplavljenim ozemljem stvorila celo ledna ravnica. Pač pa vode Misisipija še nadalje naraščajo in se poplave širijo južno Caira v državi Illinois in po dolinah Misisipijevih pritokov. V Mound Cityju so vode podrle velike jezove na periferiji mesta. Sedaj je že vse ozemlje od Caira do Memphisa evakuirano. še mnogo hujši je položaj z zdravstvenih vidikov. Epidemije se zmerom bolj širijo med prebivalstvom, ki je moralo zapustiti v vsej naglici kraje ob Mislsipiju in se zateči v naselja in mesta, ki so po 30 in več kilometrov daleč od reke. Epidemija hripe se posebno širi med prebivalstvom Cincinnatija in Pittsburga ter tudi po vsej državi Indiani. Glavno vodstvo reševalne akcije, ki se nahaja v Memphisu, je zaradi katastrofe, ki se sedaj širi po nižavah ob južnem toku Misisipija, silno v skrbeh. Izkazalo se Je. da jezovi in ograde nikakor ne bodo mogli vzdržati pritiska silnih množin voda. Zaradi tega že računajo s tem, da bo treba opustiti dela pri teh jezovih in skrbeti I predvsem za evakuacijo prebivalstva. Zavrnjena pritožba proti volitvam Za občino Veliko Dolino v brežiškem srezu so bile razpisane občinske volitve prvotno za mesec oktober, ko so se vršile volitve po večini drugih slovenskih občin. Volitve so bile potem odgodene in končno razpisane za 6. december. Tudi za ta termin pa je bila sestavljena in vložena le ena lista, in sicer opozicijska. Pristaši JRZ niso mogli sestaviti kandidatne liste. Pač pa so se potem pritožili proti volitvam, pri katerih je izmed 554 volilnih upravičencev glasovalo za opozicijsko 363 ali 66°.'o vseh upravičencev. V pritožbi so navajali, da so »nasprotniki s silo, usfcme-n&mi in pismenimi grožnjami, napadi in slino agitacijo vplivali na volilcec. Navedli so več primerov in nato še trdili, da se >v voilni lokal nabralo nad 30 ljudi, kar je oviralo pravilno poslovanje volilnega odbora«. Upravno sodišče v Celjlu je te dni pri- tožba zavrnilo kot neomovano, Ugotovilo je predvsem, da je »bila vložena le en* kandidatna lista, zaradi česar v pogledu postopka volilnega odbora ne more biti bistvenih nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev«. Kljub temu bistvenemu dejstvu je upra-vno sodišče razmotrivalo tudi stvarno o obeh glavnih točkah pritožbe,, pa je prišlo do zaključka, da ni dokazano,, da bi se ^.zgodilo tako nasilje, pretnja ali podkupovanje«, ki bu imelo bistven vplivna izid volitev. Glede druge točke pritožbe je upravno sodišče izreklo, da je po zakonu ssicer nepravilno, ako je bilo naenkrat na volišču več kakor 5 volilcev, vendar pa taka nepravilnost ne more povzročiti neveljavnosti volitev, zlasti ker pritožitelji gami ne trdijo, da bi se zaradi navzočnosti večjega števila volilcev izvršile kakšne nepravilnosti v poslovanju volilnega od, bora. Gospodarski svet Male antante Beograd, 29. januarja, p. Dne 15. febr. se sestane gospodarski svet Male antante. Njegovo zasedanje se bo pričelo v Beogradu, zaključilo pa v Dubrovniku. Na konferenci gospodarskega sveta Male antante se bodo obravnavali predvsem trgo vinski odnošaji med državami Male antante. Sestavili se Dodo podrobni načrti za izmenjavo blaga v prihodnjem letu. Na dnevnem redu so pa tudi razni dirugi problemi, tako prirejanje stalnih kongresov gospodarskih zbornic držav Male antante, zadeve železniškega, pomorskega in Beograd, 29. januarja, p. Iz Sarajeva postopkov, civilno letalstvo itd. Slovo avstrijskega poslanika Beograd, 29. januarja, p. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sprejel danes grškega poslanika Bibico Rosetija ter dosedanjega avstrijskega poslanika Heiru richa Schmidta. Slednji se je prišel postavit od ministrskega predsednika, ker odhaja na Dunaj, kamor je bil poklican na službovanje. Dr. Bukovsky v Sarajevu Bograa, 29. januarja, p. Iz Sarajeva poročajo, da je danes dopoldne prispel tja preko Broda starešina slovanske sokolske zveze in GOS dr. Bukovaky. Na mnogih vmesnih poetaajh so ga pozsdravljale sokolske čete. Na sarajevski postaji so ee zbrali vsi sarajevski Sc-kodl. Dr. Bukovsky je takoj po svojem prihodu abi£pacientkec, Filipičeva tudi zaradi raznih primerov odpravljenja telesnega plodu, Bučeva zaradi sodelovanja, Farčnikova in Ambroževa, ker sta si pustili vzeti telesni plod, štefančič in Koželj pa zaradi zavajanja in nasnovanja k odpravljen ju telesnega plodu. Lansko pomlad je 281etna brezposelna modistlka Ana Holtdbarjeva v Celju zanosila z Ivanom štefančičem. Dne 19. septembra mu je to sporočila z željo, da bi si dala odpraviti pli:d. štefančič je še istega večera odvedel Holobarjevo v Novo vas 11 Josipini Filipičevi, o kateri je vedel, da se bavi z odpravljanjem telesnega plodu. Filipičeva je takoj pristala na odpravo, zahtevala pa je v naprej izplačilo nagrade v znesku 550 Din. Ker štefančič pi imel denarja pri sebi, je odšel s Holobarjevo in se vrnil z njo k Filipičevi 21. septembra zvečer. Plačal je zahtevano nagrado in puetil Holobarjevo pri Filipičevi. Filipičeva je najela pri Justini Bučevi posteljo in hrano za Holobarjevo za čas, ki bi bil potreben za izvršitev umetnega splava. Dasi je bila Holobarjeva že v sedmem mesecu nosečnosti, jo je Filipičeva v času od 21. do 30. septembra šestkrat obiskala pri Bučevi in ji z večkratnim manipuliranjem s telohom skušala povzročiti predčasni porod, kar pa ji ni uspelo. Zato se je Holobarjeva odločila, da obišče babico Amalijo Jelenovo in je v to svrho prejela od štefančiča 5C0 Din za nagrado Jelenovi. Dne 1. oktobra je Bučeva odvedla Holobarjevo na Sp. Hudinjo k Jelenovi, ki je Holobarjevo skepala in ji nato s kovina,:-to predsednika pra* vosodnega odseka deželne vlade. * Pr°tituberkulo«na zveza v Ljubljani prosi vse delodajalce, da bi posvečs^Li zdravstvenemu stanju delojemalcev — osobito kar se jetičnih tiče — vso pažnjo in upoštevali dejstvo, da je primerno dobra plača ali mezda prvi pogoj za uspešno zdravljenje, ki zahteva dobro in tečno prehrano. Tudi stanovanjskim prilikam svojih nameščencev naj posvečajo vso skrb in naj tam, kjer je to le količkaj mogoče, podpirajo akcijo za zdrava ki zračna stanovanja. Le skupnemu delovanju vse javnosti bo mogoče dobojevati z najhujšim sovražnikom človeštva — j etiko — uspešen boj! Pri ljudeh* nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. 3—t Ogl. reg. S. br. 16. 486/35. * Velike pokrajine brez zdravnikov. Ker ni popolnoma izvedena organizacija zdravstvene službe, imamo v mestih veliko število slabo plačanih zdravnikov in volon-terjev brez plač, d očim živi in umira prebivalstvo velikih občin brez zdravniške pomoči, prepuščeno na milost in nemilost usodi in vra žari jam. »Hrvatski dnevnik« navaja, da je v Zagrebu 129 zdravnikov volonterjev, ki se borijo z največjo bedo. Ko je bilo nedavno razpisano mesto četrtega zdravnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Karlovcu, se je iz množice volonterjev prijavil za to mesto samo eden. To je bil neki mladi zdravnik, doma iz Črne gore. Četrti zdravnik karlov-škega okrožnega urada mora opravljati zdravniško službo med delavci, ki gradijo železniško progo Bihač—Knin. Mesečna plača znaša 2.100 Din, zdravnik pa ima tudi prosto stanovanje. Pr! razpokam koži. ozeblinah, lišajih In izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMELČNO MAZILO« ! * Razvoj Zemuna. Zaradi ugodne lege se je Zemun v zadnjih 18 letih razširil kakor malokaitero mesto v državi. V tej dobi je bilo investiranih za najrazličnejša gradbena dela, za nove stavbe, popravila, razširitve-regulacije ulic itd. preko 300 milijonov dinarjev- Največje investicije 60 bile leta 1928, najmanjše pa leta 1919. Za razvoj Zemuna je bilo posebno pomembno lansko les to. Dovršili so največje poslopje — palačo zrakoplovnega poveljstva in razne podjetniške stavbe. Zemun se tipično deli na dva različna dela: stari del je zbran okrog edL nega hribčka v tem kraju, na vrhu katerega je bila nekdaj trdnjava, novi del pa se širi v nižini proti Savj i« v njem že 30 let gradijo po principih moderne urbanistike. Zemun je imel leta 1890 okrog 14.000. leta 1920 preko 20.000, leta 1931 že okrog 29.000 zdaj pa ima okrog 33000 prebivalcev. DRAGE E S DOBRA PREBAVA JE POL ZDRAVJA! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja Vam omogočajo ARTIN — DRAŽEJE Dr. VVANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. * Iz slovenske Koroške. Prebivalci št. Jakoba pri Brnci so si sami napeljali vodovod. Njihovi predniki so se o vodovodu pogovarjali že prd 40 leti, a dela se niso lotili in pomoči ni bilo od nikoder. Pred letom pa so se sedanji prebivalci sami lotili dela, delali so tlako brez vsake pomoči, sosed-mehanik je montiral cevi od vrelca do vasi v dolžini 900 m in zdaj imajo v vsaki kuhinji in vsakem hlevu dobro pitno vodo.— V Kamnu je umrl 68-letni župnik Anton šturm. Doma je bil iz domačalske fare, bogoslovne študije je dovršil v Celovcu, služboval pa je v šmohoru. na Višar-jah, v Borljah, na Brdu in 20 let v Kamnu. Z dobrosrčnostjo, značajnostio in narodno zavednostjo si je pridobil velik ugled. * Obsodba dveh lažnih novinarjev. Tulu* maši (beseda je turškega izvora m pomeni zelo pretkanega sleparja) so v naših krajih zelo grda in nevarna povojna pojava. Taki sleparji se predstavljajo lahkovernemu svetu kot zastopniki in zaupniki važnih ustanov, patriotičnih društev, najrazličnejših po litičnih misij, prav radi se pa tudi poslužujejo novinarske krinke. Zaradi v mnogih primerih že nerazumljive lahkomiselnosti ljudi imajo pni tem velike uspehe. Ta lah« komiselnost je nekaj prav čudnega zaradi tega, ker je novinarska stanovska organiza* cija že tolikokrat opozarjala in svarila pred sleparji ter razlagala, kakšne legitimacije imajo pravi novinarji. Zdaj je novosadsko okrožno sodišče obsodilo dva tulumaša — lažna novinarja; Stjepana Knipla, trgovska, ga potnika iz Osjjeka in Miljutina Jovanovj. ča, ki je bil nekdaj uradnik pri finančnem ravnateljstvu v Novem Sadu. Knipl in Jovanovič sta nekdaj v Novem Sadu ustanovila list »Naša Sloga«- To je bil eden izmed mnogih tednikov, ki se nepričakovano pojavijo in potem izginejo. Samo dve številki sta izšli, tretjo pa sta sleparja pripravila in prinesla nekemu bogatemu trgovcu odtis članka, ki je vseboval nanj in na njegovo rodbno 6trupen napad. Zahtevala sita. naj plača 4000 Din, da članek ne bo objavljen. Trgovec se ni dal oslepariti in izkoriščati teir je vse naznanil policiji. Sleparja sta na razpravi sicer zatrjevala, da nista hotela izsiljevati denar, dobila pa sita po 3 mesece strogega zapora. Opozarjamo Vas na odprodajo konfek- _ cijskega blaga po izredno nizkih cenah. JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova c. * Zlato v Dravi. Industrijec Braun v Gjurgjievcu je pred dvema letoma vzel v zakup izpiranje zlata iz Drave od Legrada do Barča. Na tem področju se ukvarja z izpiranjem zlata okrog 150 prebivalcev ^zlatarjev«. Pri primitivnem izpiranju osta* ne znaten del zlata neizkoriščen, ker obleži v pesku, in je podjetnik 6voje naprave že precej moderniziral. Za pridobivanje zlaita iz peska Drave se zanimajo razni inozemski podjetniki in je Braun zdaj celo iz Londo* na dobil ponudbe o soudeležbi pri podjet-ju. * Pet dni in pet noči na zapuščenem otoku sredi Dunava. V Smederevu in okolici je več dni divjala silna nevihta. Pred nevihto v soboto so se štirje brezposelni delavci s čolnom odpeljali na otok Ado, da bi tam nasekali nekaj drv in se z njimi vrnili domov. Med delom jih je zajela nevihta. Od ure do ure so čakali, da bo neurje pojenjalo, a ko jim je besno valovje odtrgalo in odneslo čoln, so spoznali veliko nevarnost, ki jim preti brez jedi in strehe na zapuščenem otoku. Pet dni in pet noči so stradali in prezebali na otoku in šele v četrtek jih je za ceno lastnega življenja rešil neki obalski delavec. Srečno je prispel do njih s svojim čolnom in jih spravil na varno. * Spet smrtna nesreča v rudnjku Monte Fromina. V Siveriču, v rudniku Monte Pro* bi ugotovile, kako se dogajajo nesreče-V rovih (so se že mudile razne komisije, da Te dni je nova nesreča spet terjala smrtno žrtev. V nekem rovu so delali rudarji Peter Lončar, Milan Tomič jn Krsto Novaikovič- V bčižni te skupine je bH rov, kjer so s kopanjem ie davno prenehali ln kjer so popustile ie vse opore. Ko eo se trije rudar ji potleg zapuščenega rova lotili dela, eo se pričele vsipaiti velike količine drobnega pre moga in kamenja. Naenkrat 6e je vsula ce.* Ia stena in je plaz podsul rudarja Lončar* ja, dooim sta tovariša še srečno dosegla izhod iz rova. Ko so Lončarja odkopaii, je bil že mrtev. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 Iz Ljubljane u— 2ene, v nedeljo 31. t. m. ob 11. dop. v dvorano Trgovskega doma na manife-stacijsko zborovanje v proslavo podpisa prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo! Društva se udeleže manifestacije s prapori, slovenska dekleta in žene pa pridite v narodni noši. Sekcija jugoslovenske ženske zveze. n— Glasben] Matici ljubljanski se je posrečilo, da je dobila za en koncert enega najslavnejših sodobnih komponistov Vašo Prihoda- Vaša Prihoda je že dvakrat nastopil v Ljubljani na koncertu in imel vselej popolnoma razprodano dvorano. Njegov le* tošnji nastop bo v petek 5, februarja ob 20. v veliki filharmonični dvorani. u— Medicinsko predavanje- Dr. Oton Baje, aeisitent I. kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, bo predaval o možganski kirurgiji, to je o tisti vrsti operacij, o katerih se je do nedavnega mislilo, da sploh niso bile mogoče. Predavanje bo v okviru poljudnoznanstvenih predavanj Pri-rodoslovnega društva 1. februarja ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din- u— V društvu »Soči« bo predaval drevi ob pol 21- v salonu »Zvezde« g. Viktor P»r-nat v naši trgovski in vojnj mornarici-Tretjino nase državne meje namaka naš sinji Jadran, 363 luk vod; v svet, 1000 otos kov je pred nami. Gospodarski razvoj mlade pomorske države zavisi mnogo od ureja, nih luk, razvite trgovske mornarice jn njenih prekomorskih zvez. vse pa od vojne mornarice, poklicne čuvarice našega morja. O vsem tem nam pove gosp. Viktor Pir-nat v predavanju, v katerem nas popelje tudi po naših večjih lukah od Sušaka do Bojane. Sočani, prijatelji jn vsi, ki ljubit« naše morje, sinji Jadran, ne zamudiite lega prvovrstnega predavanja s 100 slikami o naši trgovski in vojni mornarici. Vabljeni vsi in vsem je vstop svoboden. u_ Filozofsko društvo bo imelo drevi ob 18. v filozofskem seminarju na univerzi svoj II- redni občni zbor. članstvo se ga naj v polni meri udeleži- — Odbor. u_ Razstava ženske umetne obrti priredi Zveza gospodinj od 30. t. m. do 3. februarja v Grad šču 14. Razstava bo odprta V6ak dan od 9. do 19. ure. Svoja dela razstavi Drž. osrednji zavod za ženski obrt, strokovnjakinje, arhitektke in zasebnice. u— Izplačevanje pokojnin. Pošta Ljubljana I. bo dostavljala pokojnine 2. februarja na praznile. Da n© bi bilo treba poštnim uslužbencem nositi denarja nazaj, naj ji)hi upokojenci počakajo doma. u— Iz pisarne Ljubljanskega Sokola izvemo, da 60 priprave za maškarado: Z me* tuLtaico po logu •.. •. do malega zaključene. Niso torej točne vesti, da na maškarado ne bodo pripuščene maske, ki ne bodo v duhu naslova. Nasprotno, na tej zabavj bo. do imele svojo posebno vlogo tudi one maske, k{ bodo kot opazovalci skušali doumeti to pestro družbo metuljčkov, žužkov in hro* šoev, rajajočih v najčistejšem veselju med bohotnim cvetjem zelenega loga. O tem smo poročali že zadnjič. Zaželjenj so zlasti razni profesorji—etimoiogi, botaniki in drugi, ki hočejo stvar proučiti; dobrodošli pa so tudi oni, ki hočejo s svojimi fantastičnimi ali pisanimi kostumi konkurirati 'bujno barvnim ju bizarnim oblikam pisanega loga. Pri prav ute se torej na to konkurenco. u— Na pustno soboto 6. februarja bo na Taboru velika maškarada »v čaru mesečne noči«, v vseh prostorih Tabora, ki bodo tako bajno opremljeni in z zvezdicami razsvetljeni, da- se boste lahko počutili kar najboljše. Pri vedite & seboj še znance, četudi ne bodo točno v skladu z devizo. Bodo pa nastopile med maskami izvirne skupine zvezd, ozvezdij in planetov, le danes si napravite na koledar opazko: na pustno soboto prav gotovo na Tabor. u— V Sokolskem domu v šiški priredi šišenski Sokol 1. februarja 6vojo vsakolet* no predpustno maškarado. Na to predpustno zabavo vabimo vse, ki si žele neprisiljeno in dobro zabavati. Ob zvok h jazz orkestra I. planinskega polka iz Škofje Loke se bodo plesni pari pozibavali jn maske rajale po dvorani. Za prvovrstno vinsko kapljico bo poskrbela priznana domača tvrdka Peter Stepič, lastnik br. Mirko Stepič, vinska veletrgovina v šiški. Na razpolago bodo boga. to založeni buffeji. ki bodo nudili vse dobrote za lačne želodce po zmernih cenah. Obi* ščite nas 1. februarja zvečer in videli boste, da Vam ne bo žal. n— Opozorilo lastnikom psov! Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse lastnike psov, da jih prijavijo, v kolikor jih že nso, mestnemu izvršilnemu uradu v Lingarjevj uilici 1/W., in da plačajo predpisano pasjo takso najkasneje do 15. februarja 1937. Po tem term nu bo treba plačati dvojno takso ali pa bo neprijavljene pse pobral konjač-Prav tako pa je treba prijavitj tudi pse eu* vaje, kj so oproščeni takse in so na to lastniki psov Čuvajev še posebej opozarjajo. u— Papagajček brez enega krempeljčka je ušel. Vrne se ga naj proti nagradi, Tavčarjeva 2./m. Iz Celja e— Velik delavski zbor s predavanjem o socialni zakonodaji so sklicale delavske strokovne organizacije Medstrokovnega odbora za jutri ob 9. dopoldne v dvorano Celjskega doma. Predavatelji pridejo iz Maribora. e— Aretacija zaradi suma roparskega umora. Orožniki so te dni aretirali čevljar-lja R. s Sp. Hudinje in njegovo ženo zaradi suma roparskega umora, ki je bil izvršen približno pred 15 leti. Zaradi tega zločina je bil takrat obsojen nekdo drugi na dosmrtno robijo. Ker je sodna preiskava še v teku, nismo mogli izvedeti podrobnosti. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16. matinejo »CIRKUS BARNUM«. Predstavi ob 18.15 in 20.30 ODPADETA. a— Nepofitena delavka. Dne 14. t. m. zvečer je prišla 21-letna delavka Marta O. iz Celja v salon modistke gdč. Smolniker-jeve v Kolenčevi ulici in jo vprašala za reko stanovanje, ki je bilo oglašeno v izložbi. Delavka je porabila ugodno priliko in izmaknila naročen damski klobuk, nato pa izginila. Včeraj so jo v Celju aretirali in ji vzeli klobuk, ki ga je imela na glavi. e— Poskus samomora v zaporu. V sredo je 22-letna brezposelna delavka v policijskem zaporu izpila večjo količino ocet-ne kisline. Obupanko so prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »šampanjski valček« z Gladys Svvarthoutovo in zvočni tednik. Iz Maribora a— Sokolsko društvo Maribor-matica ima svoj redni občni zbor v sredo 3. februarja ob 20. v gornji moli dvorani Narodnega doma. Bratje in sestre- Vaša dolžnost je, da se vsi udeležite občnega zbora a— Iz mariborske kaznilnice. Med 491 obsojenci. ki so ostali 31. dee-fmbra 1936 v moški kaznilnici, je bilo 29 dosmrtnih. Pogojno odpuščenih je lrlo dosedaj 688 obsojencev. V le+u 1936 je prišlo v kaznilnico od sodišč 200 iz drugih kaznilnic pa 58 obsojencev. Izstopilo jfh je zaradi prestane kazni 111. znradi premestitve v drugo kas-nifnico 6. 118 obsojencev je bilo pogojno odpuščenih. 3 pa eo umrli. S stanj^im 31, decembra 1936 je bilo v moški kaznilnici 29 obsojencev na dosmrtno robijo. 413 na začasno robijo. 4 zateče nje, 42 strogi zapor. 3 zapor. 01 knmjeneev je 47? polnoletnih. 19 m mnlfVetnih. Samcev je 333. oženienih 133. vdovcev 13. ločencev 12. Po poklicu jih primda največ poljedelstvu in sicer 234. Slediti industrija in obrt s 194. trgovina in baTika.rsfvo 11. državna in samoupravna služba. 5. svobodni poklici 13, dnina/rji in &!užimčad 25. Od ustanovitve kaznilnice 1. oktobra 18S1 do 31. decembra 1936 izkazuje stanje kaznjencev 22.711 Pobeglih kaznjencev od leta 1919 do 1936 je bilo 10" a— Ker je zabodel župnika z nožem, je bil pred malim kazenskim senatom v tajni razpravi obsojen 36-letni delavec Martin Pintarič na 14 dni zapora. Dogodek se je primeril 25. februarja 1936 v Jamni, ko je po plesu v Kreftovi gostilni navalil Pintarič na župnika Andreja Klobaso ter ga z žepnim nožem zabodel v desno stran prsi. župnik Klobasa je sicer v pre'skavi izpovedal, da ga je Pintarič hotel oropati, vendar državni pravdnik Pintariča ni obtožil za,radi poskušenera ropa. marveč radi telesne poškodbe, župnrk Klobasa, ki je bil povabljen kot priča, ni prišel k razpravi. I* Kraiiia r— Predavanje na Ljudski univerz?. I>re- vi ob 20. bo predavala g. Angela Vodeto-va o krizi d nižine. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Valček na Nevi«. Med dodatki tudj glasbeni film »Ruska romanca« in Paramountov zvočni tednik. Sledi za evcčnico velefilm »Vikitor in Viktorija«. Iz Ptuja j— Jubilej deia. Pri vinskem podjetju Fiiret in sinovi v Ptuju je praznoval knjigovodja bteLnbriickner llaus 25-letni-co službovanja. Čestitamo! j_ Gledališče. V ponedeljek so gostovali mariborski igralci na našem odru. Na sporedu je bila drama >Prva legija«. Odlična igra Mariborčanov je bila deležna mnogo I*>hvale. Žal le, da je bil obisik preslab. Vzrok je menda, da publika za resne drame nima prevelikega zanimanja in si žeii le operet ali veseloiger- j— V avto se je zaletel. Na banovinski cesti med Slo.;nci in Spuhijaani se je v sre* do proti večeru pripetila hujša avtomobilska nesreča. Tedaj se .ie vračal neki osebni avlo od Sv- liarbare v Ptuj. Šofer je opazil na desni stran-; ceste berača, ki je lepo počasi šepal naprej, in dajal signale, na kar se pa berač ni oziral. V zadnjem trenutku je berač skočil direktno protj avtomobilu. Avto se je takoj ustavii in ponesrečenca ne* zavestnega prepeljal v bolnišnico. Ponesrečenec je 72sletni Franc Lenko, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije. Oblastva bodo ugotovila, kdo je kriv nesreče. j— Precej snega je zapadlo zadnje dni tudi pri nas. Talko zvanj hrib Panorama, ki je last grofa Herbereteina, je Poln smučarjev. Vlaki so imel-, velike zamude, ker so bile železniške proge preveč zamet ene e snegom. V mestu opažamo, da se h sni Po* sestnik; premalo brigajo za čiščenje hodnikov. Strogi razglasi bi k temu gotovo pomagali. Iz življenja na deželr KOTREDEŽ. Gasilska četa v Kotredežu obstoj,-; šele nekaj let. Pokazala pa je mnogo marljivosti. Že pred tremi leti je zgra* dila svoj društven; dom. Svet je podaril dosedanji. načelnik g. Forte. Poleg redne občinske podpore so gasilci v Kotredežu imeli od oblaslva 4.900 Din podpore in je dom zdaj brez dolga. Že nekaj časa pa je vla* dala med člani pomanjkljiva disciplina, kar se je na videz omilila na izrednem občnem zboru v decembru. Preteklo nedeljo ie bi J redni občnj zbor v društvenem domu. Pri volitvah sta izpadla dosedanji načelnik Forte in poveljnik Viktor Drnovšek. Načelnik je Prvinsek, poveljnik jn Pod poveljnik sta pa nezmožna vršiti svoie funkcije. MALA NEDELJA. V nedeljo 24. L m. je bila v Sokolskem domu pri Mali Nedelji letna skupščina tukajšne gasilske čete. Občni zbor je pokazal najlepšo složnost vsega članstva. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve nove uprave, v katero so bili izvoljeni soglasno večinoma stari zaslužni in delavni odborniki z novim predsednikom Antonom Karbo na čelu. Novi odbor jamči s svojimi imeni za sporazumno m uspešno delo, saj je od 32 navzočih članov glasovalo za to listo 31 članov, 1 član pa se je vzdržal glasovanja. Z odobravanjem je članstvo sprejelo vest, da je občinska uprava določila za svojega Zabavna m vesela opereta D U E T z dražestno MARIKO ROKK in HANS SOHNKER-jem TEL. 2 7-3 O SLOGA Humoristična veseloigra »JAZ IN TI« Feliks Bressart, Friedl Czepa, Otto Walburg Matineja ob 14.15 »Šale za male in drugo« Sodelujejo; Micky miške in Veseli Dodi Veličastna in razkošna opereta »KONCERT NA DVORU« Marta Eggerth in Johannes Heesters Matineja ob 14.15 »RIBIČEVA PESEM« Najlepše arije poje Jan Kiepura. £T\j>dAtcwe oŠ: lfe.,19.15^ 21.1SW - zastopnika pri gasilski četi g. Slavka Senčarja. Iz poročil je bilo razvidno lepo harmonično delo čete s sokolsko četa Tako je v preteklem letu sokolska četa s posebno prireditvijo nudila gasilski četi čez 1000 Din čistega dohodka. Vsem navzočim je zelo ugajalo, s kako skrbnostjo je sokolska četa opremila in pripravila svoj dom za to gasilsko skupščino. Ob koncu je skupščina izvolila soglasno zaslužnega gasilskega veterana g. Josipa Turka za prvega častnega člana te čete. Četi želimo v njenem nadaljnem delu mnogo uspehov. RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja drevj ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. veseli film »Žene šrtrajkajo«. Za. dodatek nov Paramountov zvočni tednik jn domač kulturni film- SEVNICA. Zvočna kino predvaja danes in jutri film »Poslednji pogan« v_ ponedeljek m v torek, na svečrrico pa fim »C«-bi«. Vsakokrat nov zvočni tednik in kulturni film. SEVNICA. Gasilska četa je imela v nedeljo občni zbor. Predsednik g. Rudolf Cimperšek je v uvodnih besedah pozval zborovalce, da v počastitev gasilskega pokrovitelja kraljeviča Tomislava, ki je blagohotno prevzel kumstvo našega prapora in podaril prekrasen trak, vstanejo in za-kličejo trikrat »Živel kraljevič Tomislav!« Dalje je poročal, da si je četa na iniciativo in podporo g. Lenarta in njegovega tovariša pridobila prelep prapor. Hvala vsem, ki so prispevali ali v denarju ali z delom. Prav posebno se je zahvalil vrlim damam za krasni trak, potem sevniški občini za izdatno podporo, ki jo je izposloval župan g. Trupej, in nadsvetniku g. Doberšku Ivanu za blagoslovitev prapora. Zatem so podali poročila poveljnik, tajnik in blagajnik. Po poročilu nadzornega odbora je bila upravi čete soglasno podana razrešnica. Z velikimi ovacijami je bil soglasno spet izvoljen stari odbor: predsednik Cimperšek Rudolf, poveljnik Valant Frenk, namestnika Gabrič Anton in Sunta Franjo. tajnik Skerget Leopold, blagajnik Smodej Josip in ostali razen Koritnika Franca, ki zaradi bolezni ne more več voditi oddelka pri ročni brizgalni, katerega je vodil več desetletij. Za častna člana sta bila izvoljena gg. Lenart Lenard iz Zagreba za zasluge, ki si jih je pridobil za nabavo prapora, za katerega je podaril krasen drog in še čeden denarni znesek, in Kastelic Alfonz, zdaj v Ljubljani, za zasluge, ki si jih je pridobil za časa bivanja v Sevnici. Naposled je zbor sklenil poslati pozdrav četnemu častnemu članu in razrešenemu starešini zajednice g. Josipu Turku. Zbor je potekel v najlepšem redu kar je dokaz, da vlada med člani kljub pripadnosti raznim političnim strujam zdravo razumevanje o pomenu gasilstva. Ne zamudite prilike. Inventurna odprodaja konfekcijske zaloge pod lastno ceno. JOSIP ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova c. ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM. Preteklo nedeljo smo imeli redno skupščino prosto, voljne gasilske čete. Po obravnavanju dncvw nega reda ter po volitvi nove uprave in župnih delegatov je Milan Majcen prebral zbranim gasilcem poslovilno besedo odstavljenega starejšine g. Josipa Turka. Soglasno je bil naito sprejet predlog, da izvoli ga« sileka četa št. Jani g. Turka^ za svojega častnega člana. Upravni odbor čete je takoj po skupščini odobril ta sklep. Nadalje je član Milan Majcen predlagal, naj župnj ^da-legati ob priliki redne župne skupščine zahtevajo naslednje. Zadnje čase se opaža izpreminjanje v članstvu zajednice in savaza- Funkcije so &e podelile članom, ki ne . Tako ravnanje kvari gasilstva in nasprotuje njego- vim nalogam. ^ . . _ e " Zahtevamo, da Skrbijo ooivČujoca omascva. da bodo činjtelji za* jednice in saveza izvoljeni tako, kakor določa zakon. Le od res pravih članov gasilcev poplavljeni funkcionarji bodo mogli rešiti naioge, ki jim pripadajo. — Predsednik ni hotel tega predloga v celoti sprejeti, češ, da je političen. Sprejel pa je predlog, po katerem se Pozivajo odločujoči činiftelji. da čimprej Izvedejo volitve v zajednico in sa* vez. Predlog je bdi soglasno sprejet. I« to je bil nov dokaz, da podeželske gasilske čete ne odobravajo početja nekaterih mogoč-nikov. ČUDNO V nekem ameriškem mestecu je umrl odvetnik m na njegov nagrobnik so napisali: »Tu počiva odvetnik in poštenjak«. Slučaj je nanesel, da je slavni ameriški humorist Mark Tvvain nekoč obiskal to mesto to si ogledal tudi pokopališče. Ko je prišel do tega nagrobnika, je začuden vprašal: »Od kdaj pa pri vas pokopavate po dva mrliča v en grob?« „¥11. Reprezentančni akademski tehnični ples" Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. danes ZVCČCI* T Kazini Gospodarstvo Izročitev kmečkih terjatev Privilegiram agrarni banki Po čl. 20. pravilnika k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov morajo vsi denarni zavodi (kreditne zadruge) izročiti Privilegirani agrarni banki v treh mesecih od dneva uveljavljenja pravilnika, to je do SI. januarja ti., vse listine o svojih kmečkih dolžnikih s posameznimi obračuni .za vsakega dolžnika, s potrdilom o tem, da je dotični kmet in z vsemi ostalimi podatki. Kakor poročajo iz Beograda, so pri Priv. agrarni banki kmalu spoznali, da v tem roku ne bo mogoče v celoti zadostiti predpisom, ker denarni zavodi vseh teh listin ne bodo mogli zbrati do konca januarja. 2e sam obračun obresti je zelo kompliciran. Težko je tudi dobiti razne listine, zlasti potrdila o popisu posestva in potrdila, o tem, da je kdo kmet. Zato je na zahtevo organizacije denarnih zavodov Privilegirana agrarna banka pristala na to, da se one listine, ki jih je težko pribaviti, lahko pozneje predložijo. Sporočila je denarnim zavodom, da morajo do 31. januarja izročiti banki vsekakor sezname svojih dolžnikov z osnovnimi, dolžniškimi listinami, kakor so menice, obve-nice, zadolžnice itd. Za predložitev posameznih obračunov za dolžnike in ostalih dokumentov, kakor potrdil o tem, da je Pretekli teden smo poročali o vsebini resolucije, ki jo je sklenil Savez zavarovalnih družb kraljevine Jugoslavije glede jugoslovenskega Feniksa. Kakor znano, morajo zavarovalnice plačati v 20 letih za sanacijo Feniksa 25 milijonov din s 4% obresti. Tej obremenitvi ugovarja Savez, češ da zavarovalnicam poslovanje ne dovoljuje takih bremen, zato smatra da je to breme neupravičeno, v tej zvezi tudi poudarja, da ostale zavarovalnice niso imele z načinom poslovanje Feniksa nikake zveze. Že takrat smo na kratko zavrnili stališče zavarovalnih družb. Sedaj objavlja beograjsko »Vreme« iz vrst Feniksovih zavarovancev daljši članek, ki pravi med drugim naslednje: Savez zavarovalnih družb je smatral za potrebno, skleniti resolucijo in jo priobčiti v javnosti, preden se je v tej stvari obrnil na pristojna mesta. Ta naglica očitno kaže, da je savezu manj pri srcu pravilna rešitev iznešenih vprašanj, kakor čuvanje posebnih interesov svojih članov. Savez se zlasti upira določbi uredbe, po kateri morajo zavarovalnice v 20 letih plačati 25 milijonov din s 4% obrestmi zaradi dopolnitve premijske rezerve Feniksa. Čeprav je v savezu 22 zavarovalnic, ki imajo v življenjskem in elementarnem zavarovanju na leto 292 milijonov din premijskih dohodkov, smatra savez, da je ta obremenitev, ki znaša povprečno na zavarovalnico le 1 milijon din plačljivih v 20 letih, prevelika in da je ne more prenesti. Savez tudi ne uvidi nikake višje potrebe za izjemno tretiranje Feniksovega slučaja. Pri tem pozablja, da je Feniks iz lastnih sredstev likvidiral v Jugoslaviji portfelje življenjskega zavarovanja od 26 družb, ki niso imele rezerv in da je v ta namen porabil odnosno bo še v bodoče porabil 25 milijonov din, ne vštevši obresti. S prispevkom, ki ga morajo sedaj plačati ostale za- Gospodarske vesti i = Pogrebno zavarovanje in ljubljanski Mestni progrebnj zavod. Kakor dornavamo, »e vrš jo med mestno občino ljubljansko in Vzajemno zavarovalnico pogajanja v zvezi 7 namero Vzajemne zavarovalnice, da uvede pogrebno zavarovanje. Vzajemna zavarovalnica si hoče namreč s posebno dolgoročno pogodbo zasigurati, ugodnejše cene po« grebom za svoje zavarovance, tako da bi bila že ta nižja cena neka privlačnost za sklenitev pogrebnega zavarovanja. Kakor je znano, je sam mestni župan dr. Juro Adle-šič od nekdaj vodilna osebnost pr.j Vzajemni zavarovalnici. — Podaljšanje roka za prodajo nemških klirinških čekov na borzah. Kakor poročajo iz Beograda, je Narodna banka podaljšala rok, po katerem mora izvoznik prodati dobljeni klirinški ček preko borze, in sicer od 15 na 30 dni, da se tako zmanjša sedanja znatna ponudba klirinških čekov, ki povzroča stalen pritisk na tečaj nemške marke. = Licitacije. Dne 30, t. m. bo v intenr danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo paprike in olja. Dne B. februarja bo pri dravs eki delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za nabavo impregniranega platna, usnja, sukanca, firneža, terpentjna, sikatiiva, mini-ja, gorske krede, 6ode ter ščetk. Dne 9. februarja bo prj glavnem sanitetnem skladi* šču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznega sanitetnega materijala. =r Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo 4.000 kg masti za jamske vozičke. gumijastih cevi. sirkovih metel in ščetk, do 11. februarja za dobavo električ-n h žarmc, 3.000 ks strojnega olja. vijakov z maticami, žebljev. ključev kopallaka, ka* lafon;je. gipsa. sidola. olia za dinamo, in elektromotorjev. Direkcija rudnika Kreka sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo raznih cevi. Direkcija državnega rudn ka Vrdnik sprejema do 11 februarja ponudbe za dobavo asinhronskega motorja, do 18 februaria za dobavo 1 000 kg žebljev za tračnice in do 25- februarja za dobavo rešilnih plošč- kdo kmet, potrdil o nepremičninah, sodnih odlokov, pa je rok za predložitev podaljšan do 30. aprila t. L Po nadaljnjih informacijah iz Beograda je doslej centrali Privilegirane agrarne banke v Beogradu izročilo svoje kmečke dolžnike 30 denarnih zavodov. Pri tem gre za 17.000 dolžnikov, ki dolgujejo 43 milijonov Din. Le 10 denarnih zavodov je izročilo vse potrebne listine s posameznimi obračuni za vsakega dolžnika, medtem ko so ostali denarni zavodi izročili le sezname dolžnikov z menicami. Na vprašanje, kaj bo, ako denarni zavodi v predpisanem roku ne izročijo kmečkega portfelja Privilegirani agrarni banki s potrebnimi obračuni in dokumenti, odgovarja beograjsko »Vreme« da bo o tem v kratkem objavljeno avtentično tolmačenje uredbe, po katerem izgube vsi dosedanji upniki kmetov (denarni zavodi), ki ne bi pravočasno izročili svojega portfelja Privilegirani agrarni banki, pravico, iz-terjavati te dolgove odnosno obroke od svojih dolžnikov kmetov, ker je po čl. 7. uredbe z dnem uveljavljenja uredbe prenehal vsak nadaljnji dolžniški odnošaj med dosedanjimi upniki (denarnimi zavodi) in njihovimi zaščitenimi kmečkimi dolžniki. varovalnice, se prav za prav le urejuje prevzem teh 26 zavarovalnih družb brez portfelja od strani Feniksa. Vrhu tega pa je obstojala v resnici višja potreba za izjemno tretiranje Feniksa, saj je po polomu Feniksa prišla sploh v nevarnost ideja zavarovanja kot taka. Znano je, da so tudi pri drugih zavarovalnih družbah po polomu Feniksa nastale težko-če glede sklepanja novih poslov. Zato bo likvidacija vprašanja Feniksa koristila posredno tudi ostalim zavarovalnim družbam. Vrhu tega je bilo treba rešiti 26.000 Feniksovih zavarovancev od neupravičene izgube. Pri sanaciji Feniksovih podružnic v drugih državah so organizacije tamoš-njih zavarovalnih družb pokazale docela drugačno obnašanje, nego ga je pokazal Savez zavarovalnih družb kraljevine Jugoslavije, kar je tem manj razumljivo, ko vendar uredba ne dopušča jugoslovenske-mu Feniksu, da bi sklepal nove posle, temveč mora le likvidirati obstoječa zavarovanja s čim manjšo izgubo za zavarovance. Iz tega sledi, da je borba saveza proti Feniksu dejansko borba proti širokemu krogu Feniksovih zavarovancev v Jugoslaviji. Kakor se zdi, pri savezu tudi ne obstoja nikaka želja, da se popravijo nedostatki, temveč se zdi, da hoče ovirati v svojem početku sanacijo Feniksa in rešitev njegovih zavarovancev od škode. Kakor znano, je bil z uredbo od 16. decembra 1936 ustanovljen »Jugoslovenski Feniks« kot samostojna ustanova, ki prevzame Feniksove posle. Ta Jugosloven-ski Feniks je bil kot pravna oseba proto-koliran 30. decembra preteklega leta pri trgovinskem sodišču v Beogradu. Družba je začela takoj poslovati in dela trenotno z vso energijo na tem, da se čim prej povrnejo družbi državne dolarske menice, ki jih zadržujejo nekatere banke v inozemstvu, ker se bo s tem bistveno zbolj-šal položaj zavarovancev. Borze 29. januarja Na ljubljanski borzi so se danes trgovali avstrijski šilingu v privatnem kliringu po 8.02, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilinsrj trgovali po 8.00, angleški funti po 238.25 in grški bo-na po 32.25. dočiim so se klirinške nakaznic« na lire nudi'!« po 2-42. N rimski klirinški čeki so ponovno nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.42. v Beogradu 12.4092 in v Zagrebu 12.44 odnosno za konec februarja 12.45 in za konec marca 12.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje čvrsta in je bil zabeležen promet po 386 (v Beogradu le po 383). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je prišlo do prometa v delnicah .^ečera.n« Osijek po 175 in 181. v delnicah O&iječke ljevaoni.ee po 185 in 180 in v deLnkaJh, Gutimann po 40. I le vi z« Ljubi fana. Amsterdam 2388.66 — 24(18.25, Berlin 1752.03 — 1765.91 Bruselj 734.69 — 739.76 Ourih 99 45 — 1003.52. London 213 33 — 215.39 Newvork 4328.50 — 4364.82, Pariz 202.94 — 204 37 Praga 152.14 — 153.24. Trst 228.70 — 231.78. Curih. Beograd 10. Pariz 20.3925, London 21.4350. Newvork 437 375 Bruselj 73.7250. Milan 23.0250. Amsterdam 239.60 Berlin 175.90 Dunaj 77-70. Stocikholim 110.50, Oslo 107.70. Kobenhavn 95-75. Piraga 15.27, Varšava 82.55, Budimpešta 85.75. Atene 3.90. Bukarešta 3-25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojma škoda 384 — 385. 4% agrarne 52 — 53 6°/o begluške 72. 6% da.lim. agrarne 69.50 den.. 7°/« invest. 85.50 den-, 7% Blair 79 — 79.50. 8% Bla.ir 89.25 — 90: delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 195 — 198. Trboveljska 240 den.. Šečerana Osijek 181 — 188 Du hrovačkn 320 den.. Jadranska 400 den-Oceania 250 den Osijpčk" Ijevaoroica 177.50 180 Giin-ma*, 40 - 50 Beograd. Vojna Skoda 383.50 — 38-1 (333.50), za februar 383 — 383.26 (383), 655 begluške 71.25 — 73 (71.50), 7*/t invest. 86^0 den-, 7% invesU 36.50 dan.. 7°/« stabiiliz. 85.50 bd-, 7% Drž. hip. banka 93 den., -®/o Blair 78.75 — 79-25, 8% Blair 88 den.. Narodna banka 7250 — 7450, PAB 198 — 200 (198). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 29. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.25, za julij 111.375, za sept. 108.625; koruza: za sept. 107.125. + VVinnipeg, 29. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 119, za julij 115.25, za okt. 106. -f Novosadska blagovna borza. (2f t. m.) Tendenca nespremenjena. Pienjea (78 kg); banatska. sremska, slavonska 157 — 159. baška 158 — 160, baška ladja Tisa in Ber gej 163 _ 165; sremska, ladja Dunav. Sa- Iz kope dopisov, ki jih prejemamo o razmerah in dogodkih v naši gasilski organizaciji, priobčujemo danes zopet nekatere. Velikega dela dopisov na žalost zaradi splošno znanih okoliščin ne moremo priobčiti. Nekateri pridejo še na vrsto. Gasilska župa Kranj Vaš ugieuni list je p^roetu o spui.ili, ki so nastali v kranjski gasilski župi, ker je imenovani novi odbor gasiiske zajecuuce razrešil izvoljeno upravo naše župe. Poročal je tudi, da so bili župni funitcionarji kaznovani z giobo po lOOu Din, odnosno s petdnevnim priporom, ker zaradi odgovornosti, ki jim jo nalaga službena prisega, niso oddali župnih poslov imenovanim novim funkcionarjem. Razrešeni funkcionarji so se pritožili na bansko upravo in na ministrstvo za telesno vzgojo. V pritožbah utemeljujejo svoje postopanje in se pozivajo na jasna določila zakona. Prepričani so, da bodo nadzorne oblasti ugodile njihovim pritožbam, ko bodo pretehtale predložene dokaze in ugotovile pravno stanje. Za nastale razmere v gasilstvu se ži-vcJmo zanima tudi širša javnost, kar je zlasti v Kranju razumljivo, ker je pri nas toliko velikih lesnih in drugih industrijskih skladišč, pa se ljudje boje, kaj bi se utegnilo zgoditi v primeru kakega večjega požara če bodo zmede med gasilstvom trajale naprej. O sporu v kranjski župi je poročal 26. t. m. tudi »Slovenec«, vendar pa ga je njegov dopisnik zelo slabo informiral. Tako n. pr. med drugim trdi, da je bila razrešena uprava gasiiske čete v Oselici in da je predsednik gasilske čete v Trati dajal nekake politične izjave. Toda gasilskih čet Oselica in Trata v kranjski župi sploh ni. Bolje bi bil storil »Slovenčev« dopisnik, če bi bil povedal, zakaj so se nekateri njegovi somišljeniki svoječasno branili položiti v zakonu predpisano prisego. Ta prisega se glasi: »Jaz, N. N., član gasilske čete v ......prisegam pri edinem Bogu, da bom zvest kralju in domovini, da bom čuval narodno in državno edinstvo, da bom svoje dolžnosti po ustavi, državnih zakonih in gasilskih predpisih vestno izpolnjeval in zapovedi svojih predstojnikov izvrševal, da bom v vsem ščitil čast in ugled gasilstva in da bom pri svojem delu kot gasilec skrbel izključno za splošen dobrobit. Tako mi Bog pomagaj!« Važen je tudi čl. 61 pravil gasilske službe, ki pravi: »Podrejeni le tedaj ne izvrši dobljenega povelja, če gre za veleizdajo ali če bi z izvršitvijo dobljenega povelja prelomil prisego zvestobe, dane vladarju m domovini, dalje, ako povelje nasprotuje obstoječim zakonom in predpisom ali je izdano v cilju očividnega zločinskega dela.« Ker razrešeni župni funkcionarji niso še oddali poslov in njihove pritožbe še niso rešene, podrejene gasilske čete še vedno smatrajo svojo izvoljeno župno upravo za zakonite predstojnike v smislu zakonskih določil. Žabnica na Gorenjskem Vihar, ki je zajel v poslednjem času naše gasilske čete, je našel svoj odmev tudi v žabnici, kjer so imeli gasilci v nedeljo svoj redni občni zbor. Četa šteje 88 članov. Od teh se jih je na občnem zboru zbralo 73, Ljubljana, 29. januarja. Za danes dopoldne je bila pred malim kazenskim senatom napovedana razprava proti nastavljencu mestnega pogrebnega zavoda zaradi zlorab v službenem poslovanju. Ta razprava je upravičeno vzbudila veliko zanimanje v zvezi z bombastičnimi napovedmi časopisja iz Kopitarjeve ulice o velikanskih poneverbah, ki so bile po nastopu novega režima na ljubljanskem magistratu odkrite po temeljiti in strogi reviziji in katere je isto časopisje prištevalo v breme »upokojenega« režima. Potek te razprave je pa že po prečita-nju obtožnice, ki jo je zastopal, državni tožilec dr. Julij FellaheT, pokazal, da naša javnost zaenkrat še ne bo obdarjena z odkritjem velike nove senzacije, kajti obtoženi 32-letni Marjan P., nekdanji dnevni-čar pri mestnem pogrebnem zavodu, ki ga je državno tožilstvo obtožilo zločinstva zoper službeno dolžnost, je oškodoval mestno podjetje v primeri z napovedmi časopisja za sorazmerno majhno vsoto 735.— Din. Mnogo zanimivejše pa je dejstvo, da je te poneverbe izvršil šele potem, ko je že bila izvedena stroga revizija s strani novega režima. To se pravi, da novi režim tudi sam ni mogel preprečiti tega, kar je v tako bučni obliki preko časopisja in političnih shodov očital staremu in obljubljal svojim somišljenikom, da pod njegovim okriljem ne bodo deležni slične škode pri javnih podjetjih. Obtožnica je navajala, da si je obtoženec Marjan v izvrševanju javne službe pri-držal zaupano imovino s tem, da je v sprejemne liste smrtnih primerov vnesel napačne podatke o vplačani pogrebnini in si od teh pridržal razne zneske. Ze pred pričetkom razprave se je senatu javil kot zastopnik mestne občine g. Slavko Pele,, ki je na obče začudenje izjavil, da je bila vsa škoda, povzročena po obtožencu, že poravnana lani v avgustu in da zato ▼a 160 — 102. Bi: baSka 127.50 — 180. Ječmen: baški in aram. 64 kg 127.50 do 130, jari 68 kg 180 — 132^0. Koruza; ba, aka in sremska« nova 76 _ 78; banatska 73 — 75; sremska sušena par. Indija 86 — 88; moka: baška m banatska *Og< io >Ogg« 240 _ 250; »2« 220 — 230 >5< 200 — 210; »6< 180 — 190; >7< 150 — 160, >8« 105 — HO. Otrobi: baški. sremski in banatski 90 — 92. Fižol; baški bedi brez vreč 225 — 235. B0MBA2 + Liverpool. 28. januarja. Tendenca »tal* na. Zaključni tečaja: za jan: 7-15 (prejšnji dan 7.04), za julij 7.02 (6.92), za dec. 6.61 (6.53). + Newyork, 28. januarja. Tendenca stalna Zaključni tečaji; za februar 12.69 (12.61) za julj) 12-45 (12.42). da skupno manifestirajo za visoke, izven vsake politike stoječe cilje gasilstva. Svoja poročila so podali funkcionarji čete Peter šifrer, Ivan Cemažar, Franc Rajgelj in Janez Porenta. Nato so se vršile volitve in sicer tajno po listkih, da bi se čimbolj pokazala svobodna volja članstva. Izid volitev je bil naravnost porazen za one, ki so računali na neslogo te zgledne gasilske postojanke. Dosedanji četni voditelji so dobili popolno zaupanje, saj je dobil dosedanji predsednik 72 glasov, torej vse razen svojega, ravno tako tudi dosedanji poveljnik. Po 70 do 72 glasov so prejeli tudi vsi drugi člani četne uprave, tako da je bila složnost gasilcev večja in lepša, kakor kdajkoli poprej. To je tem več vredno, ker so bile tudi pri nas na delu sile, ki so hotele zanesti zmedo v gasilske vrste. Funkcije v odboru so sedaj malo drugače razdeljene. Predsednik ostane Peter šifrer, poveljnik Ivan Cemažar, blagajno je prevzel Jože Kuralt, orodje Jože šifrer, oddelni vodje so Oman, Pokorn in Eržen, v nadzorstvu pa Janez Cegnar, Berčič, Franc Cegnar, Janez Oman in Janez Kuralt. Vzorni gasilski postojanki želimo tudi v bodoče najlepših uspehov. Babno pri Celju Nova uprava gasilske zajednice v Ljubljani je razrešila upravo in nadzorni odbor gasilske čete na Babnem pri Celju. Župna uprava v Celju je zahtevala, naj razrešena četna uprava izroči posle ln imetje župne-mu starešini g. Golograncu. Člani razrešene uprave so izročili župnemu starešini priziv proti tej razrešitvi, v katerem so navajali, da razrešitev ni pravilna. Zato so tudi odklonili izročitev knjig in imetja čete. Nekaj dni kasneje so dobili od policijskega predstojništva v Celju poziv, naj izroče knjige in imetje policijskim organom. To se je tudi zgodilo. Gasilska zajednica v Ljubljani je imenovala za četo na Babnem novo začasno upravo, ki je pozvala osem članov razrešene uprave, poveljstva in nadzornega odbora, da se zagovarjajo, zakaj niso oddali poslov župnemu delegatu. Razrešeni člani se niso odzvali pozivu, ker o imenovanju nove uprave niso bili obveščeni. Začasna uprava jo zato izključila vseh osem članov iz gasilske čete »zaradi nepokorščine in zaradi sklenjene zarote zoper naloge zajednice«. Razrešeni člani so seveda vložili v smislu zakona o gasilstvu pritožbo proti razrešitvi na ministra za telesno vzgojo in pritožbo proti izključitvi iz čete na skupščino. Škofja Loka Javnost je že obveščena o dogodkih v škofjeloški gasilski četi, kateri je bila razrešena " _ uprava in nova uprava imenovana. V petek 22. t. m., so se zbrali pred gasilskim domom zastopniki nove, tudi imenovane župne uprave, i < " t zante- vali so od članov razrešene četne uprave, da jim izroče ključe gasilskega doma. Ker se to ni zgodilo, je bil poklican ključavničar g. Rupar, ki je odstranil dosedanje ključavnice v domu ter jih zamenjal z novimi. Nove ključe so prevzeli seveda funkcionarji imenovane uprave. oškodovanka mestna občina odstopa od zasebne udeležbe na obtožbi. Obtoženi, ki ga je zagovarjal dr. Ivo Lu-lik, ni imel več kaj pripomniti zagovoru iz preiskave, v t»ku katere je že v celoti priznal svojo krivdo za očitane malverzacije in celo priznal eno poneverbo, kateri takrat revizija ni prišla na sled. Poudarjal je. da denarja ni hotel pridržati zase in da je vse te manipulacije vršil le zaradi tega, da bi kril primanjkljaj 200 Din, ki ga ni namenoma zakrivil. Pojasnil je senatu tudi svoje težko imovinsko stanje, katerega povzroča večletna sodna prepoved in plačevanje stanovanja, od katerega mu je od mesečne plače 1.182 Din po vseh odtegljajih ostalo za preživljanje le 28 Din in kak ho-norarček od nadurnega dela. Predsednik senata je po daljšem posvetovanju razglasil sodbo na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, izvršitev kazni pa mu je zaradi odkritega priznanja, dosedanjega neoporečnega življenja, skrbi za družino in ker njegov zagovor, da je vršil te manipulacije le v kritje nezakrivljenega primanjkljaja. ni bil ovržen, odložil pogojno za dobo 3 let. Obtoženca pa je sodišče oprostilo subsidijarne obtožbe državnega tožilca glede prestopka utaje. Sodišče smatra, da je ▼ tem primeru šlo res za utajo, a ga je moralo oprostiti, ker je bil pregon s strani oškodovanca ustavljen in je bila tudi škoda poravnana. Nadalje je poudaril predsednik senata, da iz pravil mestnega pogrebnega zavoda tudi izhaja, da kvalifikacija dejanja s strani obtožbe v smislu § 14/111. ni podana, ker je Pogrebni zavod le podjetje brez oblasti in je mestna občina ljubljanska le slučajno njegov lastnik kakor če bi bila lastnik kake trgovine. V smislu imenovanih pravil je le ravnatelj tega podjetja mestni, torej javni uslužbenec. nikakor pa kot takega ni smatrati v predmetnem slučaju današnjega obtoženca. Zato ga je bilo oprostiti od obtožbe, da bi bil malverzacije vršil kot javni nameščenec nad zaupanim mu javnim imetjem. \ Prod tej razsodbi senata, kateremu j« i predsedoval s. o. s. Ivan Brelth in sta fua-< girala kot prisednika a o. s. gg. Kralj in Zigon, se je pritožil državni tožilec dr. Fel-laher. ki j« takoj prijavil revizijo in priziv. Dr. Lulik pa si je v imenu svojega klienta glede razsodbe pridržal zakoniti rok za premislek. Debelaku v spomin Bled, 29. januarja V četrtek je umrl t Milnem na Bledu po daljši bolezni upokojeni nadučitelj Miha Debelak in danes smo ga spremili k večnemu počitku na blejskem pokopališču. Učakal je starost 72 let. Po rodu je bil iz Tržiča, kjer je že njegov oče bil učitelj in se ga starejši Tržačani gotovo še dobro spominjajo. Učiteljišče je Miha Debelak dovušil leta 1885. v Kopru, nakar je pri-šel za učitelja v Poljane nad Staoflo Loko, kjer Je ostal tri leta, potem pa je bil pre-mešietn za voditelja šole v Goričah pri Kranju, Njegovo poslednje in najdaljše Službovanje je bito v šmartnem pri Litiji in je tudi vodil obrtno-nadaljevalno šolo. Ko je leta 1925 stopil v poitoj, si je izbral Bled, da na njem preživi jesen življenja. Kakor povsod si je tudi tu takoj pridobil simpatije. V občevanju z ljudmi je Debelaka dičila izredna prijaznost, z lepim značajem si jo povsod pridobil spoštovanje mladine kakor odraslih. V mladosti je bil tudi vnet pevec, a kot vesten učitelj se je marljivo pečal z vrtnarstvom. V jaivnost ni nikoli silil, bil pa je tudi v najtežjih časih odločno napreden in narodno zaveden mož, vseskozi dober in zanesljiv stanovsfki tovariš ter povsod dobrodošel ljubezniv družabnik. Z njim spet leže v gTob eden izmed redkih pripadnikov stare učiteljske gairde, v kateri je pomagal orati trdo ledino za napredno prosveto. Vrste se redčijo... Hitro so si sledili ,trije svaki drug za drugim: pred letom umrli apelacijski svetnik Bežek, kateremu je sledil nadu&telj Bernard Andsljšek, adaj pa je šel za njima nadsučitelj Miha Debelak. Vsi trije so bili poročeni s tremi sestrami. Kakor onima, bo tudi Mihu Debelaku ohranjen časten spomin. Ugledni družini velja naše iskreno sožalje. Sokol Sokolsko društvo Ivančna gorica pri Stični priredi jutri v nedeljo 31. t. m. v svojem domu ob 16. predavanje »O Španiji«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dx. Jug Staniko. Sokolstvo na Slovaškem narašča. Vsem naškn čitateljeoi je gotovo še v spominu ogromna obisk češkomiaravsfeih Sokolov m Sokolic na Slovaško lansko leto konec junija.. Tedaj je prefco 40.000 pripadnikov žup v Češki in Moravski ob skalo po določenem redu slovaške in podkarpatsko župo ter tamkaj priredilo uspešne javne nastope. Posledice tega izleta so zadovoljive že sedaj. Miairsikje se snujejo nova sokolska društva, pa tudi število pripadnikov po že obstoječih slovaških društvih je pričelo močno naraščati. Iz Julijske krajine Elektrarna na Soči V okviru režimskega programa za elektrifikacijo državnih železnic bo pričela družba »Adriatica di Elettricitš« spomladi na Soči graditi veliko elektrarno. Načrti so že stari, a so njih izvedbo odlagali od leta do leta, dokler niso bile končno elektrificirane nekatere železniške proge v Julijski krajini. Poleg tega se je tudi izkazalo, da se na celo vrsto lokalnih central ob gornji Soči, ob Bači, Idrijci in Vipavi resno ni mogoče zanesti, ker so preveč odvisne od vremenskih prilik in množine vode v teh rekah. Prav sedaj, ko so reke v območju vseh Julijskih Alp pa tudi drugod zelo upadle, je postalo vprašanje elektrike še prav posebno aktualno. Električnega toka ni pričelo primanjkovati samo za javno razsvetljavo in privatnim odjemalcem v Podbrdu in Cerknem — listi so se zaradi tega že ponovno pritožili, ampak mnogo bolj nekim tovarnam in drugim pomembnejšim napravam na Cerkljanskem, okrog Idrije in drugod. Te okoliščine so dale pristojnim oblastem povod, da so izsilile potrebne kredite — kar v znesku 45 milijonov lir! za zgradbo omenjene centrale. Družba bo vse potrebne naprave zgradila s 4000 delavci v 3 letih. Centrala bo zgrajena na Soči, blizu Doblarjev, vasice, ki leži sredi poti med Sv. Lucijo in Kanalom. Tam bo zgrajen 50 metrov visok jez, tako da se bo nad njim stvorilo nekako umetno 8 km dolgo jezero, ki bo zajelo 9 milijonov kubičnih metrov vode. Skozi 4 kilometre dolg kanal s kapaciteto po 90 kub. metrov na sekundo bo voda napeljana na turbine. Njen padec bo znašal 50 metrov. Centrala bo razpolagala s 3 generatorji s skupnim učinkom 50 ks, ki bodo proizvajali tok 8000 voltov, katerega pa bodo transformirali v 130.000 voltni tok, tako da bo mogoč priključek na omrežje drugih severno-italijanskih central. Pred goriškim sodiščem se je vršil pretekli petek proces proti trem Slovencem zaradi bega čez mejo. Obsojeni so bili 27-letni Josip Konjedic in 281etni Peter Sim-čič iz Deskel ter 261etniLadislav Jakon-čič iz Košane na 3mesečno ječo in po 2000 lir denarne kazali. Dolino reke Mirne v Istri že nekaj let melijorirajo. Zaradi abesinske vojne so osuševalna dela zastala. Sedaj je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove pooblastilo posebno zadrugo, ki vodi ta dela, naj a svojim poslovanjem nadaljuje. Po proračunskih podatkih, ki so bili objavljeni, bodo izsuševalna dela stala 1,150.000 lir. Podzemska zatočišča. Vlada je izdala zakonski dekret, po katerem se bodo morala pri vseh novih stanovanjskih hišah v pritličju ali kletnih prostorih zgraditi posebna zatočišča proti letalskim napadom. V kratkem bo izšel odlok, v katerem bodo navedene vse občine, na katere se nanaša omenjeni zakonski dekret. V Trsta je umrl gostilničar Josip Gre-gorič iz Dekanov. Z motornim kolesom j« bil po opravkih. Med potjo se je ponesrečil. Dobil je smrtno nevarne poškodbe, katerim je kmalu nato podlegel,. - Savez zavarovalnic in Feniks Dogodki v gasilstvu Tudi po reviziji se zgodi poneverbe Mestni pogrebni zavod In stališče sodišča Smrt frizerja in manikerke V budimpeštanakem frizerskem salonu Kweki so te dni opazili nameščenci, da uha ja i® nekega prostora plin. Odprli so vrata ter našli mrtva lastnika podjetja in ma; nikerko Elizabeto Szappanovo- Oba sta prišla ponoči v salon in 6ta odprla plin ter se t z njim zadušila. »Takšna predrznost! Mislila sem, da me je prišel povabit na ples, pa mi je samo odnesel stolU (»Sondagrmisse Stri::«) Nadomestilo za Edrtmfe AmerlSka poplavna katastrofa To sliko niso posneli na Gronlandu, kjer žive Eskimi, marveč na Lake Placidu v Ameriki. Petdeset let strojne puške Izumil jo je inženir Maxim, uvedel pa Zaharov — Hujše morilno sredstvo od letalskih bomb in tankov V januarju 1887. so objavile londonske »Times« kratko vest, da se je izkazala strojnica, ki so jo napravili v tvornici oboroževalnega industrijca Nordenfeldta, za. porabno. Zraven je stalo, da bodo novo orožje takoj uvedli pri četah britske voj-Bke v Indiji, Egiptu in Južni Afriki. Januar 1887. je torej bil rojstni mesec mitraljeze, da se tako izrazimo. Iznajdn-telj novega morila je bil inženir Maxim, ki je napravil z Nordenfeldtom posebno pogodbo in je stopil pri njem v službo. V petdesetih letih življenja strojnice se je seveda marsikaj spremenilo. Orožje se je izboljšalo, izpopolnili so ga in popravili po izkustvih novejšega časa, temeljna konstrukcija pa je ostala ista. Glede na po-žete žrtve pa bi lahko dejali, da je petdesetletnica strojne puške žalosten jubilej za človeško civilizacijo. Ampak ne da se pomagati, že pred svetovno vojno je pokosila mitraljeza sto tisoče človeških žrtev, kajti izkazala se je za sijajno uniče-valko življenj. Moooče bi bila ostala Majtimova mitraljeza delj časa le deloma poznana, da se ni zanjo zavzel oboroževalni magnat Ba-zil Zaharov. Po njegovi zaslugi si je strojnica utrla pot v osemdesetih letih prošle-ga stoletja v skoro vse evropske armade, tudi v Rusijo. Maxim, ki je 1. 1889. svoj izum močno izpopolnil, pa je bil v znak priznanja zaslug za uničevanje človeštva od angleške vlade po vzdignjen v plemeni-taAki stan. Vse evropske vlade so ga ob-sule z odlikovanji, postal je tudi bogat, in sicer mnogo prej in tudi mnogo bolj kakor Zaharov. K Maximovemu izumu velja pripomniti, da je človeški duh že od nekdaj iskal orožja ki bi oddajalo strele hitro zaporedoma, šele 1718. je Anglež Puckle prijavil paten* za puško, ki je vsebovala več rezervnih nabojev ter je mogla izstreliti v minuti 7 do 10 krogel. Potem je prišla 1. 1838. Dreyse-jeva puška, ki se je v praksi izkazala za neporabno. Dvajset let pozneje se je našla v Ameriki oseba, ki je pokazala pot do strojnice. To je bal Gatling iz Chicaga. Nje gova strojnica seveda še ni bila idealen izum. Streljala je lahko v presledkih in se je najbolj obrneta v ameriški državljan ski vojni. Ta puška je oddajala že 40 do 50 strelov na minuto. Slavita francoska mitraljeza tipa Montigny, ki so jo uvedli kratko pred izbruhom nemško-francoske vojne 1. 1870. je pokazala še velike nedostatke. Eksperti so zaradi tega sodili, da sploh nikoli ne bo mogoče izdelati .strojnice, ki bi delovala brezhibno in hitro. Ko se je Maximu posrečila iznajdba, je skušala angleška vlada pregovoriti izumitelja in tvomičarja Nordenfeldta, da bi zaupala svoj izum izključno angleški vojski. Toda Zaharov je bil urnejši. Ponudil je iznajdbo vojnim ministrstvom na Dunaju, v Bukarešti in Atenah ter je s svojo ponudbo uspel. Pri vsem tem pa je bila strojnica tedaj šele v povojih. Mitraljeza je namreč oddajala največ 200 strelov na minuto. V burski vojni je Maxim puško izpopolnil, da je dosegla 400 strelov. Svetovna vojna je dvignila število strelov na 600, ta rekord je moderna povojna tehnika tudi že prekosila. Danes uporabljajo strojnice in naboje, ki oddajo v minuti časa do 1000 strelov... Od vseh tehničnih pridobitev novejšega časa je strojna puška neivomno najhujše morilno orožje. Abesinska in španska državljanska vojna pričati, da zahteva mnogo več žrtev kakor tanki in bombe iz letal Najbolj zdrava dežela Ameriški bakteriolog dr. Viktor Reiser je prepotoval po nalogu svojega ministra za narodno zdravje vse dežele sveta in proučeval higienske razmere. Natančno je pre» študiral statistike ljudstev ter stvori! na podlagi teoretičnih študij praktične zaključ* ke. ki so mu pokazali, da je najbolj zdrava dežela na svetu Novi Zeland, oziroma njegovo otočje. Ugodno podnebje povzroča, da ljudje v teh kraj h ne trpe zaradi trop-efkih bolezni, ne poznaio pa tudi klima tč« nih tegob polarnih dežel. Tudi sicer so pos goji za življenje na Novem Zelandu kolikor mogoče idealni. Nov prekomorski polet Charlesa Lindbergha Korespondent »Sunday Exprcssa« javlja, da bo letalec polkovnik Lindbcrgh letos ob desetletnici svoje zmage nad Atlantskim oceanom še enkrat preletel Atlantik. Vožnjo bo opravil kot pilot za neko ameriško družbo, ki snuje prekomorski promet med Ameriko in Evropo. Kupuj domače blago! Zima na morju Podmornica se je po burni vožnji vrnila v pristanišče Bencinski rezervoarji v Connecticutu plavajo na površini naraslih voda Princesa Julijana v Zakopanih Holandska presiolonaslednica princesa Julijana ie s svojim možem prispela v Zakopane, kjer sta se novoporočenca naselila v vjli pomočnika prometnega ministra Bob« kowskega. Pozneje odpotujeta zakonca v I Krakov. Konservirana kri S Na zadnji seji angleške delavske stranke je poslanka Isabella Brownerjeva poročala zanimive podrobnosti o zdravniški praksi v španski državljanski vojni. Povedala je, da uporabljajo zdravniki tam za krvne prenose tako zvane »krvne kon-serve«. Angleški zdravniki hranijo kri, ki jo delijo v štiri vrste, v termovkah. V primeru potrebe preiščejo najprvo kri ranjenca, da ugotove njegovo krvno vrsto, nato uporabljajo primerno vrsto konser-virane krvi, ki jo segrejejo pred operacijo na pravo temperaturo. Sin Trockega-Bronsteina Vzorna šola v Franciji Avtobus vozi otroke k pouku in iz šole domov Na ukaz moskovske vlade je bil v Rusiji aretiran drugi sin Leva Trockega, Sergej Sedov. Dolžijo ga, da je hotel zastrupiti nekega delavca, ki je nameraval izpovedati o njegovih sabotažnih činih Potopljeni zaklad Francoska uprava domen, ki je pride-ljena finančnemu ministru, je prišla na idejo, da bi morda kazalo dvigniti iz Seme pogreznjeni zaklad Ludovika XVI. V finančnem ministrstvu izjavljajo, da razpolaga sodobna tehnika s sredstvi, hi omogočajo dvignenje zaklada. Gre namreč za dve tovorni ladji, ki sta imeli odriniti 3. januarja 1790 z več sto kg zlatih novcev in s tovorom draguljev iz Francije v Anglijo. Mesto, kjer sta se ladji pogreznili v vodo, je natančno znano. Že v začetku minulega stoletja so se osnovale družbe, ki so hotele dvigniti zaklad, toda poskusi se niso posrečili, če bi podjetje zdaj uspelo, bi imela francoska država pravico pridržati si vsaj 10 odstotkov najdenih vrednosti. V navzočnosti več francoskih ministrov ln drugih javnih delavcev so te dni v francoski občini Combres odprli vzorno ljudsko šolo, ki o nji sodijo strokovnjaki, da je edinstvena na kontinentu. Otroke pripeljejo v šolo vsak dan z avtomobilom tako, da niso pozimi in v slabem vremenu prav nič izpostavljeni vremenskim vplivom. Opoldne učenci ne gredo domov, temveč ostanejo v poslopju in se zberejo v svetli prostrani jedilnici k obedu. Za kosilo ni Domislek vlomilcev Hišni gospodar Franz Papp v Budimpešti je prejel pred dnevi po pošti pismo, kateremu so bile priložene tri vstopnice za kinematografsko predstavo. Pisanje se je glasilo: Dragi! Pošiljamo vam tri vstopnice in vam želimo najboljšo zabavo pri predstavi v kinu Kapitol. Sami ugibajte, kdo vam je poslal karte. Ne pozabite na vino! Pozdravlja vas Kdo-Kje?« Papp je bil dovolj nepreviden, da je nasedel triku, šel je z družino v kino k za-stonjkarski predstavi, medtem pa so ga obiskali vlomilci ter mu oplenili stanovanje. Ko je prišel domov, si je bil takoj na jasnem, kdo so bili njegovi neznani dobrotniki. treba nič plačati, pač pa so otroci dolžni umiti si roke in očistiti zobe. V odmoru med obedom in popoldanskim poukom se otroci igrajo, toda samo če je suho vreme, če dežuje ali sneži, jih povabijo k filmski predstavi v posebno dvorano. Film ima na tej šoli tudi sicer veliko ulogo. Rabi namreč kot splošni učni pripomoček. To šolsko poslopje ima urejene kopalnice s tuši, električno kurjavo ter plavalni bazen. Zvečer se pripelje zopet avtobus, ki otroke naloži in jih odpelje k roditeljem na dom. Ta šolski tip bo v doglednem času uveden tudi v drugih občinah Francije, kajti zbudil je med prebivalstvom simpatično zanimanje. Mumije pojdejo nazaj v piramide Muzeji v Kairi proučujejo predlog, naj bi mumije položili zopet v grobnice faraonov, kjer so ležale preden so jih starino-slovci odkrili. Ravnateljstva muzejev so namreč prišla do spoznanja, da začenjajo mumije razpadati. Zaradi tega je izbruhnila med starinoslovci in egiptsko vlado huda polemika, ki se bo zaključila s tem, da bodo mumije vrnili njihovim prvotnim bivališčem, piramidam faraonov. Tudi Anglija pod vodo Usoden sunek z bodalom Kakor v Ameriki, imajo tudi na Angleškem povodnjL Tukaj vidimo ulico VVoodford Green v Essesa, ki se je po obilnem deževju spremenila v pravcati kanal Smrtne posledice temperamentne skušnje na gledali* škem odru v Newyorku »Made in Germany« V zadnjem času objavljajo francoski listi vest.i o posebnih cigaretnih dozah, ki se vtifaotapijajo v Francijo- To so cšgarebnice. na oko prav lično izdelane in tudi poceni. Toda kadar takšno dozo odpreš, pogledaš vanjo in najdeš v kotu majhen zemljevi-dek. Navidez nedolžno karto brez pomena. Pri natančnejšem ogledu pa spoznaš, da je to zemljevid s tako zarisanimi mejami da vključujejo nemške državne meje tudi francosko Alzacijo in Loreno... Francozi, ki so vajeni vsakovrstnih re-viziondsrtičnih trikov, se kajpada ne razburjajo posebno zaradi tega. Toda boli jih da so nasedli spretnim agentom, ki niso od njih dobili saimo ličnih cigaretnih« doz, amjpak so jim jih morali tudi pošteno plačati. To je. kar zdaj navdaja Francoze z jezo in ogorčenjem in česar nc morejo odpustiti akciji za nemšiko propagando oAl-zaciji — Loreni. Tragedija zakonskega trikota V bližini Pardubic na Češkem ee je od« igrala te dni strašna drama- V neki gostilni je -popivala družba, med katero sta biLa tudi 344etni delavec Josef Hakl in njegova 301etna žena Marija. Družba je plesala v gostriilnj. Ko sta zapustila lokal Hakl in njegova žena, je prišel za njima 361etai de« lavec Jonas. ki je imel nekoč prej razmerje s Haklovo- Jona© je rabil takšne besede, da je prišlo med njim in Haklovo do pre* rekanja- Tedajcj je Jonas potegnil samo« kres in ustrelil Haklovo v vraPlesalke ob držaju« prodali za pol milijona frankov. Mojster, ki je moral to sliko prod mnogi, mi leti prodati za 50 frankov, je dejal svojemu spremljevalcu: »Dobra cena!« Navzoči, ki so vedeli, kako je bilo svoj čas s stvarjo, so se čudili njegovemu miru. Degas pa je dejal; >Z dirkalnimi konji je ista. Konj dobi oves, njegov lastnik pa nagrado.« VSAK DAN ENA Na odru njujorške Metropolitan Opere se je primeril te dni tragičen dogodek. Med ! pevsko skušnjo je znanj pevec Lavvrence Tibett sunil svojega tovariša v petju, bari-tonjsta Stenzinija z bodalom s takšno s?!o. da je SterzLni zaradi silnega razburjenja nekaj ur pozneje umrl. Največji športni prostor NJujorsiki športniki so zgradil; v sredini mesta napravo, ki j.jm dovoljuje, da se ne* glede na temperaturne razmere, lahko vsak čas baviijo z zimskim športom. Na Madison Square stoji naprava, ki razpolaga z umetnim snegom v poljubni množini. Smučarji se lahko spuščajo po strmih ali položnih te renih. Na razpolago imajo tudi skakalnico. Poleg smučanja je tu priložnost za vse vr« 6te zimskega športa, n. pr. za bobsleigh, skeleton in celo za — tobogan. Plastični trik ovni film Iz Pariza javljajo, da se je posrečilo prvič v zgodovini kinematografije seistaviti plastični trikovni film. Za ta uspeh gr& zasluga Jeanu Painlleveju, očetu znanstvene kinematografije ter kiparju Bertrandu. Tehnični ustroj te pridobitve obvladuje nova avtomatična kamera, ki 6e sama od sebe sproži za snemanje in se tudi saima od sebe ustavi, kadar je snemanje končano. Film, ki so ga posneli s to kamero. imenuje »Barb-BIeu« (Sinjebradec) ter bo dovršen spomladi. Obiskovalci svetovne razstave v Parizu ga bodo lahko videli. Posebnost filma je. da meri v dolžino samo 300 metrov. Kljub temu ga bodo snemali skoro leto dni. Dekoracije je napravil Ber-trand in so izdelane kakor tudi figure, iz plastilina. Ena najlepšiShi dekoracij predstavlja veliko katedralo, ki meri v višino samo 1-50 m. Painleve pravi, da je delo z majcenimi figurami zelo trudapolno in zamudno. Kiparju Bertrandu so morali pomagati njegovi otroci z majhnimi prsti. Sam ni mogel naprej, ker imn preokorne roke in prste za tako majhne figure. Plastični trikovni film ima tudi posprertt-no glasl>o. Napisal jo je komponist Jajubert. Libreto pa jie napisal Breciiignac. Na gledaLiškem odru Metropolitane so že delj časa imeli Skušnje za novo ameriško glasbeno delo >Capon Sacchk. Premiera opere je imela biti v kratkem. V operi sta bili glavnj vlogi dodeljeni pevcu Law« renceju Tibettu, ki je tudi prj nas man iz zvočnega filma in baritonistu Sterziniju. Pevca sta prišla pri skušnji na oder ko-stumirana, kakor je prj generalki navada-Ko je Tibett stopii izza kulis na oder, mu je potisnili rekvizi-tni mojster v roke bodalo, s katerim ima pevec v oper; zabosii svojega nasprotnika. Tibett je stopil naprej. Dirigent je dal znamenje za petie iin Tibett, ki je ne samo pevec, ampak tudi temperamenten igraiec. je napravil v trenutku sunkovito kretnjo, ki je Povzročila veliko zmešnjavo. Sunil" je Sterziniia kakor predpisuje reži* serieva opazka, z bodalom. Sterzini je za. vpil, kapelnik je potrkal s palčico po pultu in prekinil skušnjo. Sterzinija so morali odnesti v garderobo. Gledališki zdravnik, ki je baritonista pre iskal, je izjavil, da ni ranjen in da je po škodba, k-; mu jo ie zadal nehote soigralec na deskah uprav malenkostna. Navzlic temu pa je Sterzini tožiil o bolečinah- Nj in ni se mogel pomiriti in potolažiti. 52fleJjžni slunce« Brno 1937, založba A. Piša). Oba brnska ljiterata, kj sta na zatonu, odnosno začetku leta izpričala svojo ljubezen do slovanskega juga. imata že vrsto predhodnikov v samem krogu !'teraraMesta na obrežju« in Rajimunda Habrino, pisca sveže jn bistro spisanih feljtonov s poti po naši zemlji. Zdenck Spi[ka se je z dosedanjimi zbir« ia mi (»Lutnja, veter in čas-:, »Pomladna romanca i j. dr.) predstavil kot izrazit lirik ne Posebno širokega razpona in globokega tvornega zamaha. Njegov; verzi niso močno individualizirani in obdarjeni s presenetljiv vi.mj znaki pesnške in ven cije, vendar so melodični, zvene toplo in prikupno. V knjigi »Južno solnce« je Spilka zbral svoje jadranske motive iz 1. 1929—1936 in jo raz« delil v cikle; »Solnce in valovi«, -Beseda z dovja in duša krajev«, »Drevo in cvete, »Dogodek z nekega otoka«, »Tujčevo domo. tožje« in ^ Zbogom in Na svidenje«. V teh. ciklih, kj so kakor šopki iz rožmarina m mirte, s citronovim cvetom med vo-njivim zelenjem, se je Spilka izpovedal svo je severnjaško sar.jave ljubezni do naše Dalmacije- 2e takoj v prvj pesmi cikla »Solnce in valov;: pravi o morju; Ko prvjč opaziš morje, ti zastane dih. Pozabiš na vse. tudi na dom. Vse svoje skrbi in vso svojo bol potopiš v sinjino valov, ki se v njih koplje zlati blesk. Morje te zagrabi, ne izpust} te, kakor ena tistihle belih- ribic si. kj medlo trgajo mrežo ribičev. Opaia ga godba morja, enolična simfo« nija z : bobneči m i timpanj morskih valov in škripajoč, im-; gosi j cika d v vejah speče pni je« posluša glasove burje, opaja se s pogledom na slikovita obrežja, na oljke, smokve, ciprese, mirto, agave, pinije in oleandrov cvet, na grozdje obloženih trt; občuduje vrvenje v splitskem pristanišču, kamenito pravljico Dubrovnika in lokrumrke vrtove v cvetu; meditira na Lopudu o pesniku Dyku; preskoči na Oplenac, kjer spi kralj pastirjev in rbičev, kralj bojevn:k in heroj, kralj iz pravljice«; doživlja kulturno dvojstvo Sa5 rajeva in zdravje siromašne Hercegovine. Posebne pesmi posveča cipresam, agavam, pinijam, lovoru, oljkam; po ljudski pripoved kj zapoje »Balado o Ludviku in Mariji« in naposled spozna, da je najzvestejši vendar klic domovine, ki »tj govori iz neizmerne daljave tako blizu in zvesto«. Prj odhodu ladje še spušča blodno golobico, svoje ne« mirno hrepenenje, da poletava nad valovi. To so motiv; iz naše zemlje, kj jim ie dal Spilka krhko in igrivo ol.liko liričnih improvizacij. Za jugoslov. motivi moravslkega lirika zaznavamo mehko in vzneseno srce Čeha. kj ga ie naš jug začara] z vejico ci" tronovega cveta jn z bleskom svojega morja. —o. Joldn Foldes To ime se je nenadno dvignilo iz provin« oiainega kroga madžarske literature, zable« ščalo in postalo svetovno. Založn ki sedemnajstih dežel so razpisali nagrado za najboljši roman. Nagrajeno delo je imelo iziti ob isitem času v sedemnajstih jezikih in avtor bi bil dobil poieg nagrade 300-000 fran« kov še honorar -iz sedemnajstih dežel. Po« aeben žiri, v katerem je bilo več pisateljev svetovnega imena, se je izmed velikega števila rokopisov odločil za roman Madžarke Jolan Foldes >Ulica prj mačku, ki lovi ribe . Zgod.lo se ie , kakor -e b'!o napovedano: avtorca je prejela 300 000 frankov ,n iz sedemnajstih dežel posebne honorarje, mino tega iz Amerike odškodnino za prede« lavo romana v film. Uspeh njene knjige po« men v denarju nad tri milijone dinarjev in presega Nobelovo nagrado Nikdar n1. •mela nobena psateljica z eno samo knjigo tolkega uspeha. Po pravici označujejo ta uspeh za največjo literarno senzacijo zadnjega časa. Kakor pri vseh senzacijah te vrste, ostaja tudi tu umetniška vrednost in frainost zadaj za njegovim trenutnim uspehom Roman »Ulica pri mačku, ki lovi ribe«, je pravkar izšel v sedemnajstih prevodih. Češkega ie izdal za svoje olane Evropski literam; klub v Pragi, eno najboljših in najuspešnejših čeških založnišk h podjetij, ki se je preko založbe >Sfinx« samo udeleži lo svetovne nagrade založnikov. Češka iz« daja te knjige ie odlična kakor vse publika« cije »ELK-ae. V glasilu praškega kluba *ELK« čitamo nekatere podatke o pisateljici, k- si je Pridobila tako široki siloves in tolikšno bogastvo z enim sam m svojim romanom. Jolan Foldes se je rodila nekako na začetku tega stoletja v Kenderedu blizu madžarsko«™« munske meje. Študirala ie v Budimpešti in po matur leto dni na dunajskem vseučv lišču- Potlej ie odpotovala v Pariz in se vpisala na filozofsko fakulteto. Ko ji je nekega dne zmanjkalo sredstev, je vstopila za tri tedne kol delavka v neko pralnico. »Tj trije tedni v pralnici« je izjavila v ntervie« wu z Ives Gandon, »so mi močno koristili«. V Parizu je stanovala na nabrežju Saint Mi-chel. Majhna škrbina v tem slikovitem nabrežju — to je »Ulica p^i mačku, kj lovi ribe«. Smešno ulično ime, kaj ne? Toda takih starih, današnjemu človeku že neumljivih imen je v notranjih četrtih Pariza cela vrsta. Ta ulica je dolga komaj 30 metrov in široka poldrug meter. V nji ee odigrava do bršen del romana, k: je postal svetovna sen« zacija Jolan Foldes je po vrnitvi iz Pariza po« stala tajnica madžarskega poslaništva v Egiptu. Tu je spisala roman »Marija z vsemi glasovi«, ki ie izšel 1 1932 V Egiptu je ostala 13 mesecev, nato pa se je vrni3a v Budimpešto m se bavila s prevajanjem Leta 1934 so uprizorili nieno dramat6ko de lo .Visa«. Naslednjega leta je izšel njen nadalnii roman »Možim se% Roman »Ulica prj mačku, ki lov ribe«, je lorei njen 'retji roman. Z njim ie 'mela čudovito srečo. Roman n nikak knj;ževni eksperiment Njegova forma ie stara Ffildesova pravj o sebi: »Zdi 6e mi. da vladajo v romanu tri velike nujnosti: karakterji, peripetije, so- ciailni pomen. Kot svo>je mojstre častim, naj« si jim sicer ne segam nitj do gležnjev Mau« passanta, Dickensa, Badzaca. Moj pisateljski ideal je pisaieljr.ika preprostost, disciplina in skromnost«. Nedvomno prikupna iz poved- Roman, s katerim je Foldesova opozorila nase ves svet, pr poveduje o usodi eni gran-tov, ki so jih vadovi povojnega življenja nanesli z vseh sAranj v evropski Babilon — v Pariz. Tu mnogi padajo na dno vele« mestnega življenja in Propadajo žalostno kakor .zgubljeni psi. Roman Foičlesove sodi med tisto mednarodno popleskano 1teratu« ro o Parizu, ki brez n,je ni skoraj več no bene književnosti v Evropi. Iz njega diha lepota in groza, veli čina in beda velemestnega življenja ob Seini. —o. Seneelčev 7;Slučaj s ulice" V posebni knjižni izdaji je izšlo dramat-sko delo Gena R. Senečiča »Slučaj s ulice«, ki ga je v začetku tekoče sezone uprizorilo zagrebško gledališče v režiji dr. Slavka Batušiča. Pisec dramatskih del »A-G-M.« in »Ferdinand«, zagrebški novinar in novelist označuje svoje delo /,a »8 tragikomičnih slika o nekoj djevojci s periferije«. Zares, delo Gena R. Senečiča ni drama, ki bi bila spisana s polnim respektom pred strogo dramatsko zakonitostjo. V dobi, ko je vsa literatura v znamenju reportaže, je mogoča tudi dramatizirana reportaža. Se-nečičevo delo ni nastalo v visokem žaru tvornega zamaha in v težkem boju za zadnje dognanje dramatske resničnosti, marveč je kakor novinarska reportaža izrezek iz življenjske stvarnosti, ki ga je pisec vešče dialogiziral in razdelil v osem slik. Tragikomičnih? Če izvzamemo prizor na policiji, je tu malo prave tra.gikomike. Ljudje propadajo, spuščajo se klin za klinom nižje na lestvici družabnih odnosov. Svoj umik zakrivajo z alkoholom in dvomljivim humorjem, kakor poslednji zagrebški kočijaž Halužan, ki kadi iz pipe Marije Terezije ali šofer Meko, bi stavi »žive kraste« na ulicah. Senečičev komad je torej dramatizirana reportaža; dopustimo, da je to 'zraz sodobnega življenja in da mu gre domovinska pravica na odru Delavka s periferije se zaljubi v elegantnega gospoda z avtom, ki jo jame zalezovati. Ve, da mu je ime Viktor: to je vse. Premalo, da bi obveljalo tudi tedaj, ko sc pokažejo posledice prvega in zadnjega sestanka v gozdiču. V zadnji sliki izvemo, kako gleda na te reči elegantni Viktor. »Bila je vrlo zgodna i svježa Lijepo sam proveo ono veče u Mak-simiru. Ljubio, vi mislite onako ozbiljno ljubic? Ne. ne, ne činim ja te nikad. Sto čete. nišam od one vrste ljudi, koji vjeru-ju u ijubav.« Nazor, ki ima tole posledico: otrok brez očeta in brez bodočnosti, mati — prostitutka na cesti. Kaj je to mar takim le Viktorjem parazitom, ki so tudi sicer vajeni živeti od muke drugih. Oni imajo svojo »filozofijo« — nič zato. da bi do take prišle tudi uši, če bi jeie razmišljati. Fiziologija. Užitek Brezpomemben slučaj. Ena med mnogimi. Asocialen in amoralen tip: kakor vsak parazit, ki vidi v svojem »jaz« os vesoljstva. Okoli delavke Mire in njene bridke kazni za uro omame in lahkomiselnosti je Se-nečič postavil nekaj zagrebških »purgar-skih« tipov: kočijaža Halužana, policijskega komisarja, generalnega direktorja Alfreda, »one gospodje« pri kandelabrih ob 11. ponoči i. dr. V prevarani Miri in v kočijažu Halužanu, poslednjem svojega sta- nu, je dramski reporter Senečič dobro osvetlil tragiko ljudi, ki propadajo in tonejo na dno. Brez poudarjenih besed in pridngarske morale je bil opozoril na »slučaj z ulice«. Eden izmed mnogih. Senečičeva dramatska reportaža je značilen klicaj na rob današnje morale. Delo, ki je bolj življenjsko kakor umetniško. S P O R T Ljubljana — Slavija (Varaždin) Prvi letošnji nastop naše prve enajstorice Na varaždinsko Slavijo smo bili že nekaj časa sem precej radovedni. Toliko se je v zadnjih dveh letih o njej pisalo dobrega in nedobrega. To poslednje je bilo predvsem v zvezi & koncentracijo odličnih zagrebških igralcev v Varaždanu. Kar na mah so igralca, ki jim je bilo poleg nogometa nekaj ležeče tudi na lastni eksistenci, odkrili v Varaždimi sijajno priliko za zaposlitev. Primi nn vivere... In tako ee j« Slavija kar čez nnč toliko okrepila, da gode sedaj v sosednem pod&avezir prvo violino. Z veliko muko so jo začasno odrinili iz lige. Ljubljana ima nekaj igralcev na listi ma- roderjev, tako da najbrže ne bo mogla nastopiti v najmočnejši postavi Tako izid tekme nikakor ni gotov v naprej. Če upoštevamo udarnost varaždinskega moštva, ki razen vsega igra že ves čas tudi preko zime. in če zraven tega vzamemo v pošte v. da je moštvo Ljubljane že več kot mesec dni pav žira! o, smemo pač pričakovati tak rezultat ali drugačen. Mesec dni pred startom v ligo so moštvu potrebne tekme. Ves trening ne pomaga mnogo, če n» sledijo ob nedel:ah nastopi. In po možnosti močni nastopi Varaedinska Slavija nudi priliko za tako preskušmjo; brez dvoma bo srečanje dovolj zanimivo. Dve hokejski tekmi Ce bo vreme zato, bo na športnem drsališču SK Ilirije pod Cekmovim gradom druga letošnja mednarodna tekma V hokeju na ledu. O gostih — Vtllachef S. V. — smo že poročali, da so renomiraao moštvo in eden najstarejših klubov Koroške. Tudi Ilirija fe je temeljito pripravila Ka to tekmo. V moštvo je pritegnila mlajše moči, kar se pozna pri drugem naipadu. Be-lozeleni b?do nastopili najbrž v postavi: Ice (Francot), Kačič—Pogačnik, Gregorič —Tank—GogoJa, Aljančič—Lom bar—Mor. baoher. Ge bo vreme južno, teh tekem seveda ne bo, kar bo objavljeno v p:poldanskih listih Razpis občnega zbora zveze slovenskih lahkoatletskih klubov (Iz I. seje 26. t m.) Pozivajo s& Planina in Železničar da takoj pošljejo seznam terminov prireditev v tekočem letu. Pozivajo ee vsi klubi, ki še niso predložili terminov letošnjih prireditev, naj zadostijo pozivu takoj, najpozneje do 4. II. Seznami je treba poslati v dveh izvodih. — Zaradi sporazuma ureditve terminov za prireditev ljubljanskih klubov sklicuje odbor sestanek pooblaščenih deleratov vseh ljubljanskih klubov v peitek. 5. II. ob 19.30 v klubski sobi kavarne Union. Po sestanku istotaim ob 20.30 odboirova seja- — Pozivajo se Maraton in Železničar, oba Maribor, da ta.koj sporočita nnslove savezn:h odbornikov in-. Lahi in Venivttiia. — Pozavn ti se Ilirija in Planina. da preko zvez» predi!ožita esebe za odbornike JLAS. — Pozivajo se klubi \mat,er. Elan Korofan. Kranj. Ljubljana, R-ratstvoi, Slora in Svoboda da vplačajo pri bla.raini.kn Pofajn^irj"i. Kredami zavod Prešernova uJ*. članarino za 1. 11)37. v znesku Din 50—. Litija Din 13—, Ptuj Din 2.— Skien.e se v smislu pravil sMca^-i I. redno Tlavno skupščino v nedeljo 14. II. ob 9.30 v spodnji dvorani hotela MetroiKil-MiikPČ. Tonen razpis bo objavljen v službenih gla^ silili »Jutru in S'oveni"a tudi seznam nastopajočih atletov v letu 1036. Zn trol>oi med reprezentancami podrejenih organizacij Be^ernd : ZaTeib : Ljubljena ki s? bo p^ sklepu zadnje skupščine JLAS vršil v L ju KI jn ni rs do'oč-1 tefmrin 27.. 2R. in 29 junija. Tajnik. Službene objave LNP. Službeno St. 1 — 13. seja k- o. dne 26 t. m. Kaznuje se po §§ 31, 67 k. z. Ko® Josip, Guzelj Slavko, Babič Ivan, svi DASK, z enomesečno zabrano igranja Sener Albin, DASK, po §§ 24, 67 k. o. Z dvomesečno zabrano igranja. — 2. Kaznuje se po §8 18, 67 k. p. Kovačič Alfaniz, Kamnik, z dvomesečno zabrano igranja. — 3. Kazinu je se po H 24, 18 k. p. BrumSek Viktor, Celje s 14-dnevno zabrano igranja. — 4. Ustavi se kazenski postopek zoper Veanaverja Sve-tozarja, Maribor, zaradi pomanjkanja dokazov. — 5. Kaznuje se po §5 26, 67 k. p. Tkalčič Rudolf, Olimp, z enoletno za-bramo igranja. —-6. Kaznuje se po §§ 18, 67 k. p. Kolaif Joeip, Slavija Ptuj, z enomesečno zabrano igranja. — 7. Kaznuje se jo §§ 18 k. p. Marguč Emest, Rapid, s 14-dnevno zabrano igranja. — 8. Vse kazni tečejo od dneva objave, kolikor ni 'Stet suspenz. Mladinski smučarski tefaji. Savinjska po« družnica SPD v Celju bo pr redila tudj letos smuške tečaje za šoteko mladino v raznih krajih Savinjske doline. Jutri bo tečaj v Mozirju, v naslednjih dneh pa se bodo tečaji nadaljevali v šmihelu nad Mozirjem. Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Pouk bo vodil savezni smuški učitelj. Smučarske tekme z ljubljanskega Gradu Grajski fantje prirede jutri vsakoletne smučarske tekme. Za tekmovalce so pripravljena tudi praktična darila. Prijave se sprejemajo do 9. v gostilni na Gradu. Smučarske tekme v Hrastniku. Stekilaraa v Hrastniku priredi jutri smučarsko tekmo za svoje uslužbence. F^roga b? vodila z Mrzlice čez Sv. Katarino in mimo Sv. Marka, Pleskega, Praprotnega ter Drage do steklarne. Nagrade za najboljše smučarje: steklen pokal, dvoje smučk, smučar ske palice in druga. Tekme se pa lahko udeležijo tudi smučarji-nesteklarji. Zanje boio kot nagrade pripravljeni rami fini stekleni servisi. Vse nagrade go razstavljene v izložbi trgovine Pečnik. Start bo ob 9. na Mrzlici. Slajom klub 34. Nedeljskega treninga v skokih zaradi neugodnih snežnih razmer ne bo. Prihodnji sestanek vseh tekmovalcev bo v sredo ob 18.30 v klubovem lokalu. SK Ljubljana. Postava moštva za nedeljo je razvidna na oknu v tajništvu LNP. S. K- Ilirija — Smučarska sekcija- Vod« stvo sekcije priporoča vsem ljubljanskim čla nom udeležbo pri jutrišnjih tekmah Ljubljane in Reke- Start ie pri strelišču pod Rožnikom. Kdor želi startati, naj pr.de dre« vi med 18. in 19. v klubsko sobo kavarne, kjer dobj potrebna navodila. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Jutri dopoldne ob 10. trenin? na igrišču za vse oross-countrv tekače. Zaradi tirenimg-rnarša naj vsak atlet prinese s selx>j težke "čevlie ali gojzerice Odbor za izvedbe lahko atletskih dvo-matehev, (Službeno). Važna odborova seja bo v sredo, 3. II. ob 18. v klubski sob? ka« varne Union. Zaradi važnostj udeležba odbornikov obvezna. Tajnik. Radio Nedelja, 31. januarja Ljubljana 8; Koračnice (plošče). — 8.30: Telovadba (prof. Marjan Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9-15: Uverture (plo»če). — 9.4>r»; Verski govor (dr. Ignacij Lenček). _ 10; Prenos cerkvene glasbe 'z zavodov ev. Stanislava v št. Vidu. — l1: Prizori iz narave (plošče). — 11.30; Recitacija zgodb in pesmi za otroke (gdč- Stana Vinšek). — 12: Koncert Radio orkestra. — 13- Čas spored, obvestila- — 13.15: Plo~ šče po željah. _ 16. Ura vesele glasbe in šail (čflani rad. igralske družine in plošče). _ 17- Kmetijsko gospodareki pomenki (g. Ludvik Puš). — 17.20; Dueti na dveh har« mo nitkah (brata Godob). — 18: Jos. Daneš Polet na luno, vesela igra (člani Nar. gled. v Ljubljani). — 19; Čas, vreme, poročila, spored obvestila- — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura; 1.) Klavirski koncert. 2.) Položaj našega kmeta pred 100 leti (dr. Josip Mal). — 20.30: Pevski dueti ge. Nade Udovč«Brejčeve in ft.> Matije Kuftinca. — 21.10;. Plošče. _ 21.20; Za dobro voljo (Radio orkester)- — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za boljšo voljo (Radio orkesiter). Beograd 17: Koncertna ura. — 19.50; Plošče. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22 20: Orkester. - 23.10; Lahka glasba. — Zagreb 18; Orkester. _ 20: Mandoline. — 20-30; Recitacije. — 21.30; Pester program. — Praga 19.40: Zvočna igra. — 21.10: Slovenska glasba. — 22.35; Plošče- — Varšava 19.20: Plošče. _ 21; Zabaven program. — 22; Iz zvočnih filmov. _ Dunaj 11.45; Orkester- — 15.40; Komorna glasba. — 17.20: Lahka glasba. — 19.56; Pesmi. — 21: Duinajake speciaktete. — 22.30; Ples. — Berlin 18: Nočna srečanja- _ 18.50; Schubertove skladbe. — 20; Kon« certa Verdijeve šn Puccinijeve glasbe. — 22-30; Ples. — Miinchen 19.05; Prenos Ver« dijeve opere »Aida«. — 22.30: Lahka glasba. _ Stuttgart 18: Slavni pevci. — 20: Duna,jski predpust. — 21: Orkester jm solisti. — 23; Plesna muzika. — 24; Nočni koncert. - Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota 30.; Kvadratura kroga- Izven, Zni« žane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 31.; ob 15. Repoštev- Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol.. Ob 20. Dež in vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota 30.; Navihanka. Opereta. Red B. Nedelja 31*: ob 15. Pod to goro zeleno..-Izven. Cene od 30 Djn navzdol. Ob 20. Ples v maskah- Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca-★ Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Po triumfalnih uspehih, ki jih je žel naš rojak na svoji koncertni turneji v Rusiji, bo nastopil v nedeljo zvečer v partiji Rikarda v »Ple« su v maskah«. Njegovi odlični uspehi so mu pripomogli do izredno pohvalnih ocen, ki ne morejo prelivaliti njegovih pevskih kvalitet in lepega prednašanja jugoslovanskih skladbo njegovega repertoarja ter ludi dru« gih arij. Glavno žensko partijo bo pela gdč., Oljdekopova, nadalje ga Golobova in ga Ribičeva. Renata poje g. Janko, zarotnika: Zupan jn Petrovčič. Dirigent: A. Neffat, re« žiser; prof. Šest- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 31.: Labirint. Torek, 2. februarja; Labirint- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 30.; Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.' Prvič- Gostovanje Pavle Udovn-čeve. C. Nedelja, 31.: ob 15. Zorka. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Gostovanje Pavls Udovičeve. Bloki- Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD -z dne 29. januarja. Val južnega zraka, ki bo trajal predvidoma še Čez nedeljo, Je zajel vse naše planine in poslabšal smuko predvsem v dolinah. Temperatura se je močno dvignila, barometer je zelo padel. Vrhovi so zaviti v oblake. Bohinjska Bistrica, danes: —1, 50 južnega snega. Kranjska gora, danes: —i, 15 južnega snega na 55 podlage, sankališče in drsališče uporabno. " Rateče, danes: —1, 15 južnega snega na 55 podlage, skakalnice in drsališče uporabno. Vršič, Krnica, danes: —1, 30 južnega snega na 100 podlage. Tamar, danes: 30 južnega snega na 100 podlage. Polževo, danes: —2, vetrovno, o sreni ca, 25 cm, za smuko manj ugodno. Mariborska stran: Pohorski dom in Mariborska koča; 15 cm snega, Ruška koča 25 cm snega, Klopni vrti: 35 cm, Rimski vrelec: —4, 40 cm enega, smuka ugodna, Peca: — 1, mirno, jasno, 110 cm snega, smufea dobra, Pesek: —5, 25 cm pršiča, na podlagi 50 cim. smuka idealna, Senjor-jev dom: —5, 40, cm pršiča na 60 cm p: vam pnbmn njih, 'vsdUnot Portera Hafl, dne 24. marca oh S uri zjutraj. Da mah prišel iz mesta, kjer sem imel opraviti nekaj zasebnega. Na moji vožnji z avtomobilom so me najprej zasledovali kriminalni uradniki, a potem so me marali izgubiti izpred oči, sodeč po tem, jih nisem več videiL Policija me krta na sumu. In dasi nisem storil vse svoje življenje ničesar krivičnega, moram zdaj vendar nositi strašno težko breme čisto sam na svojih ramah. Bojim se, da mi nekdo streže po življenju, in zato pišem te vrstice, ki utegnejo spraviti morilca in lopova Taylorja, brata prijatelja mojega nepozabnega gospodarja, kaznujoči pravici v robe. Ne vem še, jih bom skril, ker ni varno, da bi jih nosil s seboj. NaiSa bi jih policija, če me prime, ali pa tisti, ki bi mu bila moja smrt dobro došla. In policija ne sme o tem nič zvedeti, dokler sem živ, zakaj tako sem prisegel svojemu pokojnemu gospodarju na njegovo zadnjo uro. Samo če padem od morilske roke, naj imajo živi rešitev uganke. Oporoko, M spravlja morilca Taylorja ob dediščino, sem že oddal na »poste restante, glavna pošta v Londonu«, da pride oblasti v robe, ako me ubijejo. Dobro bo, da še danes obvestim Scotland Yamd, kje jo najde, če bi jaz pred mrliško obravnavo umrL Morda se mi ponudi prilika, da skrijem to pismo v samem Scotland Yardu. Tam ga ne bo nihče iskal, in Boga prosim, naj mi da moč, da pred svojo smrtjo od morilskih rok še povem« kje leži ta obtožba. MALI OGLASI 1323223 Kam pa,kam 7 Besedi i Din lavek 3 Din aa Šifro alj dajanje naslova s Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Domača maškerada bo dame« prft Mikliču. Tja bo vsak« pripeljala svojega fanta, če ga ima količkaj rada. — Godba, petje, pl<*. Vstop prost. N. S. Z. 1781-ld Službo dobi Beseda 1 Din, davek S Din ca 4:1 ro al; lajanj« oiaJcv* • Din. Najmanji) tneeek 17 Dtn. Pisarniško začetnico, ireteKgentno, zmožno brva-I6me, nemščine in stenografije, sprejme trgfnrska hiša v Ljubljani. Enomeseč na poskužnja. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Takoj 300«. 1813-4 V stalno službo prejmemo 2 »tepark-i za fsna galanterijska dela in 3 pripravlie1k.i (Herrichta-rici). Ponudbe na tovarno ieivljer »Jara«, Tržič. 3804-1 Sodarja p> možnosti 2 lastnim orod jem iščem ia samostojno delo. Ponudbe na A. Stare Bled IL 17.30-1 Brivskega pomočnika dobro rzvežbanoga r brc-jo/nju. striženju bubi glavic in onduliranjr z oskrbo ▼ b:ži ter plačo po Jogov<*ru Mn-ejme 5 16 febr. Oton H«iimgairtner. Slov. Bistri oa. 1783-1 Prvovrstne glasbenike na krilni rog. basovski krtini rog. k'annet. E-— trubo. gozdni rog. piko lo in drugi, sprejme »čl taonica« kurilnice drž. itf.. v Slav. Brodu ra svo Jo godbo na plha'a. Zasajeni so interesenti, ki eo zaposleni v kurilnicah ln delavnicah drž. fteleznlc. Za dalnje informacije obrnite se na odbor čitalnice. 1803-1 Službe išče Vsaka besed« 50 par; davek 3 On t* šifro ali dajanj« aa«lova 6 Din. znesek 12 Dta. Trg. pomočnik Siče službo kot skladiščnik i.ikasant ali karkoli. Je dober računal, vešč slov. ni nemškega jezika, i večletnimi spričevali, samski, pošten in trezen. Nekaj kavcij« na razpolago. Cenj dopise na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen ta delo«. 1772-2 Dvosob. stanovanje Boinčoo z vsem komfortom in vrtom oddam. Naalor v veeto posl. Jutra. nae-3 Potniki Beseda 1 Din. davek 3 Din da Šifro ali dajanje naslova J Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Zastopnika zanesljivega t dobrimi referencami išče dobro vpeljana veletrgovin« tehnič-no-elektro in radiotehničnih predmetov. V pošte v pride tudi komisijonalno skladišče žepnih svetiljk, baterij, žarnic, itd. Ponudbe in pogoje na; »Propaganda* d. d Zagreb, Jelačičerv trg 5, pod »402?« 1677-5 Oblačila Beseda i Din lavei s l>ic za šifro ali dajanje nasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Elegantne maske posodim. Studeotovska nI. 13/IL deeno. 1797-13 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda 1 Din, davek S Din za šifro »11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srbsko vino Is okolic« Niš«, nudi v wo dajo vagonske množine Md-ljutin Mileniovič. St. Petka. Niš. 1197-16 Devizo ŠOT) dolarjev USA prodam. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dolarji« 1763-16 BcseUi i-vt* A i>!i sa Sifr« al{ dajanje naslvvs 5 !Ha. Najmanjši znesei 17 Din Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. Posebni tečaj za starej še dame ln gospode. Vpi sovanje 1. februarja od 6. do pol 8. zvečer. Pri četke pouka 3. februarja. Najnižja šolnina, uč na ura f«mo 2 Din. Chri rtofov učni zavod, Domobranska ces-ta 15. 1831-4 Prodam tieseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro «11 dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Polarno lisico »eJo, krasno, po izredno ugodni ceni prodam. Na >gled H prijaznosti v trgovini Rot, Mestni trg. 1731-6 Pohištvo ►fcjACla LhJ. lavei .. Uiti ta šifro ali dajanje naskr»» * Din. Najmanja tneeek 17 Din. Moderno spalnico spena.no, fino pleskamo kov kaški oreh in boljšo kuhinjsko opremo proda Kr-že Franc, mizarstvo, Vrhnika. 2-Letno ja.mwt.vo. Ogle da se: Janežič, pleskarstvo Tyreeva c. 28. 178546 Hranilne knjižice knpite ali prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore LJobljana, Gledališka 12. Tel. eioc 38-10 1698-16 Kupim Wrd govor Dia I tnamk. — Maribor. Alftkaandrova «u. 03-16 Vloge ljubljanske kreditne bamke in Vzajemne posojilnice v Ljubljani vam lahko takoj unovčim po naj-viijl oeni m takojšnjem pUčfliL Konoesionirana agentar« z« bančne in kreditne posle. A. Planinšek Bethovnova ul. 14/1 tel. intaurban 3510. 72-36 Beseda 1 Din, davek 3 Din is Stfr« ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje S kopalnico oddam takoj, Janko G reg occ. Pod rožnik. Večna pot 9. 1824-21 Sobo odda u lifro alt dajanje n&sleva ' \( 3 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Lepo, prazno sobo v Dukičevem bloku, s po sebnlm vhodom takoj od dam boljšemu gospodu, leto ta .m oddam malo opremljen sobico. Oged od 1 — 3 ure. Narfov v vteh poslov. Jutra. 1820-23 Gospodično sprejmem na hrano ln stanovanje, center, kopalnica. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1830-23 Besed« 1 Dio, davek 9 Din •a Wr» ai> lajanje oa ulovi 1 Dia. NajmujiM tneaek tT Din Tristanovanjska vila za Beogradom in na Ko-deljevem, večatanovajgske hiše na Celovški cesti, lepa vila, novosidena na Mirjn, stavbne parcele za Bežigradom in v Rožni do-Mni zelo ugodno proda Realdtetoa piearna Ludvik Kunavw, Ljubljan« Rimska cesta 6. eo-ao Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam dvem osebam. StreliSka ul 22. 1846-23 Opremljeno sobo lepo 8 posebnim vhodom oddam eni ali dvema oseba ma. Idrijska 111. (Stajn in dom). 1R6-33 Elegantno sobo s poeeb. vhodom ia kopa! nico v strogem centru oddam takoj samo boljši ose bi. Pojasnila v trafiki Miklošičeva c. 44. lSlll-38 Več praznih sob pisarn«, društva, obrt, nasproti glavne požte, oddam takoj. Naslov v vseh pod. Jutra. 1780-03 Sobo odd®m v bližini kolodvora in Tabora takoj. Friškovec 4. 1814-33 Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh po«J. Jutra. 2K&33 Opremljeno sobico s hTano oddaun tsioj na Rimski cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 1818-33 Opremljeno sobo lepo, zračno s posebnim vhodom takoj oddam. Ulica na Grad 9. 1619-33 Opremljeno sobo oddaim. Poljanska c. 17/1. levo. 1837-31 Kabinet s centralno kurjavo oddam takoj v cemtrumu. Naslov v vseh pod. Jntna. 1838-33 Lepo, čisto sobo oddam takoj bJizn kolodvora. Nadov v vseh posl. Jutra. 18&-33 Razno Na vsa zimska oblačila dajemo is do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14. PORTABfl VeUmmMKL I vetau čmucAWiAimiCA \ NORMALEN VAU 80 ČM. \WCl2/U/KtdKA KHMKA 1 ce*A m iSSO.-PRooAji Državna razredna loterija žrebanja V. glavnega razreda 33. kola se bodo vršila v časa od 9« februarja do vključno 3« marca t. L Skupna vrednost dobitkov znaša din 5G,000.000"- Pet premij po din 2,000.000.—; 1,000.000.—; kakor tudi veliko število dobitkov po 200.000.—; 100.000.—; 80.000.—; 6o.ooo.—; 50.000.—; 40.000.—; 500.000.-; 400.000«—; In 300.000.- 30.000.—; 20.000.—; 10.000.—; Kdor nI doslej kupil srečke, pa bi jo hotel imeti, sf lahfro dotlčno nabavi pri pooblaščenih prodajalcih ali njihovih preprodajalcih po doplačilni ceni in to: eno celo srečko za din 1.000.— polovico srečke za din 500.— četrtino srečke za din 250.— Vsak« *eeed« t Dia; lavek • Dia. m dajanje lajanje naslova I Din. aajmanjU ">»**k SO Dia. Gospoda z gotovino 80.000 Din ta razširjenje dobre obrti, želim poročiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Mrav Ija«. 1816-25 Mlad podjetnik se žpH poročati i goepodS?-no trgovsko naobmženo iz boljfie hiSe. V&led povečanja obrata seieijeoo nekaj kapitala. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Resnost« Dopisi V«aka Deeeda s Din; lavek i Dm, aa dajanje naslova 6 Din, oajmanjii •>*imanj!H tnevek V Din. »Strogo zaupno« Prosim dvignite pismo! Breda soboto pop. O. Dražbe Snažno lekie, Se »triujam, u Šifro alt dajanje naslova i Din. NajmanjŠ tneaek 17 Din Dražba v Ormožu 1 februarja ob 14.30 M bodo v Ormožu štev. 1/10 na dražbi prodali: 3 »oda. 1 miza, 2 »telati, i tanka, 1 kad ta drve in decimalna tehtmica. Kupcj vabljeni. 166M8 Naročniki „Jntraw so zavarovani za 10.000 Din Zahvala Vsem, ki so ob smrti naše ljube mamice IVANE PEČOVNIK VDOVE PO NADUČITELJU kakorkoli sočustvovali z nami, poklonili vence in izkazali pokojnici poslednjo čast — iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo 5e čč. duhovščini, Celjskemu pevskemu društvu, pevskemu zboru g. Cirila Pregeljna in pevskemu društvu Petrovče za ganljive žalostinke. CELJE, dne 30. januarja 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Tekstilni tehnik, v neodpovedani službi, z dolgoletno prakso v vseh tehn. in manip. delih popolnoma izvežban. želi spremeniti mesto. Event. ponudbe pod 45219 na Public! tas, d. d. Zagreb, Ilica 9. Zakaj, da bi bili plešasti7 srm PLEŠAVOSTI pri d .n .'po . i^tg^ upor/ho^1 •njiipod/.bi ji fiSif g tan „ttORANAu. Diplomirana t Londona s GRAND PKIX IBT ZLATO KOLAJNO. — Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tudi Ti takoj knpite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prh« Ija) in kožne neprijetnosti. Ja«i in hrani laeiiče. Ustavi izpadanje las in lasje porastejo tndi na pleiavem fhestu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,— Moderna kozmetika Spiit Urejuje Davorin Ravljeit« Izdaja r& konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnlkar« Za Narodno tiskarno d, d, kot tiakaraazja Fran Jcnm* Za »"frfitrl del J»