Ko smo v sredo povprašali elektroenergetika rajona III., tov. Mileta Vozla, kako kaj kaže z oskrbo z električno energijo, nam je dejal, da je bil do torka optimist. V soboto smo ga vprašali ponovno in zvedeli: »Gre, toda delamo brez rezerv!« Letos je namreč izostala odjuga z dežjem, ki nas druga leta običajno obišče v prvi tretjini decembra. Sicer elektroenergetske kapacitete povečujemo, toda upoštevati moramo, da povečujemo tudi po- ra!>o eicktričr.eqa toka Tako se jn l»}<0 imenovani mali odjem električne ouerOije (za gospodinjstva, urade itd.) na področju Elektro Kranj letos povečal glede na lansko leto za 18,5 odstotkov ter bo porabil predvidoma kakih 19 milijonov kilovat-nih ur, ali prav toliko, kolikor bo porabil veleodjem (industrija), če upoštevamo samo odjem iz javne mreže. Mali odjem se povečuje tako naglo zaradi tega, ker gospodinjstva čedalje bolj uvajajo razne sodobne naprave. Večje količine električne energije bi omogočila le odjuga oziroma dež, kajti zda] ie morajo obratovali 'udi tovarniške elektrarne;. Toda, i.e ne bo prišla do Lakih defektov, kljub sedanjemu stanju ne bo posebnih problemov glede oskrbe z električno energijo; tako sodi tov. Vozel. Vendar pa v interesu nas vseh kaže v teh razmerah smotrno izkoriščati električni tok, saj spričo tega, da je le-ta razmeroma poceni, dostikrat tudi brez posebne potrebe prižigamo luči ali uporabljamo električne naprave bolj kot je treba. M. Z. AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ST. 95 — CENA DIN 10.- Kranj, 9. decembra 1957 • • I* Na petkovi skupni seji je Okrajni ljudski odbor izvolil svoje organe. Najprej je izvolil skupni stalni odborni-Ski komisiji za volitve in imenovanja ter za prošnjo in pritožbe. Nato je OLO izvolil člane svetov. Okrajni ljudski odbor ima 13 svetov in sicer: svet ea notranje zadeve in splošno upravo (predsednik sveta tov. Rudi Uršič), svet za družbeni plan in finance (predsednik Pavle Tolar), svet za industrijo in obrt (predsednik Franc Braniselj), svet za kmetijstvo in gozdarstvo (predsednik Franc Puhar), svet za blagovni promet (predsed. Jože Nastran), svet za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve (predsednik ing. Jože Kranjčič). svet za turizem in gostinstvo (predsednik Jakob Eržen), svet za delo (predsednik Berti Brun), svet za Šolstvo (predsednik Milan Ogris), svet za prosveto in kulturo (predsednica Pepca Jež), svet za šport in telesno vzgojo (predsednik Anton Dolenc), svet za zdravstvo (predsednik Lovro Cerar), in svet za socialno varstvo (predsednica Dragica Rome). Razen tega je Okrajni ljudski odbor na tej seji izvolil oziroma imenoval tudi nekatere druge svoje organe. Na ločenih sejah, ki so sledile, sta tudi oba zbori. OLO izvolila svoje od-borniške komisije. Z občinske konference LM v Kranju V Kranju je bila danes redna letna občinska konferenca LM, na kateri so analizirali dosedanje delo in si zastavili izredno obsežne naloge za bodočo aktivnost. Občinski komite LM je na konferenco povabil tudi najodgovornejše politične delavce in vse občinske forume, toda žalostno je dejstvo, da se nihče razen direktorja 1. gimnazije in zastopnika Ljudske tehnike, konference ni udeležil. To nedvomno govori in potrjuje že znano dejstvo, da organizacije sploh ne vodijo sistematične skrbi za delo mladine. Na konferenci so obravnavali aktivnost ljudske mladine v proizvodnji, zlasti so poudarili pomembno vlogo klubov mladih proizvajalcev. V bodoče jih nameravajo ustanoviti še v nekaterih podjetjih. Pri obravnavanju stanovanjskih problemov so predlagali naj bi se več sredstev od-dvojilo za samska stanovanja in še posebej pa bodo razmislili o oblikah aktivnosti mladine v okviru stanovanjske skupnosti. Več diskutantov je predlarialo in izneslo zahtevo mladine naj se v Kranju prične z gradnjo mladinskega doma, kar bi bilo treba vnesti v perspektivni načrt dela ObLO. Delavska mladina je v preteklem letu pokazala tudi večje zani- manje za delavsko upravljanje in reševanje različnih gospodarskih problemov. V delavskih svetih dela 140 mladih delavcev, v upravnih odborih 39, v šolskih odborih 10, v svetih občinskega ljudskega odbora 22, 7 mladincev pa je bilo izvoljenih v ObLO. Slaba udeležba mladine v delu šolskih odborov je posledica podcenjevanja njene vloge v reševanju vzgojnih vprašanj. Vzgojno delo na šolah mora po mnenju konference postati skrb celotnega šolskega odbora, predvsem še predavateljev. V občini dela 11 aktivov mladih zadružnikov s 350 člani, nad 50 mladih pa dela v UO KZ in pospeševalnih odsekih. Aktivnost mladine pa je na vasi kljub temu še vedno pomanjkljiva, ker ni pomoči s strani osnovnih organizacij ZK in SZDL. Na konferenci so kritizirali tudi ozkost ZK pri sprejemanju novih članov. Govorili so še o društvenem življenju mladine, prehrani delavske mladine in ostalih važnejših vprašanjih. Izvolili so 23 članski komite LM Kranj in delegate za okrajno konferenco. r (J) Miki in ktstedi V »Pletenini« v Kranju so imeli včeraj veliko svečanost. Podjetje Je praznovalo 10-letnico svojega obstoja. Ob desetih dopoldan so se skoraj vsi člani delovnega kolektiva »Pletenine« zbrali pred lepo okrašenim poslopjem (slika spodaj desno), na katerem Je bil razobešen velik napis — DESET LET DELA IN USPEHOV. Proslavi, ki so Jo priredili člani kolektiva pa so prisostvovali tudi številni predstavniki političnih in družbenih organizacij. Desetletnico svojega obstoja pa so proslavili tudi z odkritjem spominske plošče (slika spodaj levo) padlima borcema in prevzema podjetja v upravljanje delovnemu kolektivu. V soboto, včeraj in danes je v Zagrebu državno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstva so se udeležili tudi Kranjčani. Slovenski prvak Janez Teran (slika zgoraj), upamo, da nas bo tudi to pot razveselil. Prav gotovo pa bo dosegel tudi visoko mesto v naši anketi — Izberite deset najboljših športnikov Gorenjske. V* OBLETNICA L PIONIRSKE ORGANIZACIJE NA GORENJSKEM Železniki, 8. decembra. — V dvorani Zadružnega doma v Železnikih je bila danes lepa proslava ob 15-letnici prve pionirske organizacije na Gorenjskem. Pred petnajstimi leti je bil na Petrovcu ustanovljen prvi pionirski odred na Gorenjskem. Poleg dveh pedagoških delavcev, ki sta že bila odlikovana ob 29. novembru za zasluge pri delu s pionirji, so danes izročili Orden dela III. stopnje tudi predmetnemu učitelju v Poljanah tov. Milojku Vidmarju za dolgoletno uspešno delo s pionirji. Po uvodnih besedah predsednice Zveze prijateljev mladine okraja Kranja, tov. Smilje Gostiševe, je predsednik republiške pionirske komisije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, tov. Miran Cirkel-bah, govoril o vlogi in nalogah pionirske organizacije. Po razgovoru, ki je za tem sledil, so sprejeli zaključke za bodoče delo. Podobna posvetovanja okrajnega merila bodo v vseh občinah Gorenjske, kjer naj bi pregledali dosedanje uspehe in usmerili bodoče delo pionirskih organizacij. Na danšnjem posvetovanju je bila tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije tov. Ada Krivic, dalje sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janko Prezelj, predstavniki mnogih drugih druž- Letni plan bodo presegli Do konca novembra so v jeseniški železarni izpolnili že skoraj 97% letnega plana proizvodnje Novembrski plan so presegli *.a 6.3%. Po dosedaj doseženih rezultatih sodeč, bodo izpolnili letni plan do 20. decembra. Številnim obratom, ki so že izpolnili letošnji plan, se je v soboto pridružil se obrat lahke proge profilnih valjam. Tako so izpolnili plan pred rokom: livarne, valjarne težkih in lahkih profilov ter debele pločevine, ce-varna in elektropeč. Delovni kolektiv obrata cevar-ne je izpolnil za letos predvideno proizvodno že 38 dni pred rokom, to je do 23. novembra. Izdelali so okrog 11.000 ton cevi. Od kar obstoja ta obrat pa so izdelali 122.000 ton cevi, kar bi pomenilo, če bi jih speljali v dolžino, okrog 48.000 metrov dolg vodovod. Torej bi lahko speljali vodovod okrog zemeljske oble ob ekvatorju in bi nekaj cevi še ostalo. bonih in političnih organizacij, kakor tudi pedagoški delavci. Popoldne so pionirji, kulturno-prosvetna ter športna društva iz Železnikov organizirala lepo akademijo. K. M. Kako bodo v Škofji Loki proslavili občinski praznik V okviiru občinskega praznika bo v Škofji Loki v soboto zvečer, 14. t. m. »Svoboda« priredila v svoji dvorani svečano akademijo, na kateri bo sodeloval pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja; na akademiji bo tudi slavnosti govor. V nedeljo 15. t. m. dopoldne bo patrolni tek po občini s startom in ciljem na Glavnem trgu. ---^ MARTA DRUZINŠEK IZ BOHINJSKE BELE JE DOBILA PRVO NAGRADO V soboto popoldan je bilo v prostorih uredništva »Glasu Gorenjske« javno žrebanje nagradne križanke, ki je bila objavljena za 29. november. Pri žrebanju so imele vso srečo tovarišice, saj so dobile vseh pet nagrad. Prvo nagrado 2000 dinarjev je dobila Marta Dru-žinšek. Bohinjska Bela 90, 2. Ivanka Gruden, Kranj, Prim-skovo, 3. Francka Matkovič, Kranj, Huje 25 (vsaka po 1000 dinarjev), 4. in 5. nagrado po 500 dinarjev pa Marija Mihel-čič, Kranj, Trubarjev trg 5/1 in Marija Kovač, Kranj, Tavčarjeva 34a. Pravilno rešitev nagradne križanke berite na zadnji strani. V._J Ob desetih dopoldne bo otvoritev nove avtobusne postaje in restavracije, ob enajstih pa otvoritev razstave partizanske grafike v Domu Zveze borcev. Od nedelje do srede bodo razne kulturne, športne in druge prireditve v občini, v sredo, 18. t. m. popoldne pa bo slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo začeli razpravljati tudi o predlogu programa dela ObLO za priihodnja leta. m .Z. NAROČNIKE »GLASA GORENJSKE« OBVEŠČAMO, da smo Jim te dni razposlali po pošti položnice za vplačilo naročnine. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da želi velika večina naročnikov vplačati naročnino ob koncu starega oziroma ob začetku novega leta vnaprej, zato, da bi bili upoštevani pri našem vsakoletnem velikem nagradnem žrebanju. Pogoj, da se naročnik lahko udeleži nagradnega žrebanja, pa Je ta, da ima vplačano vnaprej vsaj polletno naročnino (300 din). To pa seveda ne pomeni, da mora vsak naročnik vplačati vnaprej celoletno ali polletno naročnino. Kdor iz kakršnegakoli vzroka tega ne more storiti, lahko plačuje naročnino na svoj gorenjski časopis tudi četrtletno (150 din) ali mesečno (50 din). UPRAVA J naš ramgavor ^^^^^^% ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ »POTROŠNIŠKI SVETI V KRANJU IVE SODELUJEJO Z NAMI. S pomožnim sanitarnim inšpektorjem občine Kranj tov. Francem Štiglicem smo tokrat načeli razgovor o njegovem delu ter o sodelovanju potrošniških svetov s sanitarno imšipekcijo. »Kaj vam trenutno povzroča največ skrbi?« »To, da so zadnje dni po vseh kranjskih trgovinah prodajali potrošnikom popolnoma pokvarjena jajca. Pri pregledu smo jih morali uničiti več tisoč.« »Kje so vzroki, da se je pokvarila tolikšna količina?« »Precej so krivi kmetje, ki so zavlačevali s prodajo, dokler se jajca niso podražila, deloma pa je temu vzrok tudi nepravilno vskladiščenje.« »Kako je s prodajo kruha v Kranju?« »V tem pogledu smo dosegli precejšen napredek. Postrežba je povsod kulturna in kruh v večini prodajaln tudi zavijajo. Potrošniški svet pekarne nam je v prizadevanju za uvedbo higienske posrežbe precej pomagal.« »Kaj pa ostali potrošniški sveti?« »Prav nič ne sodelujejo z nami, čeprav smo pred kakim letom imeli z nekaterimi izmed njih dobre stike. V zelenjavni trgovini pri primskov- skem mostu čez Kokro sem že večkrat zaman izrazil željo, naj bi se sestal potrošniški svet in povabil na ta sestanek tudi mene. Higienski pogoji so v tej prodajalni zelo slabi in prepričan sem, da bi. se dalo s sodelovanjem potrošnikov marsikaj urediti. Zelenjavne trgovine v Kranju nasploh životarijo v slabih im neurejenih prostorih. Svet za trgovino se bo moral zaradi tega pri ObLO odločno zavzeti za ureditev potrebnih skladišč Ln nabavo hladilnikov.« »Kaiko ste zadovoljni z živili, ki jih prodajajo na kranjskem trgu?« »Blago je mnogo boljše kot pred letom in še prej. Rezultati bakterioloških preiskav pri mlečnih izdelkih so zelo ugodni. Tudii jajca prinašajo zdaj kmetice umita in sveža na trg. Ljudi smo uspeli marsikaj naučiti. Naša opozorila so nadalje našla ugoden odmev tudi pri gostincih. Kranjske gostilne postopoma preurejajo in modernizirajo. Želel bi le, da bi se razgibali še potrošniški sveti. Na te orgaine družbenega upravljanja bi se potem lahko obrnil vsaik potrošnik, kakor hitro bi opazil kako nepravilnost v trgovini, potrošniiki sv«t pa bi o vsem sproti obveščal nas.« -#y 4 2 Cio« Gorenjske Kranj, 9. decembra 195T 'A Na Brionih je bil 7. decembra deveti plennm Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Svečana seja Centralnega komiteja je bila posvečena dvajsetletnici prihoda tovariSa Tita na mesto generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije. v drugem delu je tovariš Edvard Kardelj podal poročilo o bivanju Jugoslovanske delegacije v Moskvi na proslavi 40. obletnice Oktobrske revolucije. Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je zlasti poudaril pomen izglasovanja manifesta miru, stoječ na stališču, da je zdaj najvažnejša naloga vseh naprednih sil večje angažiranje v boju za ohranitev miru, za krepitev mednarodnega sodelovanja in razvoj aktivne ko-ekslstence. Indonezijska vlada je ukazala vsem holandskim državljanom, da se takoj pričnejo izseljevati iz Indonezije in je obenem sporočila, da je prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama samo vprašanje časa. Indonezijski minister za informacije, ki Je dal to izjavo, je prav tako izjavil, da bodo prekinjeni med obema državama tudi trgovinski odnosi. & Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Hammarskjold je odpotoval v soboto iz Damaska v New York. V komunikeju je Hammarskjold izjavil, da je doseženo popolno soglasje o potrebi krepitve sporazuma in Komisije za nadzor premirja. A v petek je na svečanem sprejemu v finski ambasadi v Moskvi prvi sekretar CK KP SZ tov. Nikila Hru-ščev izjavil, da so ostanki rakete prvega satelita padli na ameriško ozemlje. Izjavil je tudi, da bo sovjetska vlada z uradno noto zahtevala dele rakete. /\ Ameriško obrambno ministrstvo Je sporočilo, da poskus izstrelitve prvega ameriškega satelita, ki Je tehtal 2 kg in je bil njegov premer 15 cm, ni uspel. Raketa, ki bi morala ponesti satelit v vesolje, je eksplodirala že dve sekundi po izstrelitvi. A v zvezi z nemiri v španski enklavi Ifni, je špansko zunanje ministrstvo sporočilo pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena španska vlada razpravljati o Ifniju in ostalih spornih vprašanjih v Južnem Maroku. /\ Skrbniški odbor Generalne skupščine je zavrnil predlog resolucije, ki poziva Francijo, naj ukrene vse potrebno in razglasi tudi amnestijo zaradi normalizacije položaja v francoskem delu Kameruna. Za ta predlog Je glasovalo 23 držav, 23 držav je glasovalo proti in 30 •e je glasovanja vzdržalo. 2\ Zahodnonemški minister za zunanje zadeve von Brentano je po vrnitvi iz Londona izjavil, da morajo države, članice Atlantskega pakta pokazati dobro voljo pri sodelovanju s svojimi partnerji, da pa ni treba da bi se te države že vnaprej s kakršnokoli pogodbo obvezale o predhodnih konsultlranjih. Von Brentano ni hotel dati nobene izjave v zvezi z vzdrževanjem tujih čet Atlantskega pakta na nemškem ozemlju. LJUDJE IN DOGODKI NEMIRI V KOLONIJI IFNI IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN VREMENSKA NAPOVED V prvi polovici tedna je pričakovati poslabšanje vremena s pa-■"»v'naml, Vreme pa se bo proti koncu tedna izboljšalo. NI miru v Afriki! Sicer smo vajeni poročil o bojih v Alžiriji, toda tokrat je izbruhnilo spet na jugu Maroka, na koščku obale, ki je še v španskih rokah, v koloniji Ifni. Spanci so zgradili tu svoje utrdbe sredi 15. stoletja, da bi »varovali« trgovce, ki so iskali tod zlato in druge dragocenosti ter naposled odkrili, da je trgovina s črnimi sužnji najbelj dobičkonosen posel, ki si ga je moč zamisliti. Toda tudi čas velike Španije, »države, kjer sonce nikdar ne zaide«, je minil in Španija je pred 50 leti, ko so evropske kolonialne sile delile Afrike, dobila le kose maroškega ozemlja, medtem ko je večji del pobrala Francija. A še tu so bile težave, kajti domačini so bili bojeviti in svobodoljubni. Sele leta 1934 po zmagi nad slovitim »Sinjim sultanom« so Spanci s francosko pomočjo zasedli Ifni in okolico. (Gospodarsko ta košček zahodno-afriške obale ni posebno važen, saj Je v glavnem nerodoviten in nima naravnih bogastev, podoba pa je, da ima strateški pomen. Njemu nasproti leže Kanarski otoki. Tu ima Španija vojaška oporišča, ki obvladajo tudi druge španske kolonialne posesti na /a-hodnoafriški obali.) Spanci so Ifni upravno priključili kolonijama Rio de Oro in Seguia el Hamra, čeprav zaradi vmesnega francoskega Maroka ni bil ozemeljsko strnjen z njima. Lansko pomlad si je Maroko izbojeval neodvisnost, toda to je bila šele prva stopnica k enotni in urejeni državi. Le-ta naj bi obsegala razen ozemlja bivše francoske kolonije še španski Maroko, mesto Tanger in nekaj francoske Sahare. Na zemljevidu se združujejo ti deli v enotno strnjeno območje in prebivalci priznavajo sultana za svojega edinega državnega in verskega poglavarja. Maroška vlada se je zato takoj potegovala za oblast nad vsem ozemljem, najprej pa za pokrajine pod špansko upravo. Franco se je nekaj časa obotavljal, a nemiri so ga prisilili, da je popustil. Ze aprila je priznal suverenost Maroka na tistem ozemlju, ki je bil pod špansko upravo. Sporazumeti se niso mogli le za pokrajine, za katere so trdili v Madridu, da so špansko nacionalno ozemlje, med njimi tudi Ifni. Tudi letos junija med pogajanji z maroško vlado Franco ni popustil. Opazovalci so bili mnenja, da mu v trdovratnosti daje oporo tajni sporazum s Francijo, dogovor, o katerem je čivkal vsak vrabec na strehi. Francozi so sicer priznali neodvisnost Maroka, a se še vedno niso odrekli upom, da bi ga za vedno Izgubili. Poskusi, da bi zavrli razvoj in pot k enotnosti maroške države, naj bi bili torej sredstvo, ki bi jih pripeljalo na stare položaje. Španske posesti v Maroku pa so prišle kakor nalašč za tako politiko in Franco je bil takoj pripravljen za določeno zavezništvo, saj je naposled šlo tudi za tradicionalne španske položaje v zahodni Afriki. Navzlic tajnim dogovorom in računom pa so maroški prebivalci španske kolonije Ifni spregovorili po svoje. Spočetka so odpor proti kolonialnim oblastem kazali le s sabotažami in priložnostnimi napadi na španske vojaške oddelke, zdaj pa poročajo o večjih spopadih med pripadniki takoimenovanc osvobodilne vojske južnega Maroka in španskimi posadkami. V Madridu sicer niso nič kaj zgovorni glede teh dogodkov, toda uradno poročilo napoveduje proteste pri maroški vladi, hkrati pa vojaške okrepitve tako v sami koloniji kakor tudi na letališčih na bližnjih Kanarskih otokih. Maroški listi pišejo o letalskih napadih in o uspehih osvobodilne vojske ter o sodelovanju francoskih letal pri vojaških operacijah proti osvobodilni vojski. Razvoj dogodkov kaže, da Franco nima namena mirno reševati zahtev maroškega prebivalstva v Ifniju. Vprašanje pa je, kam vodi tako ravnanje. Severna Afrika si pridobiva v svetu čedalje večje simpatije in podporo državniških in diplomatskih krogov v mednarodnem življenju. Ob času, ko razprava o Alžiriji pred Združenimi narodi daje moralno oporo alžirijskim borcem za svobodo, ko angleške in ameriške dobave orožja Tuniziji kažejo naklonjenost tudi teh dveh velikih sil neodvisnemu arabskemu svetu v Severni Afriki, in ko je maroški kralj Mohamed V. povsem verjetno pridobil nove prijatelje ob obisku v Newyorku, Francova Španija pač ne more imeti dobrih perspektiv, da bi obdržala to kolonialno posest. Razvoj v Severni Afriki gre nezadržno svojo pot naprej. Maroko in Tunis sta se že osvobodila kolonialnih spon in živita samostojno državno življenje. Kaže, da je samo še vprašanje časa, kdaj se jima bo pridružila Alžirija, ki že dolgo preliva kri za svojo svobodo. Ostankov evropskih kolonij Je čedalje manj na obrežjih Severne Afrike in ni dvoma, da bo čez čas treba spremeniti zastarele zemljevide, ki danes še začrtavajo evropske posesti. Kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj in tudi maroški prebivalci v Ifniju ga nenehno poganjajo naprej. JELO TURK v nedeljo smo zabeležili MLADINSKA KONFERENCA V SKOFJI LOKI . . . V nedeljo so mladinci Škofje Loke imeli letno konferenco LMS, na kateri je bilo 78 delegatov. Razpravljali so o vseh perečih pro- blemih, gospodarskih organizacij. predvsem govorili o vključevanju konferenca je dobro uspela in kaže precejšen napredek mladinsko organizacije. ... IN V RADOVLJICI Na mladinski konferenci :o GLAVNI TRG V ŠKOFJI LOKI r 44. ZGODBA O »POKVARJENI« PAŠTETI P O N E D E L J Ni še dolgo tega, ko se je po Kranju z veliko naglico širila vest o zastrupljeni pašteti v šolski kuhinji v Šenčurju in o številnih šolarjih, ki so zaradi tega zboleli. Zanimiva zgodba je imela takle začetek: Na Občanskem ljudskem odboru v Kranju je zabrnel telefon. »Halo, Šenčur tukaj, je tam sanitarni inšpektorat?« je vprašal moški glas. »Da, želite?« »Nemudoma naj pride nekdo v našo šolsko kuhinjo, kjer delijo otrokom za malico zastrupljeno pašteto!« »V redu. Takoj se bo oglasil pri vas sanitarni inšpektor. Kdo kliče?« »Prizadeti oče.« To je bilo vse, kar so na občini lahko zvedeli. Uslužbenec sanitarnega inšpektorata se je takoj odpravil na pot. V Šenčurju je pričakoval veliko razburjenje, toda ves presenečen je ugotovil, da o pokvarjeni pašteti in nujnem telefonskem pozivu ljudje niso ničesar vedeli. Otroci so tisti dan z velikim tekom použili malico in e zastrupi j en ju ni bilo sledu. Vsi so bili prav tako živahni' in razposajeni kakoT druge dneve. Ljudi je kljub vsemu začelo skrbeti, če le ne bo kakih posledic. Stvari, ki so jih zvedeli od sanitarnega inšpektorja, niso bile kar tako. Marsikdo se je še spominjal, da je letos v nekem bohinjskem okrevališču zbolelo precej gostov zaradi zastiru-pitve s hrano. Nekaj jih je moralo celo v bolnišnico. Vest o zastrupljeni pašteti, se je zato hitro raznesla tudi po Šenčurju. Sanitarni inšpektor je vzel isti dan s seboj vzorec paštete in zaslišal nekaj ljudi o njenem izvoru. Povedali so mm vse od kraja: da so v četrtek v Preddvoru za'klali vola, da so meso v nedeljo predelali v pašteto in jo v torek razdelili otroikom za malico. Zaklano žV.val je pregledal veterinar, ki ni ugotovil nobene škodljivosti in je dovolil prodaijo. Preiskava paštete je pokazala, da le-ta ni škodljiva in da je bila vest o zastrupitvi izmišljena. Tovariš, ki je telefoniral na Sanitarno inšpekcijo v Kranj, morda ni imel slabih namenov, vendar je za tem pozivom vsakdo lahko začutil osebni spor. Taki spori so za Šenčur zelo značilni in že lep čas močno ovurajo uspešno delo šolskega odbora, učitejskega kolektiva, šolske kuhinje in vaških organizacij. Prav je, da ljudje obveščajo sanitarno inišpekcijo o vseh nepravilnostih in tudi o svojih suimničenjih, toda bolj objektivno, da ne bo nepotrebnih potov in nepotrebnega dela. Sanitarni inšpektor bi morda prav tedaj, ko naj bi urejal rarzne »Šenčurske« zadeve, na kaikem drugem mestu lahko opravil družbi bolj koristno delo. mladine v delavsko samoupravljanje iti o delu mladine v delavskih svetih. Ugotovili so tudi, d;i je napredek kmečke mladine očiten. TUDI NA BLEDU SO ZBOROVALI Konferenca je ocenila delo mla-dinskegla vodstva, ki ni bilo ravno najboljše. Tudi skrb Zveze komunistov za mladino je premajhna v tem kraju, saj niso v zadnjem le*.u sprejeli niti enega novega člana. Zaključki konference obetajo, da bo delo v prihodnjem le'u boljše. PETA PREMIERA NA JESENICAH V soboto zvečer se je Mestno gledališče na Jesenicah predstavilo svojemu občinstvu z Axel-rodovo komedijo »7 let skomin«, ki jo je občinstvo toplo sprejelo. Režiser Marjan Stare je bil tehnično zahtevnemu delu popolnoma kos. Razen igralcev je k uspehu pripomogla tudi odlična scena Bojana Čebulja. USPEL POSVET O GLASBENI DEJAVNOSTI V JESENIŠKI OBČINI . Na Jesenicah je bil danes posvet glasbenih delavcev, kjer so se pogovorili o vzgoji glasbenega vaditeljskega kadra. V razpravi sta govorila tudi zastopnik okrajnega sveta Svobod tov. Škerlj in okrajni zastopnik tov. Lipar. Jeseničani pričakujejo, da bo svet za šolstvo in prosveto podprl izvedbo sklepov tega sestanka. u. SE EN USPEH VIOLINISTKE MAJDE FAJONOVE Devetletna violinistka Majdka Fajonova iz Kranja, o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista, je tudi na današnji televizijski oddaji »Pokaži, kaj znaš« zasedla prvo mesto in si tako priborila prvo nagrado Radia-Televi-zije Ljubljana. Njen tokratni uspeh je toliko pomembnejši, ker je zmagala kljub izredno močni konkurenci. To pot so namreč nastopili talenti, ki so si že v prejšnjih radijskih oddajah priborili nagrade. Mala umetnica je prepričevalno zmagala s 73 točkami. S. MLADOST : KAMNIK 0:1 Stražišče, 8. decembra. — Na igrišču Mladosti v Stražišču je bila danes prijateljska nogometna tekma med ekipama Mladosti in Kamnika. Po nezanimivi in raztrgani igri je zmagala ekipa gostov 2 1:0. m. D. mmšu kimmikm OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK PRED NOVIMI NALOGAMI Pred dnevi je bil na Bledu plenum Občinskega odbora Zveze komunistov Slovenije. Ob tej priliki so člani razpravi j ali o volitvah, ki bodo v decembru na letnih konferencah cenovnih organizacij. Tedaj bo treba kritično oceniti delo osnovnih organizacij, odpraviti nekatere organizacijsko pomanjkljivosti in urediti vse potrebno za zboljšanje njihovega ideološkega in političnega dela. Marsikje so osn. organizacije našle pravilne oblike sodelovanja z ostalimi organizacijami, medtem ko je drugje njihovo politično delo še precej šibko in neučinkovito. Za organizacijsko krepitev i« Izboljšanje političnega dela organizacij je potreben študij gospodarskega, družbenega in političnega razvoja nase dežele ter poglobljen ideološki študij. Občinski komite ZK je že sestavil program, katerega bodo člani ZK študirali. v SREDO OTVORITEV NOVH POTI NA JELOVICI Predsednik OLO Kranj tovnr« Miran Košmelj bo v sredo dopoldne izročil svojemu namenu novo gozdno cesto Petrovo brdo — Jelovica. Nova cesta je dolga okrog 14 km in poteka od Sorice preko Sorskega sedla na Jelovici do Vresja, kjer se priključi Jelovški cesti, le-ta pa vodi v Boh. Bistrico. Cesta bo predvsem pomembna za gozdarstvo, hkrati pa tudi za turizem in ostalo gospodarstvo. Na Jelovici je okrog 8860 ha gozdov z okrog 39.000 kub. m letnega prirastka. Pred vojno v Jelovici ni bilo cest, zaradi tega j« bilo tudi nepravilno in slabo izkoriščanje gozdov. Po vojni so speljali na Jelovici že 55 km cest, v sredo pa bodo še 14 km nove poti in nekaj ožjih gozdnih poti. za POPOLNO TZ^ORlSCANJE STROJEV V tovarni lepenke v Tržiču končujejo zndnia dela za elektrifikacijo podjetja. Ko bodo dela končana, kot predvidevajo bo to konec marca prihodnje leto, bedo lahko koristili obstoječe stroje s polno zmogljivostjo. S tem bodo občutno povečali proizvodnjo bele lepenke, ki je zelo iskana na domačem pa tudi na tujem trgu. Plan proizvodnje, ki že sloni na uresničenem, popolnem koriščenju strojev, bodo v prihodnjem letu dvignili od letošnjih 1500 na 1700 ton v 1958. letu. K. M. zmanjšanje uvoza v »SeSiru« V tovarni klobukov »Sešir« v Skofjii Loki imajo vedno večja naročila. Zato skušajo povečati proizvodnjo. Predvidevajo, da bodo že drugo leto postavili tudi nov oddelek za izdelavo baretik. Največ pa si obetajo od novega oddelka — kožarne, ki ga nameravajo zgraditi v prihodnjem letu. V tem oddelku bodo sami pridobivali oziroma izdelovali zajčjo dlako. Doslej so pri tej surovini v glavnem odvisni od uvoza, kar bo potem odpadlo. Za povečanje proizvodnje so nabavili tudi štiri nove stroje. GLEDALlSCNIKI IZ LJUBLJANE GOSTOVALI v KRANJU Kranjska gledališka kronika je v minulem tednu zabeležila dva pomembna dogodka: obisk dveh gledaliških ansamblov iz Ljubljane. V sredo, 4. decembra je gostovalo v Prešernovem gledališču Šentjakobsko gledališče z veseloigro Scheinplugove Okence, v soboto pa Mestno gledališče z dramo A. P. Cehova Striček Vanja. Medtem ko je veseloigra Okence v dramaturškem in umetnostnem smislu nepomembno delo, ki ima namen zgolj zabavati (kar se je pri enem dolu publike tudi posrečilo), sodi drama A. P. Cehova Striček Vanja med najvišje dosežke svetovne dramske ustvarjalnosti. To gostovanje je toliko pomembnejše tudi zategadelj, ker so se kranjski ljubitelji gledališke umetnosti prvikrat srečali s Če-hovljevo dramatiko. Pred tem namreč Cehova v Kranju niso uprizorili. Delo je zrežiral Igor Pretnar. S finim posluhom je znal prisluhniti avtorjevi besedi in vdahniti igri široko lestvico tonov, ki so tako značilni za Cehovljevo čustveno atmosfero. Uprizoritev je pomembna tudi po igralski plati, saj io igralci skorajda mojstrsko obvladali svoje vloge — skratka, Cehova so občutili. S. Kranj, 9. decembra 1957 Našla se je rjava usnjena podložena rokav'.ca. Naslov v oglasnem oddelku. Poslovodjo za poslovalnico v Tržiču sprejmemo takoj ali pozneje. Pogoji: visokokvalificirani trgovski pomočnik verziran v tekstilni stroki. Stanovanje ni preskrbljeno. Ponudbe na upravo Gorenjske oblačilmioe, Kranj. Prodam mali skobelnik (ho-belbank), nerabljen. Naslov v •glasnem oddelku. Prodam 3 malo rabljene peči in levi vzidljiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 5 ha gozda na Kucni — Sv. Jo*t. — Bohinc Ivka, Cerklje 16» Preklicujcm št. bloka 35708 izdan v Komisijski trgovini v Kranju dne 4. novembra 1957. Podpisani se zahvaljujem tovarišu Mohorju, ker je odstopil od tožbe zaradi dejanja, storjenega v mestni slaščičarni. — Prešeren Stanislav, Kranj. Prizadeta Jeretina R., Gorenja Sava 4, Kranj, prosim prebivalstvo Center Iskra, da ne razširja neresnično govorico, da »em podedovala veliko vsoto denarja in da bom gradila hiišo. Nimam niikaikih sorodnikov, ker jih je okupatorska pest vse uničila. Otroke preživljam le s svojim trdim zaslužkom. — Jeretina Rezka, Gor. Sava 4, Kranj. »STORZIC« KRANJ — 9. in 10. decembra ob 16., 18. in 20. uri francoski film »STOPNICE ZA SLU2LNCAD«. H. in decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemascope film s stereofonskim zvokom »RI-HARD LEVJESRCNI«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO — 10. decembra ob 19. uri angleški film »BEGUNEC«. »SVOBODA« STRAŽISCE — 11. decembra ob 19. uni angleški film »MALI BEGUNEC«. BLED — 9. decembra francoski pustolovski film »JUNAKI SO UTRUJENI«. Od 10. do 12. decembra angleški film — drama »MADELEINE«. V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. dn 20. uri. Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55. uri in radijski dnevnik ob 19.30. uri. PONEDELJEK, 9. DECEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Jutranji divertimento. 9.00 Radijski roman — Zorin: V deželi kraljice Sabe — I. 9.20 Odprite sprejemniki 11.00 Mala melodija. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mati medvedka je izgubila mladiča. 11.35 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Emil Ceferin: Nove oblike sodelovanja med kmetijsko zadra-go in kmetijskimi proizvajalci. 12.40 Operetne uverture. 13.45 Pojeta Zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka in ženski zbor France Prešeren p. v. Petra Liparja. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Samorastniki. 15.40 Listi iz domače književnosti — Vlado Habjan: Rekel je na svidenje. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjol (šoferjem na poti). 18.00 Mladinska oddaja. 18.45 Radijska univerza — dr. Dušan Reva: Značilne črte staranja in starosti. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Od valčka do mambal TOREK, lf. DECEMBRA 1957 8,05 Narodne in domače viže za razne okuse. 9,00 Zabavni mozaik 9,30 Slavni solisti vam pojo in igrajo. 11,30 Za dom in žene. 12.00 Skladbe Antona Schwaba, Jakova Gotovca in Viktorja Parme za zbor in orkester. 12,30 Kmečka univerza — Ing. Vera Marentiič: Novosti v kmetijskem izobraževanju. 13,30 Pester operni spored. 14,20 Za otroke — Obisk v otroškem vrtcu. 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15,40 Potopisi in spormini — Vuk Karadižič: Iz knjig« v Crni gori. 16,00 Popoldta.nis(ki simfonični koncert. 17,10 Španija v pesmi in plesu. 18,00 Športni tednik. 18,30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18,50 Domače aktualnosti. 20,30 Radijska igra - Zora Dim-bach: Krog brez izhodižča. SREDA, 11. DECEMBRA 1957 6,40—6,45 Nas jedilnik. 9,00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 9,15 Sto minut za ljubitelje narodnih in domaćih nape-vov. 11,00 S pesmijo po svetu. 10,10 Simfonični plesi. 11,35 Radijska šola za višjo stopnjo — Samorastniki. 12,30 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Mlinšek: Zaikaj urejamo kmečke gozdove. 13,15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14,85 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mati medvedka je izgubila mladiča. 15,40 Pri klasičnih mojstrih — Luigi Pirandello: Zviiržg vlaka. 16,00 Koncert po željah. 18,00 Kulturni pregled. 18,50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20,00 Stanislav Moniusziko: Hal-ka, opera v 4. dejanjih. 22,15 Trije domači ansambli — kvintet Jožeta Kampiča, ansambel Mojmira Stepeta in solisti Plesnega orkestra Radia Ljubljana. ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1957 8,05 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca in Marka Taj- čeviča. 8,35 Novejše popevke Maria Lanze. 9,00 Glasbeno popotovanje po svetu. 11,00 Operne uverture in inter-mezzi. 11,30 Cicibanom — dober dan! (France Bevk: Pacek in Packa). 11,45 Pesmi za naše male. 12,30 Kmečka univerza — Ing. Mirko Šiško: Delo raziskovalnih ustanov za napredek sadjarstva. 13,30 Popularne orkestralne melodije. 14,20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15,40 Humoreska tega tedna — Jan Mareš: Dve sodobni. 16,00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 17,10 Ali jih poznate? (Nagradne zabavne glasbene uganke). 17,30 Iz kina v kino (pol ure filmskih melodij). 18,45 Četrtkova reportaža. 19,50 Tedenski notranje-politični pregled. 21,00 Pogled v delo Vladislava Vančure (ob 15. letnici smrti). PETEK, 13. DECEMBRA 1957 8,05 Jutranji divertimento. 9,00 Radijski roman — Zorin: V deželi kraljice Sabe - II. 11,00 Pesmi in plesi raznih narodov. 11,30 Za dom in žene. 12,30 Kmetijski nasveti — Ing. Vlasta Strgar: Zatirajmo češpljevega kaparja. 12,40 Poje Akademski oktet. 13,15 Od arije do arije. 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ko ti sladko spiš. 15,40 Iz svetovne književnosti — Han Sun Yan: Lunin praznik. 16,00 Popoldanski simfonični koncert. 17,10 »Po preriji« (Cowboyske pesmi). 18,00 Iz naših kolektivov. 18,50 Družinski pogovori. 20,15 Tedenski zunanje-poLitilčni pregled. 20,30 Sala in smešnost v »resni glasbi« (komentirana glasbena oddaja). 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Jože Dolhar, nameščenec in Marij a-Nada Hu-mar, šivilija; Gregor Trebušak, skladiščni delavec in Justina Drole, tov. delavka; Julijan Ki-kelj, delavec in Bruna Zlgon, tov. delavka; Vincenc Debelak, str. ključavničar in Marija Jenko, delavka; Albin Bernard, mizar in Veronika Pernar, tov. delavka; Franc Vozelj, rudar in Danijela Majer, sobarica; Sim-novec Jakob, tov. podmojster in Albina Košir, tovar, delavka; Franc Krt, zlatar in Neža Žagar, tov. delavka; Janez Jagodic, delavec in Antonija Vidmar, delavka; Marjan Koželj, trg. poslovodja in Marija Ferenčak, trg. poslovodikinja; Vinko Vilfan, strugar in Rozalija Golob, tovarniška delavka; Alojzij Zeleznik, delavec in Frančiška More, tov. delavka; Alojzij Jenko, mii'zar in Terezija Kavčič, tov. delavka; Franc Ster, str. ključavničar in Viktorija Vidrgar, učiteljica; Alojzij Grošelj., kamnosek in Tatjana Močnik, pletilja; Viktor Pavčič, mizar in Rozalija Bre-gar, gosp. pomočnica; Jožef Ru-par, skladiščnik in Albina Blatnik, tov. delavka; Vincenc Fre-lih, str. ključavničar in Julija-na Novak, tov. delavka; Ferdinand Lederer, električar in Pavla Okorn, tov. delavka; Andrej Bobnar, posestnik in Rozalija Jagodic, delavka; Franc Senk, strojnik in Marija Bastl, kuharica; Slavko Pičulin, nameščenec in Milena Ambrož, tov. delavka; Franc Dolhar, delavec in Ana Prosen, delavka; Viktor Ci-lenšek, delavec in Frančiška Go-lorej, tov. delavka; Ljudevit Hu-diček, zidar in Helena Testen, nameščenka; Evgenij Valjavec, nameščenec in Venceslava Gra-dišar, uslužbenka; Franc Gor-janc, tekstilni tehnik in Valentina Hafner, mesarska pomočnica. V TRZlCU Poročili so se: Midhat Zivojevič, strojni tehnik iz Tržiča, Koroška cesta 22 in Vera Sič, učiteljica iz Banatskega dvora, okraj Zrenja-nin. Umrli so: Martin Lupša, upokojenec, Retnje 35; Kristijan Štefe, upokojenec iz Slapa; Marjana Za-plotnik, roj. Kokalj, invalidska upokojenka iz Pristave; Katarina Vodnov, roj. Markuta, upokojenka iz Križev. I I Športna dejavnost v podjetju V tovarni »Planika« v Kranju so te dni začeli uvajati fizkul-turo v okviru kolektiva. Baje je to prvo podjetje, da je zaposlilo posebnega učitelja fizkul-ture, ki se bavi z organizacijo in sprovajanjem fizkulturne dejavnosti v kolektivu. Doslej so sicer znani mnogi kolektivi, pa tudi »Planika«, ki so v svojem okviru (bolje rečeno na svoje stroške!) usposobili in vzdrževali razna moštva, ki so nastopala na posameznih srečanjih in tekmovanjih v imenu in (v čast!) podjetja Cilj sedanjega fizkulturneiga delovanja v »Planiki« pa nd več kvalitetno moštvo, tekmovanja in vrhunski uspehi, marveč množičnost kolektiva. Gre zgolj za razvedrilo, zadovoljstvo in zlasti za zdravje delavstva. Večina njihovih delavcev so mladi, željni in pripravljeni za fizkulturno udej-stvovanje. Se važnejša pa je ugotovitev, da je veliko število njihovih delavcev zaposlenih sede za stroji in jim delovna mesta ne dovoljujejo gibanja. Sedaj na začetku so v fizkulturno dejavnost zajeli le delavce trenažnega centra in vajence. Pozneje, kot upajo, in to je glavni cilj, bodo s fizkultur.) zainteresirali tudi delavce, zlasti mlade iz vseh ostalih oddelkov. Delavcem bodo preskrbeli zaželene rekvizite in tudi prostor za kegljanje, balinanje, za igranje z žogo in druge igre. K. M. Neuspeh nov Košarka TURNIR SREDNJEŠOLCEV Kranj, 8. decembra. — V teto-vadnici I. gimnazije je bilo danes gorenjsko prvenstvo srednješolcev v košarki. Poleg kranjskih dija kov, tekstilcev in gumarjev so se tekmovanja udeležili še dijaki z Jesenic ter Škofje Loke. Prvo mesto je brez težav osvojila 1. ekipa I. gimnazije, ki je v finalu premagala Skofjo Loko s 104:46 (47:30). Za tretje in četrto mesto pa sta f.e borili moštvi tekstilcev in Gimnazija III. Zmagali so slednji z rezultatom 41:34 (16:16). Predzadnje mesto so zasedli dijaki z Jesenic, zadnje pa Gumarska šola. Odbojka DVE SREČANJI KRANJSKIH GIMNAZIJCEV S TEKSTILCI V soboto sta bili v telovadnici I. gimnazije v Kranju dve prijateljski tekmi med ekipama I. gimn t-zije in STTS. V tekmi moških ekii» so zmagali tekstilci z rezultatom 3:0, pri ženskah pa so bile boljše gimnazijke, ki so premagale svoje nasprotnice z rezultatom 3:0. S. L. Tudi Jeseničanom ni šlo najbolje Ljubljana, 8. decembra. večji uspeh, sta v prvem srečanju Včeraj zvečer je bila v Ljub- dosegla zelo skromno število točk. ljani v Šahovskem domu otvori- Zmagovalec tega turnirja si bo tov moštvenega finalnega šahov- priboril pravico do dvoboja z lanskega turnirja za prvenstvo Slo- skoletnim republiškim prvakom 2elezničarjem iz Maribora in do nadaljnjega tekmovanja za vstop v II. zvezno šahovsko ligo. REZULTATI I. KOLA: ŠD KRANJ : LUŠK OLIMPIJA 2:8 — Bavdek : Trampuž remi, Si-herl : ing. Gabrovšek remi, Roblek : Draksler remi, Pogačnik : Plav-čak 0:1, Štefe : Popadič remi, Fa-jon : Sušnik 0:1, Misjak : Brglez 0:1, Kavčič : Parma 0:1, Zupančič : Kokolj 0:1, Butala : Suc 0:1. BRANIK : JESENICE 6:4 — Loncev : prof. Hočevar remi, Lešnik : dr. Nemec remi, Grosek : Kukovec remi, Vošpernik : Krulc remi, ing. Sesek : Studnička 0:1, prof. Ku-ster : Cerpnjak 0:1, Strumbl : prof. Muzlovič 1.0, Korošec : dr. Kla-sinc 1:0, Svetina : Koren 0:1, Var-ga : Arih 0:1. II. KOLO: JESENICE : KRANJ 7:3 — Lon- ger : Cuderman remi, Lešnik : Bavdek remi, Grosek Siherl 1:0, Vošpernik : Roblek 1:0, Sesek : Pogačnik 0:1, Kuster : štefe 1:0, Strumbl : Misjak 1:0, Korošec : Kavčič 1:0, Svetina : Zupančič 1:0, Varga : Butala 0:1. BRANIK : LUSK 4:6. Danes popoldan so odigrali zadnje kolo. Tudi v temu kolu ni uspelo niti Kranjčanom niti Jeseničanom doseči zmage. Rezultati so bili sledeči: - JESENICE : LUŠK OLIMPIJA 4:6 — Longer : Trampuž remi, Lešnik : ing. Gabrovšek remi, Grosek : Draksler remi, Vošpernik : Plav-čak 1:0, Sesek : Bohak 0:1, Kuster : Brglez remi, Strumbl : Parma 0:1, Korošec : Dolar rem, Svetina : Kokalj 0:1, Varga : šuc 0:1. BRANIK : KRANJ 7:3 — Hočevar : Cuderman remi, Nemec : Bavdek remi, Kukovec : ZiherI remi, Krulc : Roblek remi, Studnička : Pogačnik 1:0, Cerpnjak : Štefe 1:0, Klasinc : Misjak remi, Segala : Kavčič remi, Koren : Zupančič : 1:0, Arih : Butala 1:0. Končna razvrstitev moštev je tale: LUŠK Olimpija 20, Branik 17, Jesenice 15 in Kranj 8 točk. FaBo Joža Pogačnik venije. Pravico sodelovanja so >i za ta turnir priborila naslednja moštva: LUŠK Olimpija, Ljubljana, Branik, Maribor, ŠD Jesenice in ŠD Kranj. Vsako moštvo sestavlja 8 šahistov in dve šahist-ki. Po otvoritvi je bilo odigrano prvo kolo, v katerem so se srečali ŠD Kranj in LUŠK Olimpija ter ŠD Jesenice in Branik. Gorenjska predstavnika, ki sta oba upala na Hokej na ledu JESENICE B : KAC B 4:0 (2:0, 2:0, 0:0) Jesenice, 8. decembra. — V pri jateljski hokejski tekmi je danes jeseniško B moštvo premagalo goste iz Celovca. Tekma je bila na zadovoljivi višini in je pokazala, da ima A moštvo Jeseničanov dobre naslednike. Tekmo je gledalo nad 500 ljudi. V predtekmi sta se pomerili A in B moštvi pionirjev Jesenic. Rezultat tekme je bli neodločen 5 '» Tudi na tej tekmi je bilo precej gledalcev. U. Strelstvo Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA LIGA: CRVENA ZVEZDA : BEOGRAD 1:0 SPLIT : VARDAR 4:0 RADNIČKI : PARTIZAN 4:0 ŽELJEZNIČAR : VOJVODINA 3,0 ZAGREB : DINAMO 1:3 SPARTAK : BUDUĆNOST 0:2 VELE2 : HAJDUK 3:0 . I. CONSKA LIGA ORIENT : REKA 0:2 ULJANIK : SEGESTA 1:4 LOKOMOTIVA : BRANIK 4:2 TREŠNJEVKA : ODRED 2:1 LJUBLJANA : METALAC 1:2 JADRAN : ELEKTROSTROJ 1:1 ŠIBENIK : TEKSTILAC 3:0 STRELCI Z JESENIC DO SEDAJ NAJBOLJŠI V okviru letošnjega liga tekmovanja, v jeseniški conski ligi tekmovanje kar dobro napreduje. V ligi tekmujejo strelci z Jesenic, Bohinjske Bistrice, Javornika, Kranjske gore in Martuljka, dočim strelski družini Mojstrana in Bohinjska Srednja vas iz neopravičenega razloga ne tekmujeta, medtem ko so vse ostale družine pokazale veliko zanimanje. Jeseniški strelci so v preteklih tekmovanjih imeli najtežjega nasprotnika v strelcih z Javornika. V tem srečanju so Jeseničani dosegli pri članih 1634 krogov, pri mladincih 1389, pionirjih 564 in članicah 693 krogov. Javorničani so na istem dvoboju dosegli naslednje rezultate: člani 1572, mladinci 1472, članice niso nastopile, pionirji pa so dosegli kar 941 krogov. Dobre rezultate so do sedaj dosegli tudi R01ETA - mizarstvo- Kranj RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA 1. REFERENT ZA PRODAJO 2. ADMINISTRATIVNI USLUŽBENEC V KOMERCIALI 3. MATERIALNI KNJIGOVODJA 4. MEZDNI KNJIGOVODJA Za opravljanje navedenih služb se zahteva: 1. srednja ekonomska šola z vsaj triletno prakso po možnosti v lesni industriji ali višja ekonomska šola, lahko brez prakse. 2. srednja ekonomska šola, lahko brez prakse. 3. srednja ekonomska šola z vsaj enoletno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 4. srednja ekonomska šola z vsaj1 enoletno prakso. NESREČE VOZAČ POD TRAKTORJEM Nesreča, ki bi lahko bila še dokaj hujša, je doletela delavca cestne uprave iz Kranja Antona Čebulja v kamnolomu Gorenja Sava v četrtek, 5. decembra. S poljskim traktorjem je hotel premakniti kompresor. Ker pa je bil traktor brez zavor, je kaj kmalu izgubil nad njim vsako oblast. Traktor je zbrzel navzdol, se prevrnil in pokopal pod seboj vozača, ki se zdravi v ljubljanski bolnišnici. NA 2GOSKI PLANINI Ko je goizdni delavec Ciril Zupan, doma iz Radovljice, šel v sredo, 4. decembra na svoje delo na Zgoški planini (Jelovica), ni niiti malo slutil na nesrečo. Med delom pa se je hudo poškodoval na glavi. Čeprav so ga takoj spravili v dolino in prepeljali v bolnišnico na Jesenice, je že naslednji dan podlegel hudim poškodbam. PAZITE NA KRIŽIŠČIH! Mimoidoči so v četrtek, 5. decembra ob 1. uri popoldne na križišču pred pokojninskim domom v Kranju videli kako sta tam trčila vprežni voz in polto-vorni kamion. Zupan Janko iz Primskovega, ki je z vprežndm vozom pripeljal iz smeri Zlate- ga polja in hotel zaviti na Gol-niško cesto, je nenadoma zapazil pred seboj kamion. Bil je poltovornjak Letalske zveze lt Ljubljane. Šofer je taikj pritrsmil na zavore. Zaledenela cesta pa ga je zanesla naprej in trčenje je bilo neizogibno. K sreči ni bilo telesnih poškodb niti velike materialne škode. S KAMIONOM V ZID Nenavadna nesreča se je zgodila v Kamniku. Kamion je vozil ob 22. uri proti mestu. V Kidričevi ulici mu je počila guma in vozilo je zagnalo v vrtno ograjo od tod pa v nasprotno hišo. Ograja jc popolnoma podrta, pa tudi hiša je poškodovana. Z. strelci iz Kranjske gore, Bohinjske Bistrice in Martuljka. -an STRELCI Z BLEDA IN IZ LESC SO TEKMOVALI Pred dnevi je bilo v Lescah prvenstveno strelsko tekmovanje z zračno puško med 5-članskimi ekipami strelcev iz Lesc in z Bleda. Blejčani so svoje nasprotnike premagali s 792:718 krogov od 1000 možnih. Zapisek na rob KOLODVOR V KAMNIKU JE PREMAJHEN Kolodvor v Kamniku je postal premajhen. Okrog kolodvora nastaja prava naselbina blokov. Potniški promrt narašča, še bolj pa tovorni. Kolodvori Trzin, Domžale, Jarše in celo mali Homec so bili po vojni povečani in preurejeni, le kamnriki je ostal tak kot je bil ob otvontvi železniške proge pred 65 leti. Nakladališče je pretesno, pri razkladanju vagonov pa ji vedno v3Aja težava za prosto:. Takoj oi iahko podat jšaM razkladalni tir, če bi odstranili čuvajnico. Pred nakladališčem je vedno debela plast blatne brozge. Zdaj zidajo v Kamniku železni-čarski stanovanjski blok, v katerem bodo dobili prostor uslužbenci, ki stanujejo v kolodvorskom poslopju. Tako bo odpadel zadnji razlog, ki bi lahko zaviral pieure-ditev kolodvora. V sredo je bil v Kamniku sestanek predstavnikov kamniške industrije in zastopnikov železniške direkcije iz Ljubljane, na katerem so govorili o težkih razmerah na obeh kamniških tovornih kolodvorih. Odkrito so izmenjali mišljenja in pregledali vse možnosti, kako bi v najkrajšem času rešili to pereče vprašanje. XV Poletni dan je bil soparen in nad vrhovi je grgrala obla-čica, ki je napovedovala nevihto. Ana je sedela v hiši in šivala plenice za pričakovanega otroka. Včasih je pogledala na kupček drobnih srajčk, ki jih je sama izgotovila. Tako majhne so bile, da se je morala nasmehniti ob misli na drobno bitje, ki ga je vsak dan bolj nestrpno pričakovala. Pri tem ji je roka nehote iziastala, tonila je v mislih in občutjih, ki so jo odnašala s seboj, nato pa se je ovedela in začela hitreje vbadati v progasto kontenino. V hiši je bilo zagatno, vstala je in odprla okno. Od zunaj ji je hušknil v obraz val vročega zraka. Pogledala je proti vrhovom, skoro želela si je, da bi se nevihta sprostila in dež ohladil vroče ozračje. Stala je pri oknu in gledala proti vigencem, kjer so delali kakor zmeraj. Da, morala je priznati, da je Dominik v kratkem času veliko naredil. Oba vigenca sta imela nova vrata, streha, ki je ponekod zamakala, je bila popravljena in prostor nad vigenci in skladiščem je dal izravnati in posuti z drobnim peskom. Sicer pa, česa vsega se ni lotil! Odkar je Anapomnila, so se kovači jezili, ker se je voda s takim sunkom zaletavala v spodnji vigenc, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi jo ukrotil. Dominik se je tudi tega domislil. Spomladi, kmalu po poroki, je najel delavce, ki so na drugi strani odkopali in razširili strugo, da se je glavni tok obrnil proč od vigenca. Zdaj so se kolesa lepo enakomerno vrtela in tudi škode se ni bilo bati. Stric Miklavž in stari Fulda sta sicer trdila, da bo Dom'niku še žal; pozimi, ko bo voda nizka, bo stranski odtok nagajal, toda Dominik je bil ponosen na svoj domislek in je trdil, da izaradi tega vode ne bo zmanjkalo. Bil je dober gospodar, gotovo, samo.. . Ana je vzdihnila in si dejala, da najbrž preveč pričakuje od njega. Vrnila se je k mizi in spet šivala, toda kmalu jo je zmotila nedoločna bolečina v križu. Pogladila se je po hrbtu in zadržala dih, dokler ni prešlo. Že od jutra je čutila to čudno, čisto posebno neugodje in je zaslutila, da je njen čas blizu, zelo blizu. Obšla jo je nepojmljiva groiza, da je zbegano pogledala po hiši in si zaželela, da bi bil nekdo ob njej. Na srce je spet potrkal spomin, ki jo je zadnje mesece pogosto mučil, spomin na mater, ki je umrla v otročniški postelji. Natančno se je še spominjala, da se ji je zdelo življenje tisto zadnje leto, ko je mati še živela, kar dobro in prijetno. Oba, oče in mati, sta stala sicer daleč od nje in Ana se k nobenemu ni mogla zateči s svojimi dekliškimi težavami, toda vseeno je bilo dobro vedeti, da mati skrbi za hišo in da se ji ni treba ničesar bati. Velika, močna, v bokih nekoliko preširoka, je hodila po hiši iin dvorišču, da hodila je celo v vigence in gledala delavcem pod roke, ker oče tega ni storil. Oče je takrat živel čisto zase, kakor v nekakšni senci. To senco je metala nanj mati, ne da bi bila kdaj rekla ali storila kaj takega, kar bi kazalo, da ga odriva od gospodarstva. Med njima je pač stala pregrad, preko katere nista mogla. Nista se prepirala, nikoli ni bilo čuti v hiši glasne, raiaburjene besede, in vendar je vedela Ana in vedeli so vsi ljudje, da je njun zakon slab. Kljub temu pa se je .zgodilo, da je vrglo priletno ženo na otročniško posteljo po dolgih sedemnajstih letih. Zdelo se je, da dogodek družine ni posebno vznemiril, nič bolj, kot je navadno pri vseh porodih. Vse je poteklo mirno in hitro in na večer je Ana slišala prvič zajokati Aleša. Tisto usodno se je začelo šele drugi dan. Ana se ni prav dobro spominjala, kako je bilo, zdelo se ji je, da so se ženske zelo vznemirjale zaradi vročice, ki je nenadoma napadla mater. Ležala je na postelji in imela rdeča lica, kar puhtelo je iz nje. Ženske so svetovale očetu, naj gre po zdravnika. Oče je pripeljal iz Radovljice doktorja Ovsa — takrat je bil Še mlad zdravnik in ljudje še niso imeli pravega zaupanja vanj — ta je potem dolgo sedel pri materini postelji, bral iz debele knjige in otipaval bolnici žilo. Bilo je zvečer in Ani so rekli, naj gre spat. Ležala je v svoji sobici in ni mogla spati, od vseh strani je grabila groiza po njej, čutila je, da se dogaja z materjo nekaj usodnega. Jokala je in se kesala zaradi prikritega odpora, da, skoro mržnje, ki jo je čutila do matere, odkar je spoznala, da je v pričakovanju. Vroče si je želela, da bi jo pustili k njej, čutila je potrebo, da bi ji priznala vse svoje grde misli in se pri njej izjokala. Toda pršlo je jutro in nič se še ni spremenilo. SKRIVNOST pajkove preje Vsekakor je nenavadno in zanimivo, kako moremo vplivati na pajikov živčni sistem z različnimi tekočinami in opoji. OdlkrMije je delo švicarskega zdravnika Petra VVitta iz Berna, ki je po dolgotrajnih poizkusih in vplivih ugotovil, da je pajek edina žival, ki je v stanju izvajati zanimive preobrate, če smo ga hranili z različnimi mamili, Poizkuse je delal na navadnem pajku, ki ga najdemo v grmovju in po drevju na naših poljih. Ta pajkec nosi na skrajnem delu zadka od 4 do 6 ni-tic, iz katerih izpušča najfinejšo svileno nitko in jih nato sprede ter po- ZA RAZVEDRILO AVTORITETA — Ženi moraš vedno energično pokazati, kdo je gospodar v hiši. Kadar jaz moji ženi rečem »daj mi cunjo, da bom pobrisal,« si lahko prepričan, da me bo vedno brez prigovora poslušala! — Upam, da to ni najnovejši trik, da bi mi lahko od blizu videli noge ... PROIZVODNJA CIHETMH DIAMANTOV Leta 1056 so pri ameriški firmi »General electnic eamp.« pričeli izdelovati umetni diamant. Od takrat do danes so izdelali v laboratorijih te firme preko 100.000 karatov sintetičnega diamanta, namenjega industriji. Vrednost teh d/.pimantov cenijo na okrog 250.000 dolarjev. ttov euvijo pri tej firmi kot največjo Način proivodnje umetnih diamanta j no. Znano je le to, da so ti diamanti po velikosti podobni zrnom peska. Barva kristalov je zelo različna: od kristalno čiste do črne. Diamanti, ki jih proizvaja ta tvrdka, nastajajo pri vročini 20000 stopinj Celzija in pod pritiskom 100.000 atm. Doslej je uspelo strokovnjakom izdelati le majhne diamante, tako imenovane industrijske, ki jih uporabljajo pri vrtalnih napravah. Ne morejo pa izdelovati večjih primerkov, ki bi jih lahko uporabljali kot nakit. tegne naravno, na tipalke glavničaste oblike, skozi zadnji par krempeljcev ter s potoma izdeluje mrežo. Vanjo, kakor nam je znano, lovi žuželke, 3 katerimi se hrani. Če je vetrovno ali deževno ali če prihajajo drugi vzroki od zunaj, ki mrežo raztrgajo, se pajek vrne in sprede drugo, ki je enaka prvi. Dr. Witt je odkril te presenetljive vplive na pajka v svojem laboratoriju, potem ko ga je nasitil z določeno snovjo. Ob vsaki različni sestavini te snovi ali mamila je pajek predel povsem drugačno mrežo-kot bi jo predel v normalnem stanju. Spreminjajoč obliko pajčevine začne pajek prikazovati »grafično« do neke mere delovanje svojega živčnega sistema, seveda z ozirom na vsebino, količino in učinek snovi, ki jo je zaužil. Različna nasprotja v njegovi mreži povsem istovetijo s tanjem pajkovega živčevja. Pod vpilvom plina smejavca tke pajek krčevite niti, podobne živčnemu trepetu in so nepravilne. Po zaužitju veronala se pajkovec trudi raztegniti nitke žarkovitoi. Toda to se mu ne posreči. Zares »neuravnovešena« je paj-čevina, spredena pod vplivom neskali-na, to je mešanice alkohola, ki se nahaja v pevothu, kakteji podobni rastlini, iz katere Indijanci v Mehiki srkajo posebno opojno snov in se z njo opijajo. Mreža je najbolj neredno spletena okrog središča, ki pa raste polagoma navzdol in navzven. Pervetiv na primer učinkuje na pajlka taiko, da ustvarja običajne zavore, vendar često preneha z delom in pogostoma prekriža nitko. Kokain pa nasprotno napoti pajka, da splete najbolj pravilno mrežo, tako da se ta mreža v ničemer ne razlikuje od mreže, ki jo je spletel v popolnoma normalnem stanju. V čeim je pomembno to odkritje? Dr. Witt pravi, da predvsem v tem, če z znanstveno natančnostjo proučujemo reakcijo na pajka, ker ta reakcija prav tako vpliva na živce človeka, torej da reagira prav tako kot človek, voden od svojega osrednjega živčnega sistema. Morda se bo kmalu nosre-čilo z natančnostjo ugotoviti z ozirom na odkritje dr. VVitta, učinke raznih mamil na človekove možgane. Po vsej verjetnosti pa se bo dalo ugotoviti tudi razmerje, ki obstaja med živčnim sistemom človeka in majhnega pajka. Torej utegnejo biti zanimivi zaključki, kateri nam bodo pokazali učinke raznih drog na človekovo obnašanje in vedenje. V sredo, 11. decembra bo v kinu Stor-žič v Kranju premiera ameriškega barvnega filma v kinemaskopskem sistemu »Rihard Levjesrčnl«. Film, ki pripoveduje o križarskem pohodu angleškega kralja Riharda Levjesrč-nega proti Saracenom, odlikujejo spretna režija, razburljivi prizori, dvoboji na viteških turnirjih, slikoviti množični prizori itd. Film se sicer naslanja na zgodovinska dejstva, vendar pa so nekateri prizori prikrojeni na okus filmske publike, ki zahteva od zgodbe vse kaj drugega kot zgodovinsko vernost. — Film je po scenariju Johna Twista zrežiral David Butler, v glavnih vlogah pa nastopajo Rex Harrison, Virginija Mavo, George Sanders, Laurence Harwey, Robert Dou-glas in drugi. Zanimivosti MESTO ZNANSTVENIKOV Pred dnevi je namestnik predsednika Akademije znanosti SZ ▼ svojem govorn na moskovskem radiu dejal, da bodo zgradili v bližini Novosibirska veliko »mesto znans*"->-"'"»-'« »■ »ef bo prostora za 20 000 profesorjev in študentov, ki se bodo posvetili proučevanju jedrske energije avfomatiraoiic, reaktivne in raketne tehnike in podobno. Prvih l^OO do 2000 znanstvenikov bo odnotovalo v novo meto že prihodnie leto. dokončno na bo mesto zgrajeno ▼ treh letih. TRAMVAJ S KONJSKO VPREGO Vsi vemo, da je bil predhodnik današnjega tramvaja vozilo, ki so ga po tirn^ah vleki) konii. Takšni tramvaji so se ohranili po posameznih evropskih mestih ponekod manj. drugje pa dalj časa. Večinoma pa so izginili že v začetku našega stoletja. Seveda pa so b"c tnd5 i7l»me in ena izmed njih je prihližno kilometer dolga tramvajska proga s konisko vpreeo med mestecema Fintone in Enniskillena v Irsfri. Ta »konjski« tramvaj so ukinili *ele r»red nekaj dnevi in ga zamenjali s sodobnejšimi prevoznimi stredstvi. 3000 LET STARA KoClTA Na oba.lt jerera Sevan v Jermenski snv'etsk« reo"bl5ki so arheologi irkonalf skoraj popolnoma ohran'eno koo'io tako imenovano »arabo«. Kočija je visoka nekaj več kot dva metra, narejena pa izključno iz lesa, brez r-akr?n5hkoli železnih žeb-Ijev ali klinov. So