Političen list za slovenski narod.
v« f«Kl	▼•]]•: Zs oelo leto predpla^n 15 grld., u pol leta 8 fld., i« oetrt leta
4 fld.. la en mesec 1 fid. 40 kr. T adalnlitraeljt |ir«Jeaaa Telji: Za oelo leto 12 fld., la pol leta 6 xa četrt leta t gld., la en meMc 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več- na leto.
Potamezne številke veljajo 7 kr. Naiainin* prajema »pravniittvo (adminiitracija) in ekapedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Xaznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat; 12 kr je se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi Se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Lihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne.
^tev. 114.
7 Ljutliam, v torek 20. maja 1890.
Letnllt
razmere.
III.
,Ali je kat. politično društvo" vzrok sedanjemu prepiru? »Slovenski Narod" je namreč pisal: ,Komaj pa so skrajni prenapetneži dobili v svojem ka-toliško-političnem društvu mogočno orodje v roko, že 60 ga hoteli uporabiti s skrajno neusmiljenostjo. Prvo bitko hoteli so zmagonosno izvojevati pri mestnih volitvah, dasi mi niti boja pričakovali nesmo. Izkuvali so tajni načrt ter nas hoteli skrivoma iz mestnega zbora izpoditi itd."
Kolikor besed, toliko bedarij, ker iz vsacega stavka štrli neznosna, obče znana in grajana prevzetnost člankarjeva. Še frivolnejše so trditve tovariša njegovega, ki je razkrival svoje golo častihlepje ter nesramno zavijal resnico v „Obzoru." Nimamo vzroka, še manj veselja, da bi odgovarjali na vse neslane konfuzijonade. Trda čela imajo gospodje, kateri svoja hibe podtikajo drugim. Ne moremo zapisati izraza, ki bi dostojno označil tako maločastno postopanje.
Kat. politično društvo ni postavilo niti jednega kandidata za mestni zastop. Sklicujemo se na g. društvenega predsednika in oba gg. podpredsednika, da odbor ni imel za časa volitve nobene seje, nobenega posvetovanja. Izpovemo celo, da je na neko vprašanje pred volitvami odbor soglasno sklenil, da se kat. pol. društvo iz raznih vzrokov ue vdeleži volitve.
Dalje so bili v onem ,neodvisnem narodnem odboru" gospodje, ki niti člani društva niso bili. Torej so „Narodovci" do skrajnosti predrzni, ki dvakrat in trikrat prežvekavajo lažnjive trditve. Nam samim se že studi odgovarjati na hripa ve glasove ,Narodovih" patronov. Na vso sapo bit^ zatrjevati, da nočejo nobene sprave s ^katoliki", in vendar jih nihče tega ne prosi. Nasprotno, sami se vsiljujejo ter uklanjajo za časa volitev po farovžih t«r obračajo oči, kakor največji svetohlinci. Pri rokah imamo pismo šefa radikalne stranke, katero je
I. 1883. razpošiljal župnikom po okolici ljubljanski in jim zatrjeval neomahljivo svoje katoliško prepričanje, češ, da je vera korenina, narodnost p a-le veja. A danes, ko je po mnogih dogovorih in spletkarijah utešil srca svojega žgočo željo, sedaj mu je narodnost korenina in veja, vera pa suha brst. A treba je gospodo le poznati, da se človek prepriča o njeni nedoslednosti in jako plitvo zarasli korenini narodnosti. Ko bi hoteli biti indiskretni, odkrili bi občinstvu marsikatero tajnost, ki se je rodila in načrtala v pritlični sobi »Narodne tiskarne" in da je pihal v žerjavico gospod, ki se sprehaja v prvem nadstropji.
Pojasniti moramo s kratkimi vrsticami tndi svoje stališče nasproti stokrat ponovljeni trditvi „Slov. Naroda", da smo v najožji zvezi z g. dr. Mahničem in da tega gospoda stranka hoče nad-vladati v slovenskem političnem življenji.
C. g. dr. Mahnič že nad dve leti ni pisal niti vrstice za naš hst, ni nam dajal nobenih navodil niti ukazov. Ravno tako mi nismo nikdar vprašali č. g. dr. Mahniča, kaj in kako hoče pisati v svojem listu. Naravnost pa izpovemo, da odobrujemo njegova načela in namene, ki seveda niti približno niso taka, kakor mu jih podtika ^Slovenski Narod". To je bil za nas tudi razlog, da smo objavljali brez komentara zaupnice, katere so mu pošiljali v dokaz, da se strinjajo ž njegovimi strogo katoliškimi načeli. Za obliko, za taktiko, ali kakor že hočete, za to nismo mi odgovorni, za to je g. pisatelj odgovoren sam. On tudi ne potrebuje našega zagovora. Da smo si bili ž njim glede oblike v nekakem nasprotji, to dokazuje č. g. dr. Mahnič v zadnji številki .Rimskega Katolika" na strani 241.
Kakor g. dr. Tavčar noče biti za vse odgovoren, kar iu kakor piše njegovo glasilo »Slovenski Narod", tam manj moremo biti mi odgovorni za vsak stavek, ki ga objavi »Rimski Katolik"; z druge strani bi nam č. g. dr. Mahnič z vso pravico zaklical: »quos ego!", ko bi mu mi hoteli narekavati
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
G. R .. . mi dii tudi nekoliko izpisov pravde, vojene od Oaucliona, in različne zdravniške razprave o čutnih mamilih. Opravljen s tem uboštvom grem na kmete, da bi v popolnem miru spisal nameravano knjigo o Jovani d'Are, žrtvi duhovnikov.
Ker sem popolnoma vero zgubil, videl sem v Jovani le francosko junakinjo, kateri je ogenj do-moljubstva omamil čute. Kakor domoljub sem jo občudoval, objokoval jo kakor žrtvo Cauchona in Angležev; pa nisem videl v njej nič čeznaravnega poslanja.
Pisal sem torej svojo knjigo, plazeč se po zemlji. ZA-me je lotaringijska devica, preveč prevzeta po grozah vojskinega vpada, verovala, da sliši, kar je imenovala svoje glasove — njene resničnosti nisem opisal kakor dvomljive — in je vzela za dejanjsko, česar je želela. To je bilo, po mojem izreku, le samo čutno mamilo.
Hrabro se je bila, in v tem oziru sem devico neomejeno občudoval.
Izdana, izročena v angleške roke. Njena pravda je bila vojena od duhovnikov, prodanih sovražnemu prisvojevalcu. Ko nisem govoril o pravi francoski duhovščini, ko sera predstavljal ukaz vrnitve dobrega imena po svetem stolu kakor diplomatično dejanje, vrgel sem v obraz vesoljne cerkve osebno nečast Cauchona in njegovih sokrivnikov. Nadalje sem Jo-vanine rablje še bolj ostudne naredil, kakor so, ko sem njih psovanja kakor robatih vojakov premenil, kakor da bi se bila končala z nenravnim posilstvom.
O tej reči sem spisal dvanajst poglavij; moj rokopis je dajal tvarine za majhen zvezek v osem-najsterki, 200 do 250 strani.
Moj namen je bil raztrositi med ljud poljudno knjigo, ki bi imela vsled sočutja do moje junakinje namen, podžigati sovraštvo do duhovščine. Pa okoliščine neodvisne od moje volje so mi ubranile, da nisem tega prvega načrta izvršil. Protiklerikalna knjigarna je dosti veliko vspeha imela z različnimi deli, ki so izšla v podatkih s podobami. Moja žena mi je svetovala, da bi sprejel za Jovano d'Are ta imenitni način priobčevanja. Jaz jej opomnim, da predmet nima razvijanja; moj rokopis bi mogel ponuditi le 16 ali 17 podatkov. Res bi ne bilo vredno, delati si troškov za tako malo. Pa ona le sili. Kupci knjigarne so takrat prosili, da bi se priobčilo kako
pisavo. To bodi enkrat za vselej povedano onim, k zasledujejo radikalno cerkveno stranko. Nezmotljivi nismo, kakor ne sotrudniki »Slov. Naroda", a z namenom nismo in ne bodemo nikoli neresnice trosili med svet.
»Slov. Narod" je v 110. svoji številki dalje trdil, da naš list »z divjo besnostjo preganja in na vešala obeša" pesnika Aškerca. Kolikor besedi, toliko zvijač in neresnic. Najmanjše kritike doslej nismo objavili o Aškerčevih poezijah, in da smo molčali, to je naš greh. To je pač gorostasna logika, katere smo navajeni od ženijalnih naših nasprotnikov, ki se v polni meri poslužujejo zloglasnega reka: Namen posvečuje sredstva!
Tako piše .Narod" mej drugim: »Dokler ni »Slovenec" odprl slabodišečih svojih predalov dr. Mahniču, ni ga bilo človeka, ki bi se bil nad pesniškimi proizvodi Gregorčičevimi pohujševal. Mahnič se je prvi pohajšal, in za njim pohajievali so se še drugi pretiranci, o katerih vemo, da skrivoma vino pijo, pred oltarjem Gospodovim pa zavijajo oči, kakor da so brez inadeža in greha. Kdor se na vsak način hoče pohujšati, pohujša se tudi nad telesom našega Odrešenika, koje skoro brez oblačila slikajo na cerkvenih podobah. Pa verujte nam, kdor pravi, da se je pohajšal, ee je že poprej in kje drugej. Isto tako je, če nam kdo laže, da se je pohujšal nad Gregorčičevimi (tli Aškerčevimi poezijami: ta je svoje pohujšanje zajemal iz druzega vira, in ker nema druge žrtve, duši nedolžnega pevca!"
Tako govore jezične ženice, ki se prepirajo. Besede so zlobne, namen slabo prikrit, zato ga člankar laglje doseže. On hoče reči: Kaj se jezite nad nedolžno pesmico o pijanih menihih, saj je stvar resnična, saj so dr. Mahnič in dragi pretiranci ravno taki. To »Nirodovemu" člankarju zadošča, da je pesem vzorna vsem Slovencem, člankar pa hoče doseči še dragi namen, namreč sumničiti sploh v£e mašnike, osmešiti in onečastiti ves duhovniški stan. Sodbo o teh besedah prepuščamo slovenskim duhovnikom, slovenski svetni inteligenciji.
veliko delo s podobami. Ko sem dobro premislil, rečem neki dan svoji ženi:
»To le je mogoče, da bi se moje delo o Jovani d' Are priobčilo v podatkih : izdi naj se moj rokopis tak, kakoršen je, in za njim naj sledi popolno (in extenso) dokazilo o rouenski pravdi; imel bi za to le prestaviti latinske listine, ki so v narodni knjižnici. Zapisnik pravde bi dal okoli 30 do 35 podatkov. Tako bi bilo veliko delo, ki naj se napolni s podobami. To je bil trdni načrt o priobčenji.
Prvi podatki so torej obsegali dvanajst poglavij, ki so bila v začetku namenjena za majhen zvezek za širjenje nazorov med ljudstvom, to je, poglavja spisana poleg mojih zasebnih opomb in poleg nekoliko strani izpisov, katere mi je prinesel g. R . . . Ko je bil rokopis pošel, začel sem prestavljati latinske listine razjasnjene od Quicherata; to je bil popolni in pristni zapisnik pravde Jovane d'Are.
Nisem potreboval mnogo časa, da sem se prepričal, da sem se velikrat zmotil, ko sem svojo sodbo oprl na stavke iz zveze iztrgane. Inestenso je ugovarjal nekaterekrati moji čez mero strankarski razpravi. Ce bi za svojimi poglavji priobčil zanesljivo prestavo in popolno latinskih listin, sem bil v nevarnosti, da bom postal slaboumen v očeh svojih čitateljev. Tako sem torej brez sramovanja izpustil
osobitom onim, ki ue uvidijo uameuov naših maloštevilnih radikalcev.
Kdor naposled stvar mirno io trezno premisli, mora priti do sledečih sklepov:
1.	V listih, osobito v „Slov. li»rodu", čitali smo neštevilnokrat, da v Ljubljani ni liberalna stranke, liberalne v najslabšem pomenu besede. Sedaj vemo, d* je taka stranka, boljše rečeno, klika, ki si hoče osnovati močno stranko ter zadušiti vsako nasprotno in še tako ponižno izraženo nasprotno mnenje in prepričanje. In ker tega ne morejo doseči z lepo, skušajo z grdo, s silo, s terorizmom; da, z blatom in psovanjem preganjajo one, ki ne pritrjujejo vsakemu njihovemu koraku in povelju.
2.	Vidimo in smo prepričani, da moramo že braniti katoliški značaj slovenskega naroda proti onim, ki so iz njega vzrasli, ki mu hočejo biti absolutni oligarhi, a so se mu odtujili po svojem sreu in razumu.
3.	Skušamo, da je ta strančiea, ki razpeljuje svoje niti po deželi, brezozirna, in le tedaj skriva kol pod plašč jedinosti in sloge, kadar potrebuje podpore od onih, kateri naj bi ji bili povsod in vedno mutasti strežaji in podnožje, da zasedejo vranca slovenskih prvakov. „Sic volo, sie jubeo", je geslo te gospode.
4.	Uvidevamo, da je prazno delo, prepirati se s takimi ljudmi, ki v jednomer kriče, da so sami vzeli inteligenco in narodnost v zakup, in skušajo zamašiti usta vsakemu, ki se drzne povedati resnico z dostojnimi besedami brez osebnih napadov.
5.	Resnica je, da bi ta gospoda raje danes nego jutri uničila vse liste, ki se ne tiskajo v „Narodni Tiskarni", in ne odobrujejo vsega, kar prihaja od ožje ,Narodove" stranke.
Ali je to domovinska ljubezen? Tolažba naša je in zagotovilo slovenski prihodnjosti, da ogromna večina svetne inteligence ne dere slepo la diktatorji in da se bodo ohladili tudi oni v slepi poijorščini, ki edino le od teh pričakujejo zlate dobe slovenske.
Govor dr. Ferlaiifci(^a
v državnem zboru dne 22. aprila t. I.
(Dalje in konec.)
Zadnje junaško delo pod Depretisom je bilo, da so sprejeli preteklega leta avstrijske poslance s petardami, ko so obiskali Trst. (Res je! na desnici.)
Toda tudi te petarde so bile slabo narejene, kaiior ona v cerkvi v Gorici. Tudi s temi so nameravali, da se še le onda razpočijo, ko pride posebni vlak v Trst. (Poslanec dr. Woldrich: To smo doživeli!) Veselim se, da so med nami priče o tem dogodku.
To je vsekako irredenta naredila; ali kakor bi bil hotel oficijelni Trst popolniti to predrznost, uravnali so tako, da se nam je v Trstu navzočim, — gospodje lahko spričajo, — zdelo, kakor da bi bili v sovražnikovi deželi. (Prav dobro! na desnici. — Ugovarjanje na strani italijanskih poslancev. — Poslanec dr. Steinwender: Kaj še; prav prijetno je bilo. — Veselost.) Slavnosti nismo pričakovali, ker smo bili povabljeni od druge strani. Pričakovali pa
vse, kar mi je nadlego delalo. Vendar pa se mi je tako ravnanje pristudilo, in ko bi ne bilo priobče-vanje že začeto, bi ne bil morda tako odrezaval udov listinam. Pa moja poglavja so izšla, občinstvo je čakalo nadaljevanja, jaz nisem mogel odstopiti. Prestaviti vse natančno, to bi bilo: priznati strankarstvo mojega osebnega vrejenja, in to dokazati. Podal sem torej občinstvu delo spisano s slabo zavestjo.
Ravno tisti čas je protiklerikalna knjigarna tudi na novo priobčila in naznanila z mnogimi na zid nabitimi podobami neumni roman o izmišljenih razuzdanostih Pija IX. Ti oglasi so provzročili veliko gibanje, katoliški tisek se je oglasil v užaljenih člankih.
Kaj pa so predstavljali ti oglasi? Vrsto me-daljonov, glavo Pija IX. in veliko ženskih glav. Ri-sarije same na sebi niso imele nič nespodobnega, vsaj za prostomiselnike ne, v katerih očeh je papež kakor kak drug človek; pa kristijani so imeli prav, da so se zdeli taki oglasi popolnoma nenravni, ker so sramotili vrhovnega škofa v njegovi čednosti kakor neoženjenca, ki je nekako nedotakljiva. Poslednjič je napadla protiklerikalna knjigarna s takimi oglasi sveti Stol, ki ima nuncija v Parizu, in pri katerem ima Francija veleposlanca. (Dalje sledi.)
smo, da nas sprejmejo z ono uljudnostjo, kakor tirja ie občevanje z ljudmi samo na sebi.
Omenjam samo, da je predsednik avstrijski zbornici stanoval v četrtem nadstropji (čujte! Cujte! nt desnici), in da še tu gori ni bil sam t sobici, (čnjte! Cujte! na desnici.) Nadalje omenjam, da je gospod deželni glavar kranjski stal ob jednajsti uri po noči na ulicah s svojo soprogo in otroci, in ui vedel, kam naj poloii svojo trudno glavo, ker so zdnj določene prostore drugim oddali, (čujte! Cujte! na desnici.)
Vsakdo izmed nas je doživel kaj neprijetnega, in Trst zapustil z žalostjo. Vse to je gola resnica, katera nas sili, da stvar premislimo. Taki dogodki pričajo o položaji v Trstu. Mislimo si, gospoda moja, da bi prišlo v Trst petdeset ali le dvajset italijanskih poslancev, kako sijajno bi jih sprejeli. (Živahno odobravanje na desnici.) Videlo bi se, kako bi jih častili in kako jim sladili tamošnje bivanje. (Odobravanje na desnici.)
Politika prejšnjega deželnega namestnika se je ponesrečila. Njena nezmisel dovedla nas je tako daleč, da je vse ljudstvo, vse razmere v Trstu in po Primorskem okužene z irredentizmom. Ta položaj je bil neznosen, in treba je bilo prenaredbe. Ta izprememba se je izvršila. Kako smo si oddahnili po izpremembi, pred vsem pa slovensko ljudstvo, ki je sosed italijanskemu, oddahnilo si je, ko je pal mož, ki je tlačil z železno roko vse slovensko gibanje. (Poslanec Šuklje: Tako je!)
Gojili smo najlepšo' nado, da se bodo stvari drugače obrnile.
,Reich8wehr", vojaški, vsekako v to poklican in nesumen list (Prav res! ua desnici), izrazil se je, da ne kaže več zasledovati italijanske politike v Trstu in se opirati na italijanski element. Za nemško politiko pa tal ni.
,Reich8wehr" sam je svetoval, naj se opira politika na slovenski element, ki je v večini. (Klici ua levici: Seveda! — Prenehljej.) Prosim, ne se-zajte mi v besedo. „Reich8wehr" mora biti vsekako nesumen list. „Reichswehr" opozarja na Dalmacijo, na upravo Rodičevo in na njene vspehe, ter pravi, da je od Rodiča sem Dalmacija izbrisana izmed onih provincij, katere mora še pridobiti Italija na svojo stran. Toda dobrega nasveta niso poslušali, naj je že prišel od te ali one strani.
Vlado v Trstu so izročili možu, kateri je tudi do sedaj sovladal. Kdo ue bi dvomil, da bi mož, pred čegar očmi je irredenta vzrasla in se vzgojila vkljubu njegovi najboljši volji, imel voljo in moč, pobijati irredento in jo zatreti.
Če se oziramo na odnošaje, kako so se izpre-menili, odkar se je izvršilo osebno premeščenje, izvestno imamo malo upanja do tega.
Volitve so se vršile v mestni svet, ki je zajedno deželni zbor tržaški. Posebno smo pričakovali od teh volitev, da se pokažejo izpremenjeni odnošaji za Avstrijo v prijazni luči. Kaj se je doseglo? Namestu štirih ekstremnih mož so volili v mestni in zajedno v deželni zastop potem pogodeb štiri zmernejše može. Mej drugimi je pal tudi neki notar, dr. Piccoli, kateri je igral, kakor se boste še spominjali, v tem slučaji protiavstrijsko ulogo s konzulom Durandom. Deželni zbor in mestni zastop sta bila torej sestavljena in prejšnjega župana so zopet volili.
Ta se je pa pri prvem svojem govoru tako izrazil, da je vzbudil v Slovencih malo zaupanja bodi si k mestnemu zastopu, bodi-si k vladi.
V svojem nagovoru je omenjal tudi slovenskega elementa v Trstu, česar ni do sedaj še noben na njegovem mestu ctoril. Zakaj je storil to? Samo za to, da je pokazal Slovencem, kdo je gospod. Po nekolikih sicer prijaznih besedah je rekel: „Ce bi pa predrzni agitatorji nastopili, zahtevajoč prenapete in absurdne reči (Poslanec dr. Steinwender: No, kaj potem?), kateri bi provzročili razpor med ljudstvom ter ga gojili, potem gospoda, primemo za ščit jedinosti, da visoko držimo našo latinsko kulturo, vzvišeno hčer minolih stoletij. (Poslanec baron pl. Ha-ckelberg: Dobro!)
Kakošne so te absurdne, predrzne in prenapete zahteve Slovencev? Slovenci zahtevajo, da bi magistrat, ki je vsekako politiška oblast, sprejemal slovenske vloge in jih reševal. Slovenci zahtevajo, da bi smeli svojim zaslužnim možem na pokopališči postavljati spomenike s slovenskimi napisi. (Klici na desnici: Kar se jim zabranjuje!) Slovenci zahtevajo podporo za bogočastne namene, kateri služijo dobro le Slovencem, ker Italijani ne hodijo v cerkev (Smeh
na levici); konečno zahtevajo, da bi dobilo 200 slovenskih otrok v mesto mo alovtMko šolo. (Poslanec Šuklje: Ena šola 2000 otrok.)
To so one prenapeU in absurdne reči, katere Slovenci zahtevajo in predrzni agitatorji, kateri to zahtevajo, izgledajo tako. kakor vidite to med nami enega v osebi poslanca Nabergoja. (Poslanec Šuklje: Da, taki so!)
D* ne more tak nagovor vsbuditi zsnpsnja do mestnega zastopa, je pač umevno.
Toda mestni zastop se je takoj uprl vladi, ko je nedavno prepovedala iz strahu pred demonstracijami prenos ostankov italijanskega pesnika, ki je poznal Trst le kot neodrešeno mesto; s temi ostanki naj bi se bili prenesli tudi Garibaldijevi.
In kako stališče zavzema osrednja vlada proti temu vprašanju? Sicer si ne more vstvariti lokalnih faktorjev po svoji želji, vendar toliko že smemo pričakovati od nje, da bi šla vsaj pri onih naredbah, katere more vrediti po svoji volji, slovenskemu, po lokalnih faktorjih tlačenemu narodu na roko in da ne bi pustila ovirati ga v njegovem razvitku. Toda osrednja vlada ne usliši prošnje 1400 družinskih očetov, da bi se osnovala jedna slovenska šola z izgovorom, češ, da je imenovano, od 1400 očetov podpisano prošnjo vzelo v roko in jo poslalo do raznih instanc društvo, katero formelno ni bilo v to opravičeno.
Toda jaz m^nim, da bi morala vlada, ko je zvedela o tej potrebi, zahtevati od mestnega zastopa, da osnuje jedno slovensko šolo.
Osrednja vlada je osnovala v Trstu italijanskemu prebivalstvu državno obrtno šolo povsem z italijanskim poučnim jezikom, dočim ne usliši naših prošenj, da bi se osnovali tudi slovenski oddelki na omenjeni državni obrtni šoli. Naši dečki se ali poitali-jančijo ali pa ne obiskujejo šole.
Osrednja vlada namerava osnovati tudi izključno italijansko učiteljsko pripravnico v Trstu. Pravim, namerava, ker zahteva budgetni odsek, ne poznajoč obstoja in razširjenja irredente, da glasujemo za to, ter rekel bi pozovemo vlado, da osnuje v Trstu tako učiteljsko pripravnico. Po mojem mnenji bi bila v Trstu taka pripravnica brezpotrebna, kajti potrebnih učiteljev za ljudske šole dobivamo iz italijanskega oddelka učiteljske pripravnice v Kopru in iz italijanskega oddelka ženske učiteljske pripravnice v Gorici.
Ako se ustanovi v Trstu učiteljska pripravnica, obiskana bi bila vsekako močno in nakopičilo bi se toliko učiteljskega gradiva, da se ne bi moglo namestiti v Trstu. To učiteljsko osebje bi namestili po vsem Primorji ali vsaj po tržaški okolici. In pri sedanjih odnošajih je umevno, da ne bi širili taki učitelji avstrijskega duha po tržaški okolici.
Toda stvar sega pa še dalje. Govori se celo o italijanskem vseučilišči, in tržaški krogi hočejo celo vedeti, da ga je minister obljubil tržaškim poslancem. (Cujte! Čujte! na desnici.) Ako pa skrbi osrednja vlada po izključno italijanskih zavodih, da izstopi italijansko prebivalstvo iz dotike z notranjo Avstrijo; ako omeja italijansko mladino le na italijanski pouk, le na italijansko čutstvo, gre vsekako nevedoma na roke onim, kateri pravijo, vse tako kaže, da pade ta provincija jedenkrat kot dozorel sad k Italiji.
Gledš na nameravano, Italijanom obljubljeno vseučilišče, katero je pa tem n e potreb nej še, ker imajo Italijani svoj italijanski oddelek na vseučilišči v Inomostu, dovoljeno mi bodi, da navedem ozna-čilen glas iz nagovora profesorja Tullia Martella v Boloniji. Govoril je o važnosti vseučilišč (čita): »Tudi Avstrija priznava vseučiliščem toliko pomenljivosti, da ni hotela nikoli osnovati je v Trstu, dasiravno sili Gorica, Istrija in Trident. Avstrija dobro ve, da ne bi z ničemur tako pospeševala izgube svojih italijanskih provincij, nego z višjimi učilišči." Če že italijanski vseučiliščni profesor tako govori, potem pa res ne morem umeti, da se avstrijska naučna uprava ne spodtika ob prošnjo za vseučilišče v Trstn.
Kolikor mogoče na kratkem sem Vam naslikal razmere, kakoršne so na Primorskem; menim, da sem vzbudil v Vas prepričanje, da se v Italijo sileči elementi ne dad6 pridobiti z dobrohotnostjo, temveč z močno roko. Skliceval sem se na vojaški strokovni list; poudarjal sem, da, ako hočejo, da se razvijejo odnošaji po Primorskem v mirnejšem zmislu, ni treba druzega, nego izpolniti pogoje razvitku slovanskega prebivalstva ob Adriji, katero ne išče in ne more iskati nikjer drugje svojega obstanka in sreče, kakor v Avstriji. Zakličem torej vladi: „Slovani so poklicani branitelji adrijanskega obrežja, katero ja
bistven pogoj obstanica Avstrije proti silni italijanski poželjivosti. V interesu države je, da se ne le ne ovira razvoj Slovanov, temveč kolikor mogoče pospešuje." (Pohvala na desnici. — Govorniku čestitajo somi-žljeniki njegovi.)__
Politični pregled.
v Ljubljani, 20. maja.
lfotrani)e dežele.
Občinske volitve okolice celjske. Pri volitvah meseca julija p. 1. je bila zmagala narodna stranka z dvema glasovoma. Proti tej volitvi je bila ndrodna stranka sama in tudi njihovi nasprotniki. Ndrodna stranka je zahtevala, da so bili nje kandidati voljeni s 6 glasovi večine, a nasprotna stranka je hotela ovreči vso volitev. Ker se nista mogla sporazumeti deželno predsedništvo in deželni odbor gled^ na to oporekanje, (zadnji je hotel namreč ovreči volitev) je šla stvar na ministerstvo, katero je spoznalo in odločilo, da je volitev ndrodnih kandidatov s 6 glasovi večine prava in osnovana. S tem }e prešla uprava občine celjske okolice na narodno stranko.
Razprava o grS&ini na Ogerskem. Postavni načrt o grškem pouku je bil po daljšem pre-tresovanji neizpremenjen sprejet. Le glede na točko 3., katera določuje, da se mora grščina predavati v ogerskem jeziku, omenil je Zay, da bi bilo predavanje v dotičnem jeziku gimnazija. Za to popravo sta glasovala govornik in minister. Glasovanje je dalo po 48 glasov za in proti popravi, na kar se je oglasil tudi predsednik Pehy proti njej, kar je levica z velikim odobravanjem sprejela.
Postavni načrt o nedeljskem počitku na Ogerskem. Iz Budimpešte se 17. t. m. poroča: Minister Baross je predložil načrt o nedeljskem počitku, vsled katerega naj bi ne delali obrtniki ob nedeljah od 6. ure zjutraj naprej do 6. ure prihodnjega dne. Izjemoma je dovoljeno le ono delo, katero se mora izvršiti, da se očedijo in vredijo dotični tovarniški prostori; nadalje ona obrtna dela, katera se morajo izvrševati iz prometnih, strategič-nih ali sličnih vzrokov. Pri takih obrtih mora delodajalec skrbeti, da so njeg ^i delavci dve ali vsaj jedno nedeljo v mesecu pro&ii. Nadalje je minister predlagal poročilo o začasnem prestanku carine za ječmen, oves, ajdo in rž, katero izvažajo preko meje v Galicijo.
Tnanje driare.
Italija. Načrt o preosnovi pobožnih ustanov, ki ga je bila zbornica že sprejela, toda senat prenaredil, podal je v zbornici ministerski predsednik Crispi z željo, da naj ga izroče isti komisiji, katera ga je že prej prBtresavala. Zbornica je ustregla njegovi želji. — Na -razpravo Odescalchijevo o otroškem in ženskem delu odgovoril je Crispi, da interesuje berolinska konferencija o delavskem vprašanji bolj druge deželo, kakor Italijo, ki ima večino delavcev po deželi. Vlada ni izvedla odlokov bero-linske konference in si je pridržala popolno prostost v tem slučaji. V Italiji se je obrt še-le pričel; ne more torej sprejeti zakonov, kateri bi ovirali razvoj obrta.
Rusija. Ruska vlada se v novejšem času bavi z vprašanjem, kako bi zabranila naseljevanje Kitajcev preko vzhodnih mej v Rusijo. V ta namen se posvetujeta ministerstvi notranjih zadev in državnih posestev o popolnem zistemu ruskih naselbin, katere bode podpirala sibirska železnica, ki se utegne po prizadevanji vladne komisije kmalu prometu otvoriti. — V ruskih učenjaških krogih se je vzbudila misel, ali bi ne kazalo imeti letos slovanski kongres v kakem slovanskem mestu, kamor bi došli voditelji vseh slovanskih narodov. Na tem kongresu naj bi se posvetovalo o sredstvih, kako bi se Slovani tesneje združili. Pred vsem naj bi se osnoval skupni književni jezik in sicer ruski in vpeljala skupna pisava, namreč cirilica. Cirilica bi bajč bolj branila Slovane nemškega vpliva, kakor latinska pisava, katera je še pospeševala njih ger-maniziranje. Rutenski list »Dilo" meni, da se bo ta ideja težko uresničila, ker bi morali Poljaki, Čehi, Slovenci, Hrvatje opustiti celo dosedanjo pisavo, katere so vajeni. — Kakor poroča ,N. F. P.«, izrazil se j« knez Bismarck v pogovoru z dopisovalcem ,Nov. Vrem." tako-le: „Po berolinskem kongresu je spoznala Nemčija, da jej je treba Avstrije, kakor sedaj Rusiji Francije. Rusiji ni menil škodovati. Ko bi napala Nemčija Rusijo, bila bi za-njo največja nesreča. Nemogoče je zasesti baltiških provincij brez Poljske, katera bi pa bila za Nemčijo nesreča. Tudi če bi zasedla Rusija Carjigrad, ue bi marala Nemčija za te pokrajine. Za vojno ni pravega vzroka in nihče ne mara za njo."
Francija. Da bi zopet obrnil pozornost Francije na-se, objavil je Boulanger pismo, v katerem pravi, da je njegova stranka poražena pri zadnjih pariških volitvah. Propad sicer ni tako velik, kakor je menil odbor, vendar bi bilo zaman, vznemirjati prebivalstvo z brezvspešnim agitovanjem. Onim, ki so mu zvesti pristaši, hoče biti še nadalje voditelj; a želi tudi, da se več ne posreduje med njim m državljani. Naloga odborova je torej s porazom njegove stranke končana. Pečal se bo z
vprašanji, ki zanimajo delavce, sicer ostal vojak Francije in demokracije in domovini svoji žrtvoval življenje, če bo treba.
Nemčija. Zadnji govor, ki ga je imel cesar Viljem y Kraljevci, glasi se tako: „Moja dolžnost je, in dokler bodem t moči, hočem skrbeti, da se ohrani mir v deželi. To je pred vsem potrebno za tukajšnje s poljedelstvom baveče se ljudstvo. Prepričan sem in lahko rečem, da se ozira vsak pod-ložnik, vsak Prus na svojega kralja. On je v moči, da vzdrži mir, in vem, da bodo oni, ki bi se drznili kahti mir, pomnili in premišljevali sto let, kaj so narodih." — V državnem zboru se je vršilo posvetovanje o noveli obrtnega reda. Schradner in konservativec Hartman se vjemata s predlogom, kateri bi po mnenji zadnjega zagotovil socijalni mir. Nemčija je prevzela s tem predlogom vodstvo med kulturnimi narodi, da bode varovala delavcu zdravje, nravnost in blagostanje. Grof Dahlen v ceotrumu pozdravlja predlog posebno gled^ na nedeljski mir. Narodni liberalec Miquel trdi, da nima te prednosti sama Nemčija, iemveč tudi Avstrija in Švica, kateri ste jo t tem oziru cel6 že prehiteli, če bi utegnil omenjeni predlog provzročiti vznemirjenje med delodajalci, pomniti je, da se to vedno ponavlja pri velikih preosnovah. Če bi utegnil kdo vprašati, aH bodo imele te postave kaj vspeha, odgovori se lahko, da so postave velike vrednosti brez postranskih namenov. — Knez Bismarck izrazil se je o Rusiji baje tako-le: ,Rusija ima dobre diplomate, n. pr. Šuvalova in Muravijeva, dasiravno je ostal berolinski poslanik zvest svojim starim vojaškim sporočilom. V Berohnu je dober vsak diplomat, le kričač ne, ker so vsi interesi Rusije na Dunaji, ne pa v Berolinu. Na Dunaji je prav za prav vozel, tja je treba obračati oči.
Lzvimi dopisi.
z Dolenjskega, meseca maja. Ko sem nedavno bral nekatere govore našega za naš narod toli zaslužnega dr. Lovra Tomana, pretresel me je posebno njegov izrek: .Kaj je narod brez narodnosti? Nič druzega, kot mlačna, nečvrsta in letargična tropa iu truma sužnjakov, ki izgubivši svojo narodnost se ne morejo povzdigniti do višje zavesti in se celo ob času hude sile in stiske ne navdušijo toliko, da bi rešili domovino in z domovino sebe."
Ko sem te besede primerjal z našo milo Dolenjsko, pač sem si moral misliti, da je ta izrek nalašč za nas, posebno za naše veljake narejen!
Kamor pogledaš — po naših mestih, trgih in večjih vaseh — povsod jednaka mlačnost. Kje so tisti časi, ko je bila čitalnica središče društvenega življenja; ko so se od domoljubov glediščne igre predstavljale; ko se je petje gojilo; ko se je narod za svoje pravice navduševal; ko mu je bila prilika dana, da je knjige prebiral, časopise bral, ter se je izobraževal. Pač obstoje še dandanes ta društva deloma, toda so postala brez pravega pomena. Da se vsako leto nekolikokrat mlad svet zabava, da se priredi nekoliko zabavnih večerov — to ni njih pravi in prvotni namen. In kakor bi to še dovolj ne bilo! Ravno veljavno, vplivno razumništvo, inteligenci ja, koja bi morala v prvi 'vrsti negovati in podpirati društveno življenje, narodno probujenjo — odlikuje se najraje s svojo odsotnostjo, če ostentativno ne kaže, da so jej taki večeri prekmečki.
Pač ima vsak kraj več ali manj vplivnih veljakov, toda ti ne uporabljajo svoje veljave, da bi narodu koristili, da bi se za povzdigo omike in blagostanja pobrinih; njim niso narodne težnje — njih težnje; da lastne koristi ne zanemarjajo, da po lestvi od khna do klina naprej lezejo, da si lastno čast in slavo množe — to je postal jedini smoter.
Kaj jo narod brez voditeljev, brez vplivnih mož? — Ravnu to, kar je vojaštvo brez poveljnikov. : Kakor slednji ničesar plodonosnega za domovino, za i lastno obrambo ne morejo storiti, in so tolpa ljudi, ki jih vsakdo lahko premaga — isto je narod brez svojih voditeljev.
Kakor vsa znamenja kažejo, bližajo se boljši časi za nas, država začela se je ozirati na nas; treba je, da tudi sami kaj storimo.
Letošnja buda po nekojih dolenjskih pokrajinah nam je najočividnejši dokaz, da se Dolenjska zanemarja. Ta madež je treba očistiti; ljudstvu je treba, da se novi viri dela in zaslužka odpro, da se kmetijstvo, rokodelstvo in hišne obrtnije povzdignejo.
Od Gorenjega jezera v Severni Ameriki, 16. aprila. ^Slovenec" z dne 14. marca t. 1. leži pred menoj. Zanimive podrobnosti najdem v njem o ljudskem izseljevanji iz avstrijskih pokrajin. Pod naslovom: „Iz milo domovine za — morje", načrtano je z jasnimi številkami novodobno občno
preseljevanje. Vendar se ozira dotični članek le na Zedinjene države, koliko pa jih je šlo v srednjo ali južno Ameriko, ni označeno; vzlasti ne, koliko v sedanjo republiko Brazilijo. Blagovolite tedaj, da tudi podam nekaj številk. V New Yorku izhajajoč list oznanuje vernim čitateljem: Tekom enega stoletja je stopilo na zemljo Zedinjenih držav 15 milijonov izseljencev — mej temi tretji del Nemcev. Razmerje iz posameznih držav je sila različno in se spreminja od leta do leta; za vzgled leti 1881 in 1889:
Leta 1881. Leta 1889. Iz Nemčije	210 485 95'947
„ Norvegije in Svedije 72-465 42-419 „ Irske	72-342 60-375
„ Angleške in "VValesa	66 204 62-510
„ Avstro-Ogerske	27 935 42-174
, Laške	15 387 29-606
„ Škotske	15-168 14-939
„ Švice	11-293 7 336
„ Poljske in Ruske	10 655 38-340
„ Danske	9-117 8 594
„ Nizozemske	8 597 6-339
„ Francoske	5-227 6-117
Iz Nemčije tedaj se je število za več nego polovico skrčilo; iz Avstro-Ogerske in Laške pa skoraj podvojilo. Največji napredek kaže Ruska in Poljska. To kmalu uvidiš na parnikih, ki vozijo iz Bremena, Hamburga, Antverpna. Raznovrstnih sopotnikov navade občuduješ tu. Čudil sem se vzlasti Slovakom; ti so imeli celo dolgo vožnjo 15 dni le troja opravila: smrčati, karte igrati in jesti. Nemci, Poljaki in Rusi so si bili pa vedno v laseh. Male praske mej njimi so bile na dnevnem redu. Nehote si se predramil iz spanja, ko se je pričela med njimi rabuka in so morali pomorščaki mir sklepati. To vam je življenje na takih plavajočih kučah!
Dne 18. marca, torej na dan, ko je Bismarck poslal svojo ostavko cesarju — umrl je v bolnišnici v Salini, Cal. Indijanec Old Gabriel (stari Gabrijel) imenovan. Star je bil neki 150 let. Okolu I. 1740. porodil se je v Tulare Co., Cal., pozneje se nastanil v Monterey-u in oženil. Ko je dospel v ondotne kraje 1. 1770. misijonar Junipero Serra, bil je že stari oče (ded). „The old Gabriel" pokatoličil se je in bil miroljuben rudečekožec, oženil se je šestkrat, ni kadil in ne opojnih pijač pil; ali ljubil je pa sila raznobojno obleko in moško je korakal po uhcah na sebi imajoč oblačila vseh mavričnih barv.
V sredo, 26. marca t. I., preselil se je v večno kraljestvo nadškof Mihael Heiss. Visoki cerkveni dostojanstvenik porodil se je iai 12. aprila 1818.1, na Bavarskem v škofiji Eichstiitt od malo premožnih, a bogaboječih starišev. Devetletni deček pride v latinske šole, katere v osmih letih dokonča z odliko. Na univerzi v Monakovem posluša modro-slovca Schelhng-a in zgodovinarja Dollinger-ja. Dne 18 oktobra 1840. 1. je bil v mašnika posvečen od tedanjega škofa v Eichstiittu in poznejšega kardinala pl. Reisach-a. V tistih časih preseljevalo se je vse polno ljudij v novi svet; da trp^ ti naseljenci veliko pomanjkanje duhovnikov, poudarjali so časniki katoliški vedno glasneje. Tudi v njegovi duši vzplamti želja po Ameriki!
Leta 1842 dne 3. novembra odjadra iz Havra na Francoskem in dospe po dolgej in viharni vožnji 17. decembra v Novi-Jork. Prva služba mu je bila v Cavingtou-u. Leta 1844 bil je imenovan Janez Martin Henni prvim škofom v Milwaukee, in on vzame mladega Heissa seboj na novo službo. Mesto Milvvaukee, ki sedaj šteje do 200.000 duš, bilo je takrat še vas, in vročekrvni Indijani so okolico vznemirjali. Radi slabega zdravja vrne se 1850. leta t Evropo. In ko se čez dve leti okrepčan zopet nazaj poda na trudapolno delo, ustanovi z dr. Jožefom Salzmannom duhovno semenišče „Salesianum". Dvanajst let bil je g. Mihael vodja temu zavodu. Plenar-concil II. v Baltimoru leta 1866 napravi iz škofije Milwaukee še dve drugi, namreč: Green-bay in La-Crosse. Prvim škofom v La-Crosse bil je imenovan velečastiti Heiss. Na vatikanskem zboru deloval je v od.seku za cerkveno disciplino. Po smrti nadškof* Janeza Martina Henui-ja prejme on palij 11. april* 1882. Nedeljski evangelij je bil od dobrega pastirja, in dober pastir v najbolj.šem pomenu besede bil je nadškof Heiss svojim ovčicam. Neumoino delavnost in krščansko srčnost spojevala je krščanska gorečnost za izveličanje neumrjočih duš. Izmed mnogih njegovih spisov imenujem samo delo: »De matrimonio", katero je v rabi kot učna knjiga, in pa: ,The Four
Gospels Eiamined and Vindicaded". Na smrtni postelji izrazil je željo, naj njegove telesne ostanke položi tik rajnkega dr. Jožefa Salzmanna v „sale-zijanski" kapeli.	___
Dnevne novice.
(Prazne nade.) ,Slov. Narod" zastavlja v včerajšnji številki svojo besedo, da piše zadnjič o letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni zastop ljubljanski. Kdo naj veruje? Mogoče, da o volitvah ne bode več govoril, a ponavljal bode vse fraze, katere je tem povodom vrgel med svet To je list že večkrat obetal, a obljubiti in storiti, to mu je odveč. Ko je porabil že vsa psovanja na neljube mu osebe, potem je zaprl zatvornice svoje zgovornosti, ker se je že sam sramoval neosnovanih svojih napadov. Že večkrat je naglašal, da je ves slovenski narod konservativen, a dolžan je ostal dokazati, da tudi sam piše v konservativnem smislu. Cemu torej zavijanja in napadi na osebe, ki so mu na pota? Dokler .Narod" ne bode stal na katoliškem stališči, nam tudi sodba njegova ne more biti me-rodajna, kateri možje so katoliški in kateri ne. Besedi je dovolj, naj dejanja govore. Opustite zavijanja in sumničenja, ne žalite verskih čutil, če jih že nočete zagovarjati, iu konec bode prepiru. O ste katoliški le tedaj, kadar kaže loviti naročnike. Tako Vas je označil štajarski duhovnik, rekoč: .Slovenski Narod" utihne, ko pride čas naročevanja; a kmalu potem nastopi stara, uglajena pota. — Ne točite solz radi djakovskega vladike. Vsa slovenska duhovščina, torej tudi kranjska, visoko spoštuje njega kot škofa in domoljuba, ter se klanja njegovemu veleumu in ljubezni do naroda. Vprašanje pa je: ali se vladika Strossmayer raduje Vašega postopanja; ali odobruje Vaše napade na slovensko duhovništvo? To je hotel reči todi vrednik .Domoljubov". Ni nam vse ostudno in otroško, kar pišete, a drzovito in neosnovano je, kar pišete o našem prevzvišenem škofu ljubljanskem in kranjski duhovščini, brez katere bi bili še v večji temi, nego smo danes. Volk pa svoje dlake ne premeni, in „Slov. Narod" ne bode svoje pisave, ako sodimo po preteklosti. Ponavljamo željo in zahtevo, da se objavi zloglasni kompromis.
(OsnSevanJe račenske doline.) Že 1. 1884. je za blagor prebivalstva vneti in skrbni okr. glavar g. Mahkot sprožil misel, da bi se s podzemeljskimi rovi odpeljevala voda iz račenske doline, kjer ob nalivih uničuje pridelke. S primernimi podporami se je delo pričelo, in g. deželni inžener Hrasky je doslej toliko vodi odprl odtoka, da se ne ponavljajo prejšnje strahovite povodnji. Ker pa pričeto delo še ne zadošča, dovohl je deželni zbor kranjski v ta namen 2000 gld. s pogojem, da tudi država, oziroma poljedelsko ministerstvo dovoli 3000 gld. Včeraj so bili na lici mesta g. okr. glavar Mahkot, g. deželni inžener Hraskj in znani preiskovalec g. P nt iek, ki bode o pričetih in bodočih delih poročal na visoko vlado, da nakloni potrebno podporo. Tem gospodom sta se pridružila tudi deželna poslanca V. Ogorelec in Ig. Žitnik. Jutri si gg. Putick in Hraskj ogledata tudi izvir Krke, ki je v naravni zvezi z vodami v račenski dolini.
(Toča.) Iz laškega okraja na Štajarskem se nam poroča: Minolo nedeljo popoldne je hoda nesreča tadela naše kraje. Nagloma pridrv^ se hudi oblaki in po nekaterih krajih usuje se suha toča, po drugih med dežjem in od 3. do 4. ure je razsajala strašna nevihta. Nesreča je zadela, kolikor doslej tnano, del laške, šentjedertske, dolske, šmarješke, ientkiavške, loška in razborške župnije. Naj-
huje je toča potolkla okrog sv. Jederti, Brezna in , južno-zapadni del Smarjete in Lokovec. Tudi voda je naredila veliko škode; zasula je njive in travnike, odnesla cele kose vinogradov in zelnikov. V Smarjeti je voda vdrla v dve kleti, da so sodje splavali, izteklo nekaj vina in petroleja. Brežniško železnico, po kateri vozijo premog, je voda tako razdrla, da bodo poprave stale po besedah oskrbni-kovih najmanj 8000 gld. Tudi pri Rimskih Toplicah je veliko škode. V čreti je še včeraj bilo na debelo ledu, da ljudje ne morejo pasti živine. Drevje je golo, kakor po zimi. Potrti hodijo kmetje v Laško, naznanjat svojo nesrečo.
(Umrl) je na Vranskem v soboto gosp. Ivan Gabršek v 37. letu. Bil je vrl narodnjak. Naj v miru počiva!
(Goriške mestne volitve) Take volilne borbe ni še doživela lepa naša Gorica. Kakor v tretjem razredu v sredo teden, tako sta si stali tudi v sredo dve stranki nasproti; z goriško meščansko stranko, ki se je že do grla nasitila gospodstva iz italijanskega .narodno-liberalnega" tabora, volili smo tudi goriški Slovenci. Obe stranki ste pa napenjali vse svoje moči, da bi spravili kolikor mogoče veliko število volilcev na volišče. V drugem razredu je namreč le nekaj nad 600 volilcev, in od teh jih je pfišlo na volišče 509 — kolikor še nikoli doslej. Od teh je dobil ekscelenca grof Fran Coronini 504 (ker je bil kandidat obeh strank), c. kr. deželoi svetovalec Leopold Budau 305 (ki je bil voljen kot kandidat sloteti^ke stfanke), gic&n. profesor in okrajni šolski nadzornik Josip Cul o t 316, mestni učitelj in rezervni stotnik Anton Jacobi pa 300 glasov. Kandidatje italijanske .narodno-liberalne" stranke, lekarničar Jakob Cri-stofoletti, inžener E. Luzzatto (žid) in odvetnik dr. Fran Marani, so ostali v veliki manjšini. kajti dobili niso niti po 200 glasov. Zanimivo je to, da je predsednik «pro patriae", dr. Marani, Kandidovil in propadel v tretjem in v drugem razredu. Tako sijajnega poraza niso pričakovali gospodje v takoimenovanem .narodno-liberalnem" taboru. — Tudi v prvem razredu izvoljen je kandidat naše stranke in naših zaveznikov. Izvoljen je namreč gosp. Ciril Bortolotti, npok. okr. glavar, s 155 proti 102 glasoma, katera je dobil kandidat .narodno-liberalne" stranke gosp. Jakob Cristo-foletti. Todi v prvem razredn je prišlo nenavadno veliko itevilo volilcev na volišče in je bila torej volilna borba nenavadno živahna.	.N. S."
Telegrami.
Dunaj, 20. maja. Ministerski predsednik odpotuje ta teden v Prago, da se vdeleži onih obravnav češkega deželnega zbora o preosnovi volilnega reda za veleiiosestvo, ki so bile določene pri dunajskem dogovoru. — Cesar je danes pričel nadzorovati armado v taboru pri Bruku. V spremstvu jo nemški vojaški ataše Deines in posebna pruska deputacija častnikov. Nadzorovanje je danes trajalo od 6. do ^lilO. uro dopoldne; cesar je izrazil svoje zadovoljstvo.
Gradec, 19. maja. V papirni tovarni znane Lejkamove tvrdke v Gratweinu so vstavili skoro vsi delavci delo. Danes dela izmed 1160 delavcev le šest. Popoldne so bili plačani.
Line, 20. maja. Deželni glavar je otvoril izredno zasedanje deželnega zbora z navdušenimi „lioch-klici" na cesarja. Nato je bil sprejet predlog deželnega odbora, da se založi deželna ustanova povodom poroke nad-vojvodinje Marije Valerije.
Salcburg, 20. maja. Nadškofom je izvoljen stolni prošt in namestni škof Haller.
Praga, 19. maja. Pri volitvi v deželni zbor v okraji Hoficah je bil izvoljen mladočeški kandidat Pour s 121 glasovi proti staročeškemu kandidatu Krubnerju, ki je dobil le 20 glasov._
TretneltHko i»poročilo.
Ijcas	Stanje
- Veter Vreme |
opazovanja	|	|žg
17. u. zjut. 733-5 TiTO si. zap. jasno ~ 19 2. n. pop. 733 4 23 6 szapad jasno O 00 9. u. zve«. 734 6 16 0 si. svzh.
Srednia temperatura 19-2° za 4-4'' nad normalom_
Huna^HkcI borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld.	45	kr..
Srebrna „ 5' , , 100 , „ 16 * „ 90	„	05	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„	45	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	40	„
Akeije avstr.-ogerske banke......961	„	—	„
Francoski napoleond.........9 „	37	„
Cesarski cekini...........5	„	55	„
Nemške marke ... . . . . 57	..	70	,
Obrabljene pismene niarlte l^s^kf.®
0-. Zeclliiiayeir, Niirnberg.
■V Obratol MBtonJ.	1)
RazgI
as.
Svojim p. n. zavarovancem naznanjamo, da smo s 1. dnem maja t. 1. opustili dosedaj uvedeno neposredno plačevanje zavarovalnih premij nam na Dunaj ter
izročili iniosovanje vseti zavarovalnin
»vojem« gflavnemii sEtistopiillcii v I.Jut>IJniil, g.
Ignaciju Valentinčiču
(plaarna na iv. Petra cesti it. 73),
kjer naj se odslej vplačujejo vsakatere zavarovalnine. NA DUN.UI, meseca maja 1890.
Generalna agentura na Dnnaji vzajemno zavarovalne banke „K01TK0IIDIJE".	(3-3)
OLIMATIS BARVE
V
koiiltarfvkili iiiiNic-ali po pol In Jeilcii kilo
l>i*ipoi'<>oa Iiajeeiieje
tovarna ol
laka
firne^ia
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje
(9)