Sprdtr1#me tu abbonametrto postala. — PeStuliia Leto XXII., št. 69 Ljubljana, četrtek 26. marca 1942'XX Cena cent. 78 bjuuijdti«, c^tccuujev. releloD M. $1-22. SI-5» ^t ak luSlKU ali ca S — 41-24 juseratni odaeiea: L,juDijana Puceim-jeva ali ca 6 — Telefon 31-26. Sl-2. eoaruzuiui iN ovc mesto, ujuoijans** 2esta St ti Računi: za Ljubljansko pokrajino pri postno Cenovnem zavodu St. 17.749, za ostaie Kraje Italije Servizio Con ti Con Post. No 11-311&_ ____„, . «» -»gu»• se ui Iti llaiije u> inozemstva una « o ione Pnhhlfnt* Italiana S. A. Izhaja vsak lan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.— za inozemstvo pa u 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccimjeva ulica Stev 6 telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se ne vračajc CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per ta pubblicita dl provenienza (taliana ed estera: Unione PubbHfitš Italiana Milano S. A. USPEHI ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE IN LETALSTVA torpedna letala so zopet napadla sovražni pomorski oddelek in zadela križarko srednje tonaže Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je obia"il 25. marca naslednje 662. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču ni bilo posebne •perativue aktivnosti. Sovra>. lik je izvršil letalski napad na Bengad. Tudi na področju Aten so angle-Sfca letala odvrgla številne rušilne in za- , žigalne bombe; nekatere hiše v predmestjih i so bile poškodovane, eu grški državljan pa | ubit. V vzhodnem Sredozemlju so včeraj zju-| traj naša torpedna letala napadla sovražni i pomorski oddelek in z gotovostjo zadela j križarko srednje tonaže. Kako se je začela bitka v zalivu Sirti Z operacijskega področja, 25. marca. s. O letalski in pomorski bitki, ki se je razvnela preteklo soDoto v zalivu Sirti, je bilo sedaj objavljenih nekaj novih podrobnosti: Podmornica, ki je operirala južno od Krete. je v petek popoldne okrog 16. opazila velik konvoj in takoj javila svojemu oporišču njegov sestav in smer. Vsa pomorska in letalska organizacija je pričela takoj delovati in kmalu so bila izdana povelja za operacije letalskih sil osi in ladij, ki so v vsej naglici zapustile luko ln hitele proti sovražniku. Razdalja je znašala po 3 do 4 sto milj. Megla in veter sta vreme zelo poslabšala. Angleško brodovje je bilo sestavljeno iz 7 tovornih ladij, 5 ali 6 križark m 10 do 12 rušllcev. Letalske sile osi so ga ponovno napadle. Torpedna letala so zadela ln potopila eno križarko, poškodovala nadaljuje tri vojne ladje, potopila 10.000-ton-sko tovorno ladjo fn poškodovala nadaijnje tri. \emiki bombniki pa so potopili eno ladjo, dve drugi pa poškodovali. Vse to se je zgodilo že v soboto dopoldne. V soboto popoldne je eskadra treh italijanskih križark ln 4 rušiicev dosegla angleški konvoj in ga pričela obstreljevati iz razdalje 19 km. V angleškem konvoju je bilo še 5 križark in 9 rušiicev. Angleške vojne ladje so konvoj nemudno obdale z umetno meglo m so se izvile iz območja italijanskih baterij Slab razgled je oviral operacije, vendar so se italijanske ladje približate konvoju na ra&datjo lO.OOO m. Angleške vojne ladje so, meneč, da so zadost- Nanad U Z operacijskega področja, 25. marca. s. Posebni poročevalec agencije Štefani je zbral podrobna poročila o vrsti zmagovitih operacij italijanskih torpednih letal, nemških bombnikov in strmoglavcev, ki so ponovno hudo napadli angleško brodovje, ki se je pojavilo na vzhodnem in srednjem Sredozemskem morju. Angleška mornarica je doživela znova izredno velik poraz, poleg tega pa ji ni uspelo spraviti na Malto potrebne zaloge vojnih potrebščin. Sovražni konvoj je odplul bržkone iz Aleksandrije, kjer je verjetno čakal več dni, da bi se vreme tako poslabšalo, da bi lahko tvegal pot do Malte. V sovražnem konvoju je bilo 7 tovornih ladij, 5 križark in mnogo rušiicev. Najprej je konvoj opazila italijanska podmornica na poti proti Aleksandriji. V petek ob 16.30 je alarmirala poveljništvo svojega oporišča. Nemudno so bili izdani vsi ukazi za napad na sovražne ladje. 2e v petek popoldne in ponoči so izvidniška letala pričela kontrolirati gibanje sovražnih ladij. V soboto zjutraj so skupine torpednih letal z oporišč na Siciliji, v Libiji in na Egejskem morju pričele koncentrično napadati konvoj. Z njimi so kar tekmovali oddelki nemških bojnih letal, ki so napadala sovražne ladje s svojimi velikimi bombami. Letala so prodirala skozi gosto meglo in nizke oblake tik nad ladje. V številnih valovih so napadala sovražni konvoj in dosegla zaporedoma sijajne uspehe. Eskadrilja letal je že zjutraj ob 9.35 naletela na konvoj, ko je bil kakih 300 km severno od Bengazija. Ladje so plule v dolgi vrsti in z obeh strani so jih ščitile križarke in rušilci. Ko so se pojavila prva italijanska letala, so se ladje še bolj oddaljile ena od druge. Vojne ladje so pričele letala ostro obstreljevati. Obenem so zavile tovorne parnike v umetno meglo. Toroedna letala so napadla čelno križarko in io zadela z dvema torpedoma tako, da je na njej nastal velik požar. Letalo pod poveljstvom podporočnika Cedja je istočasno torpediralo rušilec, na katerem se ie protiletalski osenj takoj prenehal. Ob 11.17 so torpedna letala znova napadla konvoi ki je plul Droti za padu in se hudo boril že z visokimi valovi. Poveljniško letalo je torpediralo 8000-tonsko križarko. drugo letalo pa je zadelo s torpedom parnik srednje ton a že. Tretje letalo se ie pognalo Droti lažii križarki in io s torpedom zadelo v sredo. četrto letalo pa je pognalo svoj torpedo proti vojni ladji, ki ie bila že ziutrai zadeta in ki se ji je med tem približal eden izmed rušiicev. Toroedo je eksplodiral sredi med obema ladjama. Nato so konvoj napadli nemški bombniki. Prodrli so v sredo kon-voia in od\Tgli vrsto bomb na parnike. 6000 tonska tovorna ladia se je takoi potekla. Dve ladji po 5000 ton sta bili hudo pn8Vr»»*<">vani. nagnili sta se na stran in se US+PV?!' JV/To^ 1R iT, t« CO 't^lilonclfa tnrr>p^->a O 11 ~ 17 n-***,^^ :n cf> * rv*~r> o .'I * ■ ppln lonrif ♦pvnrnp Indi O 7 dvprria torpedoma Parnik se ie kmalu potopil, dve nadaljnji tovorni ladji pa sta bili zadeti in poškodovani. Torpedna letala so no zavarovale konvoj, poskusile napasti italijansko pomorsko divizijo, bile pa so neprijetno iznenadene. Naslednje jutro so naletele na italijansko vojno ladjo ž-Littorio«, ki jih je pričela obstreljevati s svojimi 381 mm topovi. Spričo tega angleškim križar-kam ni preostalo nič drugega, kakor da so se umaknile iz borbe, se obdale z umetno meglo in odbrzele z največjo brzino, v napad pa so bili pognani angleški rušilci. Italijanske radijske postaje so prestregle ukaz, ki je bil dan angleškim rušilcem, nakar so se pripravile italijanske pomorske sile na primerne operacije. Bojna ladja »Littorio« je naglo posegla v borbo in s salvo svojih baterij zadela eno križarko, ki so jo v hipu objeli plameni ln gost dim. RušJoi, ki so skušali napasti italijansko vojno brodovje, so bili prisiljeni k naglemu umiku. Dva sta bila hudo poškodovana. Rušilci so izstrelili 30 do 40 torpedov, a vse zaman. Angleški rušilci so se približali italijanski formaciji na razdaljo, da so lahko streljali s svojim topništvom. Res je 120 mm granata zadela oklopni stolpič na bojni ladji, a to je bil tudi edini angleški uspeh. Med tem je nastal že večer in le spričo teme je sovražnemu konvoju uspelo uiti zasledovalcem, ki jih je pri njihovih operacijah močno zadrževal neugoden veter. Zaradi vznemirjenega morja tudi ni bilo mogoče priskočiti na pomoč brodolomcem. Nedvomno so sovražne izgube še večje kakor so bile doslej objavljene, ker ie običaj vrhovnega poveljništva, da objavi le on« izerube sovražnika, ki jih lahko nedvomno ugotovi. mmt konvo končno z dvema torpedoma torpedirala še eno angleško križarko. Nizki oblaki in umetna megla letalcem niso dopustili, da bi natančno dognali rezultate svojih napadov, zelo verjetno pa je, da se je poslednja izmed zadetih tovornih ladij pozneje potopila. Bržkone je bila s torpedom zadeta še ena ladja, bodisi lahka križarka ali rušilec. Ob istem času so velike skupine bombnikov napadale angleška letališča na Malti, da bi onemogočile sleherno zaščitno operacijo na Malti razvrščenih angleških letal. Letala so neprestano bombardirala posamezna letališča na otoku med posameznimi napadi pa so skupine letal kontrolirale otok. Končno so skupine osnih letal zaščitile tudi italijansko vojno brodovje, ki se je spopadlo s sovražnim konvojem. Konvoj, ki je bil hudo prizadet že med letalskimi napadi, se je spričo nevarnosti. da ga napadajo še italijanske vojne ladje, umaknil in se obdal z gosto umetno meglo. Ko se je vračal, so ga torpedna letala z nekega egejskega oporišča znova napadla. Sovražne ladje so bile kakih 100 km daleč od Tobruka. Torpedno letalo pod poveljstvom podpolkovnika Hektorja Mut-tija je iz prav majhne razdalje napadlo srednjo križarko in jo torpediralo. Drugo letalo je zadelo s torpedom velik rušilec, tretje pa še križarko na čelu konvoja. Na ta način so bili doseženi v celoti naslednji rezultati: Potopljene so bile ena križarka, druga vojna ladja in en parnik, poškodovane pa 4 križarke, 2 rušilca in 3 parniki. Verjetno je, da so se nekatere poškodovane ladje pozneje potopile. Poškodovana angleška križarka v Gibraltarju Algeciras, 25. marca. d. V smeri od Sredozemskega morja je priplula v gibraltar-sko luko britanska križarka, ki je bila bržkone poškolovana v pomorski bitki zadnjih dni. Uspehi nemškega letalstva Berlin, 25. marca, d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da je nemško letalstvo, ki že od 22. marca neprestano bombardira neki skozi Sredozemsko morje ploveči britanski konvoj, doseglo več nadaljnjih uspehov. Potem ko je bila potopljena 6000 tonska trgovska ladja, o kateri je bio izdano poročilo že v ponedeljek zvečer, so nemška letala s bombami najtežjega kalibra zadela in hudo poškodovala še drugo sovražnikovo trgovsko laljo. Bombe najtežjega kalibra so bile vržene tudi na neko britansko kržarko in rušilec, ki sta spremljala konvoj. Tako sta bili od 22. marca dalje uničeni v tem konvoju dve sovražnikovi trgovski ladji s skupaj 20.000 tonami, dočim je bila tretja ladja od 5000 ton tako hudo poškodovana, da je treba računati z njeno izgubo. Poleg tega so nemška letala z bombami zanetila ogenj še na treh drugih britanskih parnikih v konvoju. Angleške skrbi za usodo Srednjega vzhoda Berlin, 25. marca. s. Vsi berlinski listi opozarjajo na veliki pomen uspehov, ki so jih italijanska torpedna letala dosegla na Sredozemskem morju, nemške podmornice pa vzdolž ameriške obale. Italijanske in nemške letalske sile ter italijanske pomorske sile, pripominjajo listi, prizadevajo sovražniku še nadalje smrtne udarce. Značilno je, da je bil lord Alexander prisiljen podati vznemirljive izjave o resnosti položaja spričo neprestanih osnih uspehov. Ko je 3. septembra 1. 1939 angleški narod vzklikal vojni napovedi, beleži »Lokalanzeiger«, nihče na drugi strani Rokavskega preliva ni dvomil niti za trenutek, da bodo zvočniki nekega dne razglasih odločilno zmago angleškega brodovja nad Nemčijo, sedaj pa je bil prvi lord admiralitete prisiljen prosjačiti za denar za angleško vojno in trgovsko brodovje. Izjaviti je moral po zvočnikih, da so osne podmornice dosegle vrsto zmag in da ne ve, kako bo mogoče premagati resne težave, ki se pojavljajo na obzorju. Pomen teh njegovih besed se, kakor beleži berlinski list, jasno odraža tudi v »News Chroniclu«, ki je predvčerajšnjim objavil, da morajo vse ladje s tovori, namenjenimi oboroženim silam na Srednjem vzhodu, pluti okrog Afrike. Bati se je, da bo Japonska kmalu egražala pomorske poti okrog Rta Dobre nade ln po Indijskem oceanu do Rdečega morja in Perzijskega zaliva Treba je poskusiti, da se defi iM zavarujejo poti po Sredozemskem morju, v ta namen pa bo treba imeti na razpolago na tem področju mnogo večje število ladij in letal. Iz tega je razvidno, pravi list, da spričo izredno uspešne Intervencije osnih podmornic na Atlantskem oceanu in ob ameriških obalah Anglije ne more več v zadostni meri zalagati Srednji vzhod z vsemi vojnimi potrebščinami, predvsem pa ne more s svojim vojnim brodovjem intervenirati na Sredozemskem morju, kjer so tako budno na straži italijanske pomorske sile ter nemške in italijanske letalske in podmorni-ške sile. List naglaša. da je VeUka Britanija silno v skrbeh za usodo Srednjega vzhoda, ki je življenjskega pomena za imperij, pa tudi za Sovjetsko zvezo. Angleži se boje iznenadenja z vseh koncev in krajev. V Londonu sledijo slehernemu gibu italijanskih in nemških sil na Sredozemskem morju in so prav posebno v skrbeh za usodo Malte. Povsod vidijo nevarnosti in grožnje. Edino sredstvo, s katerim bi se lahko borili proti tej nevarnosti, je brodovje, o katerem pa lord Alexander pravi, da ga ne more angažirati za take operacije. Otežkočena preskrba angleških oporišč Madrid, 25. marca. s. Sijajna letalsko-pomorska akcija v Sredozemlju, o kateri so poročala italijanska uradna vojna poročila zadnje dni je predmet živahnih komentarjev v tukajšnjih političnih in novinarskih krogih v katerih poudanajo mel drugim, da Anglija še nadaije prejema udarec za udarcem ln trpi vedno večjo škodo. Oskrba posameznih britanskih oporišč v Sredozemlju j>ostaja od dne do dne vedno težja ln postaja praktično skoro nemogoča. Zasluga za to gre junaškim letalcem osi. Izjalovljeni sovjetski napadi na vzhodu Tako na po!« toku KerSu kakor na doneškesn imele sovjetske čete hude izgube so Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25..marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Na polotoku Kerču so bili odbiti ponovni napadi močnejših sovražnikovih sil. Na doneškem področju so se razbili neprestani močni sovražnikovi napadi ob obrambi nemških in rumunskih čet. Pri uspešnih krajevnih napadih nemškib čet na fronti vzhodno od Harkova je imel nasprotnik hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. V severnem odseku fronte so oddelki vojske in orožja SS v večdnevnih hudih napadalnih bojih v najtežjih terenskih in vremenskih okoliščinah odbili sovražnika, ki je vdrl v naše postojanke, in zavrnili protinapade močnejših sil. V teh bojfh se je posebno odlikovala policijska divizija SS. V vseh odsekih so oddelki letalskega orožja učinkovito posegali v boje na tleh. V pristanišču Murmansba se je posrečilo med napadom znatno poškodovati večjo trgovsko ladjo, kakor tudi pomole v luki. Nemški lovci so sestrelili na visokem severu 7 lovskih letal tipa Hurricane in eno sovjetsko letalo. Oddelek lovskih letal italijanskega eks-pedicijskega zbora se je na vzhodni fronti posebno odlikoval kot zaščitno spremstvo nemških letal. 1 20. oklopna divizija je v večtedeni^h hudih obrambnih bojih na v7hodu odbila 140 napadov sovražnika, ki je bil delno v premoči in ki so ga podpirali oklopni vozovi, s hudimi krvavimi izgubami za naspiotnika in je pri tem uničila 65 oklop-nih voz. V severni Afriki neznatno obojestransko delovanje izvidniškib oddelkov. Ladijski cilji v pristanišču La Valletti na Malti so bili uspešno bombardirani v teku dneva v zaporednih napadih. Pri tem je bila neka križarka z bombo zadeta v sredino, medtem ko je bilo druge bombne zadetke opaziti v neposredni bližini dveh trgovskih ladij, kakor tudi v dokih In v arzenalu. Nadaljnji letalski napadi so bili naperjeni na letališča na otokn. I.ovei v spremstvu so sestrelili dve angleški letali. Na južni angleški obali so bojna letala preteklo noč z bombami obmetavala pristanišči v Portlandu in Weyroontbn. Več vojaških ciljev je bilo hudo zadetih. Pri neučinkovitih poskušenih napadih mešanesra oddelka angleških lovcev in bombnikov v teku dneva na francosko-belgijske obalne kraje je sovražnih izgubil 8 letal zaradi obrambe lovcev. Zadnjo noč sta protiletalsko in mornariško topništvo j sestrelila dva angleška bombnika. Težavna obramba Avstralije Vojaško moč Avstralije bo moral Mac Arthur šele organizirati Tokio, 25. marca. (Domei). Iz Buenos Airesa poročajo, da je washingtonski dopisnik Usta »La Naclon« objavil zanimive podrobnosti o velikih težkočah, na katere je naletel novi poveljnik zavezniških čet Mac Arthur v Avstraliji. V nasprotju z glasnimi ovaciiami, ki so bile ameriškemu generalu prirejene ob njegovem prihodu, pa mu je bila potlej naložena naloga. Id zahteva nadčloveških naporov. Vojaško silo Avstralije bi bilo treba šele organizirati. Nobena stvar ni pripravljena, oskrbovalna pota med Melbournom in San Fian-ciscom pa so za ladje nevarna in traja vožnja z obligatnim postankom na Havajskem otočju najmanj 25 ini. Treba je računati z možnostjo japonskih napadov na ameriške ladje, ki plujejo v A vs tra'i jo. Razen tega je v Avstraliji Mac Arthur naletel na neprimerno večje operacijsko področje, kakor ga Je bil vajen na Filipinih, kjer mu je bila z vojaškega vidika znana vsaka podrobnost. Avstralijo je zelo težavno braniti že glede na dejstvo, da je po razsežnosti tako velika kakor Zedinjene države, za obrambo pa je izmed ped milijona mobiliziranih avstralskih vojakov na razpolago le 200.000 mož. ker so b'Ii vsi ostali poslani na druge fronte. Wash:ngtonski dopisnik omenjenega lista napoveduje, da bo moral general Mac Arthur svojo nalogo pač reševati skrajno počasi in previdno, tvegajoč pri tem svojo popularnost. Dopisnik zaključuje, da je v \Vashlngtonu lahko priporočati zavezniškemu poveljniku v Avstraliji napad, da pa general Mae Arthur prav dobro ve, kako bi bila taka akcija težavna. Napadi na Port Moresby Sanghaj, 25. marca s. Po vesteh iz avstralskega vira se je japonsko vojno brodovje pojavilo v bližini Lulsiadskega otočja blizu južnovzhodne obale Nove Gvineje. Brodovje je baje na poti proti Papuar-skemu zalivu. Po avstralskih vesteh ima japonsko brodovje nalogo napasti Port Mo-resby in tako z druge strani podpreti prediranje japonskih sil, ki so že prišle do Mutorn-tta ob Papuanskem zalivu. (.Stampa Sera.) Sansjhaj, 25. marca d. Japonsko lotalstv-) ;'e v torek zjutraj te osmič napadlo luko Moresb/, glavno mesto Papue, ki pomeni važno oporišče za kontrolo nad pomorskimi poti, po katerih se oskrbuje Avstralija. Kakor javljajo službene informacije iz Av_ stralije, so japonska letala napadla v dveh zaporednih valovih. V poročilih, ki so dospela io torka zvečer, ne dajejo a^stralsk-j oblasti robenih podrobnih podatkov o učir. • ku japmskega bombardiranja. Včerajšnji japonski napad je bi] tretji v treh zaporednih dneh Sanghaj, 25. marca. d. Japonsko letalstvo ie danes v jutranjih urah ponovno hombarrTralo Port Maresbv Uradno noro-č'lo iz Meibourna ne oblavlla noben:h podrobnosti o povzročeni škodi ali žrtvah. INSEBIRAJTE V „JOTRU"! Japsncl na Salomonsketn otočju Tokio, 25. marca (Domei). »Asahlc ugotavlja, da ima v včerajšnjem japonskem uradnem poročilu objavljena okupacija otoka BuKa v skupini Salamonskih otokov za Japonsko trojni pcmen: 1. S to okupacijo so Japonci dobili kontrolo nad Salamon-skim otočjem, kar pomeni, da so japonska oborožene sile s tem potegnile preko ameriških oskrbovalnih potov v Avstralijo ne-prodoren zid, ki teče preko Kantona, Sa-moe in Tutuile. 2. Izguba otoka Buka pomeni za zavezniške sile izgubo važnega oporišča, s katerega so skušale voditi gverilsko vojno proti japonskim silam. ?. Okupacija oteka v Salomonski skupini pomeni popolno omreženje severnega dela Avstralije po japonskih obkroženih silah in istočasno pridobitev važnega odskočtšča. ki utegne služiti za nadaPnje japonske akcije proti tih. o merskim otokom, ki leže vzhodno cd Avstralije, terej proti Novim Hebridom in Novi Kaledoniji. Asied%3 aes*2ka !s$al torpesUrasa Curlh. 25 marca. Po vesteh, ki trenutno še niso bile potrjene, je japonski podmornici uspelo toroedirati poslednjo ameriško nosilko letal, ki je pripadala ameriškemu brodevju. ki ščiti pomorske poti v "»meri proti Avstraliji. Japonska podmornica je napadla nosilko letal r.a Koralskem mor--'u. sredi med Novimi Hebridi in Novo Kaledonijo. Nosilka letal ie izpodrivala 30 000 ton vode Zadeta ie bila v sredo in da je sedaj za japonske pomorske sile napočil čas, da razvijejo vso svojo resnično moč«.* Dasi se lahko smatra, da so an-gleško-ameriške pomorske sile odločene voditi na morju samo gverilsko vojno z namenom, da bi si kolikor toliko popravile izgubi ieni prestiž, so vendar japonske vojne ladje skupaj z letalstvom pripravljene streti vsak tak poskus in uničiti sovražnika, kjer koli bi* se skušal izognit', borbi. Na drugi strani pa Hiraide vseeno poziva japonsko prebivalstvo, naj ne podcenjuje "bo loče borbene sile Zedinjenih držav in se pripravi v vsem obs?gu na borbo, ki je bila samo odložena. Hiraide poudarja, da so Zedinjene države navzlic svojim izgubam v nasprotju z Veliko Britanijo še zmerom »imevita dežela« s svojimi gospodarskimi viri in gospodarskim potencialom, ki ga iniaio v Južni Ameriki. Ob-ravnavajoč vojaške pogoje Zed'nienih držav in Velike Britanije zastopnik tiskovnega oddelka japonskega glavnega stana nato naglaša. da Angleži in Američani trpe na »akutni agoniji zaporednih porazov«, ln pravi, da ni mogoče pričakovati, da bi ameriška javnost molče sprejela na znanje izgubo vseh vojnih ladij na Pacifiku in morebitno uničenje mnogih mest na svoji zapadni obali. Kar se tiče sposobnosti Anglije ugotavlja Hiraide, da pač nihče ne more dvomiti, da preživlja britanski imperij danes najbolj kritičen trenutek svoje zgodovine, ko glavni del njegove pozornosti in sil veže indijsko vprašanje. Indija predstavlja za britanski imperij »največjo zakladnico« m najmogočnejše blagovno skladišče, čeprav bi pomenila za britanski imperij izgubo glavne opore. čiššenfe na Sumatri Tokio, 25. marca. (Domei.) Iz Medana na otoku Sumatri poročajo, da japonske čete nadaljujejo očiščevalne operacije. Japonske čete naglo zožujejo obkolitveni obroč okrog preostalih nizozemskih gverilskih čet. ki se še skušajo držati na neka. ter ih točkah goratega ozemlja osrednjega rsredela otoka Sumatre. Napredujoč z raznih oporišč na vzhodni in zapadni obali otoka Sumatre japonske čete nezadržno zasledujejo preostale nizozemske čete. v kolikor še oneriraio na terenu s oporišča, ki ie približno 100 km zapadno od Medana. Ves severni del Sumatre so japonske čete že očistile ostankov sovražnikovih čet in je ta del otoka trdno v japonskih rokah. BrazIlsJci letalski general v Washingtonu Lizbona, 25. marca. ČL Iz Washingtona javljajo, da je prispel tjakaj posebni pooblaščenec brazilskega letalstva general ^nmez NipFova naln?a ie Pričeti ra7go-"nre o tec^e^prn etfv^nvarru med ameriškimi in brazilskimi letalskimi silam' na braz'lskem ozemlju, zlasti v severno-vzhodnem pasu. ki je posebne važnosti ▼ vojaškem pogledu. Izpred vojaškega sodišča vojaško vojno sodišče II. armije, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti: 1. Fraklju Benediktu, neznanega očeta in Frakelj Marije, roj. 19 III. 1909 v Rožni dolini, bivajočemu v Ribnici, zaprtemu; 2. Marinčiču Branku, živega Franceta in Suhadolnik Antonije, roj. 18 >VIII, 1922 v Ribnici in tamkaj bivajočemu, zaprtemu; 3. Petejanu Stanku, živega Antona in Ka-pelan Leopoldme, roj. 5. V. 1918 v Gorici, prebivajočemu v Mariboru, zaprtemu; 4. Toniju Francetu, živega Josipa in pok. Novak Marije, staremu 33 let. roj. v Ljubljani '-n tamkaj bivajočemu, zaprtemu; 5. Zadnikarju Ivanu, pok. Ivana in pok. Kramer Marije, staremu 22 let, rojenemu v Ljubljani, bivajočemu na Brdu, zaprtemu, ki so bili obtoženi: 1. Petejan Stanko in Toni Franc zločina, ki ga predvideva :n kaznuje ČL 306 k. z., ker sta bila od 20. avgusta do konca septembra 1941 člana oborožene tolpe, organizirane na gori Mokrec, in ki ji je poveljeval Ljubomir Sercer ter je imela za političnega komisarja nekega Slavka. 2. Petejan Stanko: a) zločina, ki ga predvidevajo in kaznujejo čl 110 do 285 k. z., ker je dne 30. avgusta 1941 na Turjaku, skupno z nekimi drugimi poedinci in z namenom, da bi izvršil atentat na varnost države, izvršil dejanje kj naj bi povzročilo krvoprelitje na državnem ozemlju, ker je s puškami in puško-mitraljezi napadel karabinersko postajo na Turjaku in se zapletel v ognjeni spopad s karabinerji, ki so tamkaj ložirali; b) zločina, ki ga predvidevajo in kaznujejo ČL 253 in 61 št. 2 k. z., ker je v istib časovnih in krajevnih okoliščinah izvršil sabotažna dejanja in sicer s tem. da je prerezal telefonske in brzojavne žice v bližini poštnega urada na Turjaku. da bi lahko izvršil zločin pod a>; c) zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 7 Ducejevega razglasa z dne 3. X 1941. ker je dne 25. X. 1941 na cesti med Škofljico in Lavrico ogražal življenje pripadnikov oboroženih sil s tem. da je napadel neko vojaško taborišče z namenom, da bi pobil vojake in se polastil orožja. 3. Petejan Stanko, Frakelj Benedikt in Marinčič Branko: a) zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so na ozemlju Ribnice v ne povsem točno določenem času od oktobra do 12. novembra 1941 pripadali neki oboroženi tolpi, katere poveljnik je bil Tekavec Filip, politični komisar pa Kmet Ivan; b) zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24 X. 1941. ker so v istih časovnih in krajevnih okoliščinah kakor pod a) nosili strelno orožje (puške in puško-mitraljeze) brez dovoljenja pristojne oblastL 4. Petejan Stanko in Frakelj Benedikt zločina, ki ga predvideva in kaznuje ČL 110 kazenskega zakonika in čl. 8 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker sta skupno v noči na 9. novembra 1941 v kraju Sv. Gregor v občini Ribnica v terorističnem namenu izvršila dejanje, ki Je imelo hude posledice za prometne in prevozne zveze, ko sta z dinamitnimi naboji razstrelila 8 drogov elektrovoda visoke napetosti. 5. Petejan Stanko in Marinčič Branko: zločina, kj ga predvideva ni kaznuje čl. 489 k. z. v zvez: s čl. 482 istega zakonika, ker sta se brez lastne udeležbe v ponarejanju, posluževala septembra, oktobra in novembra 1941 ponarejene istovetne izkaznice. 6. Marinčič Branko: zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 8. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker je 10. XI 1941 izvršil dejanje, ki je imelo za posledico hudo škodo na prometnh zvezah, ko je z di-namitnim nabojem pognal v zrak dva stebra elektrovoda visoke napetosti na cesti Ribnica—Kočevje. 7. Zadnikar Ivan: zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 7 Ducejevega razglasa in čl 110 k. z., ker je dne 9. oktobra 1941 v Ložu, skupno z drugimi oboroženimi osebami, napadel vojake mestnega po-veljništva v tem kraju in povzročil smrt nekaterih izmed nllh ter druge odpeljal 8. Toni Franc: zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 3. X 1941. ker je v nedoločenem času oktobra 1941 vršil prevratno propagando s tem, da je vzpodbujal nekatere svoje tovariše. nai postanejo člani oboroženih tolp. 9 Zadnikar Ivan: a) zhočina, lci ga predvideva in kaznuie čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker je bil v nedoločenem času od avgusta do novembra 1941 član oborožene tolpe na Krimu: b) zločina, ki ga predvideva in kaznuie čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941. ker je v isfh časovnih in krajevnih okoliščinah nosil strelno orožje brez dovoljenja pri stolne oblasti. Sodišče je na osnovi 51. 477 483. 488, 479 zakonika o kazenskem postopku in čl. 240, 230 in 29 k. z. izreklo obtožence za krive prpisanih jim zločinov ln je obsodilo: Fraklja Benedikta, Petejfana Stanka, Zadnikarja Ivana na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami; Marinčiča Branka in Tonija Franceta na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami. Sodišče odreja, da se ta sodba enkrat in v izvlečku ter samo glede obsojenih na smrtno kazen in dosmrtno robijo objavi na stroške obsojencev v listih: »II Piccolo« v Triestu ter »Jutru« in »Slovencu« v Ljubljani. dr« Rožman obsoja dejanja »osvobodilne Sronte" Preteklo nedeljo so po vseh ljubljanskih cerkvah preči tali naslednjo poslanico ljubljanskega škofa g. dr. Gregorija Rož-mana: »2e drugič v enem tednu je morilčeva krogla ubila katoliškega akademika na ulicah našega mesta Drugič je bilo uničeno življenje mladega dijaka, ki ni nikomur žalega storil, ni nikogar izdal, ni rebe ne nikogar drugega prodal, ki je v vzorni ljubezni služil Bogu in svojemu narodu in zato jemal nase težke žrtve. Zakaj je. neki skrivni sodni zbor obsodil ta dva sinova slovenskih mater na smrt? Zakaj se je dvignila bratska roka zoper njiiu? Ne v zaščito narodove koristi, ne v blagor ljudstva, ne za leošo njegovo bodočnost, ampak da dosežejo svoje brezbožne cilje, ki so narodu v časni in večni pogin. Bratomor je v nebo vpijoč greh in temu grehu se pridružuje še drugi, ko se skuša z lažjo omadeževati svetla čast obeh mučenikov. Vsak kristjan in zaveden Slovenec mora take zločine obsojati kot greh pred Bogom in zločin pred narodom. So-udeležuje pa se na teh grehih vsak, ki jih j odobrava in s kakršno koli podporo po- j maga, da se morejo vršiti. Ko obžalujemo I nedolžne žrtve in sočustvujemo z obupanimi starši teh žrtev in ko obsojamo te v nebo vpijoče grehe, prosimo Boga, ki vidi nedolžno prelito kri, naj opere s slovenskega naroda madež bratomornega boja, naj omehča srca morilce?, da v kesa-niu rešijo svoje duše večnega prekletstva. Molimo za duše ubitih žrtev, da najdejo v Bogu mir in večno blaženost in da izprosijo od Boga milost, da bo njihova mučeni ška kri seme novih navdušenih kristjanov med nami!« Škofova odločna in jasna izjava, ki ne dopušča nobenega dvoma, je naredila najgloblji vtis na vernike, ki so jo poslušali, in na vso javnost. »Slovenec« jo pravilno tolmači takole: »S temi besedami predstavnika cerkvene avtoritete je dovolj glasno izražen proti-katoliški značaj tako zvane »Osvobodilne fronte«. Za katoličane je s tem določno povedano, da je njihovo katoliško prepričanje nezdružljivo s kakršnim koli sodelovanjem s to organizacijo.« liki tisk o turik! nevtralnosti TmfšSd državnik! si prizadevajo, da H ohranili državo izven vojnih zapletljajev Berlin, 25. marca. s. Nemški tisk se podrobno bavi s stališčem, ki ga zavzema Turčija glede na sedanjo vojno. Listi opozarjajo na ponovno potrjeno trdno odločitev ankarskih državnikov, da ohranijo nevtralnost. Nekateri površni opazovalci napačno presojajo to turško stališče. Nič bi ne bilo bolj zmotno, pravi »Nazional-zei"-ung«. kakor kazati indiferentnost in nerazumevanje za sedanjo vel1'/jo svetovno voino. Treba si je predočiti. da je bila TurčMa. ki jo je ustvaril Atattirk, po razsuli! otomanskega imperija za ceno silnih naporov in v borbi proti hudemu odooru prva turška država, ki je res nacionalna in ki se opira zgolj na turški narod. Ni čudo. če hočeio ankarski državniki prizanesli cvoii mladi državi za vsako ceno in jo obvarovati pred sunki in nevarnimi pretresi voine. v kateri gre za angleške in sovi^tske interese. Turški državniki si prizadevajo, da ne bi Angleži in Sovjeti pognali njihovo deželo v vojno, kar bi pa t na vse zadnje pomenilo uničiti turški narod in državo. Tudi »Borsenzeitung« opozarja na veliko spremembo, ki je nastala v Turčiji v primerjavi s prvimi časi vojne. Turški tisk zavzema stališče, za katerega je značilna mnogo večja resnost spričo naporov, da se spoznajo in razumejo razlogi borbe osi. V Ankari in v Carigradu kaže mnogo listov, ne da bi se oddaljevali od nevtralnosti povsem drugačno miselnost kakor pred leti. Kadarkoli načnejo velike probleme sedanjega časa, gredo stvari do dna. Zaradi tega je potrebno podčrtati, da so v Turčiji zelo previdni. Ankara. 25. marca. d. Z dobroinformi-rane strani v turški prestolnici se je izvedelo, da je imel turški poslanik v Berlinu. Gerede. ki se ta čas mudi v Ankari, daljšo konferenco s predsednikom turške vlade dr. Revfik Saydamom. Po tej konferenci je poslanik Gerede posetil tudi turško zunanje ministrstvo. Žrtve angleškega napada na Pariz Pariz, 25. marca. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci je vichyjski poslanik v Parizu Fernand de Brinon podal nekaj podatkov o žrtvah napada britanskega letalstva na pariško okolico 3. marca. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri napadu približno 700 ljudi ubitih, 1500 pa ranjenih, med njimi 750 s hudimi poškodbami. Med smrtnimi žrtvami jih je bilo mogoče 346 prepoznati in sicer 121 moških, 143 žensk, ostali pa so bili otroci. »Times« piše danes v zvezi s podatki, ki jih je dal de Brinon, da se celotna škoda britanskega bombniškega napada na pariško okolico ceni na 7 milijard frankov. V tej Številki je vključena tudi vrednost 350 poslopij, ki so bila porušena, kakor tudi pokojnin, ki jih bo treba daljšo dobo let plačevati svojcem žrtev, in ' odpravnin težkim ranjencem, poleg stroškov za'1 popravila cest, kanalizacije ter vodnih, električnih in plinskih napeljav. Za varnost pariškega prebivalstva je bilo sedaj vsestransko preskrbljeno in so bila v Parizu in okolici zgrajena mnogoštevilna nova zaklonišča. Zbirka, organizirana za pomoč žrtvam britanskega letalskega napa-d, je vrgla doslej že 107 milijonov frankov. Aretacije tujih mornarjev v Severni Ameriki Lizbona, 25. marca d. Iz New Yorka poročajo, da je list »New York Times« objavil brzojavko iz Washingtona, po kateri je pustil ameriški pravosodni minister Francis Biddle aretirati 8000 tujih mornarjev. ki so svojevoljno zapustili ladjo, na katerih so bili uslužbeni Izmed aretiranih 8000 mornarjev je 3000 Norvežanov, 3000 Grkov, dočim so ostali mornarji Danci, Nizozemci in Angleži- Gospodarstvo Avstralija na pragu vojne Ves razvoj vojnih dogodkov v Nizozemski Indiji in v otočju severovzhodno od Avstralije kaže, da bodo bodoče operacije japonske vojske naperjene proti avstralski celini. To potrjuje tudi okolnost, da so japonske čtte v zadnjem času usmerile svoje akcije na otočje, ki leži severno od Avstralije in so dosegle oporišča na Timorju, na Novi Gvineji, na Novi Britaniji m na Salomonskih otokih. Avstralska vlada 31 zaveda grozeče nevarnosti in išče pomoči tako od Anglije, kakor tudi od Zedinjenih držav. Najbolj redko naseljeni kontinent Med vsemi kontinenti, je Avstralija najbolj redko naseljena. O velikosti avstral ske celine vladajo v Evropi pogosto napačni travnatih planjavah Novega Južnega Wa_ lesa ir. Quoenslanda, v Viktoriji in Južni Avstraliji. Približno ena četrtina, celotne svetovne proizvodnje volne odpade na Avstralijo. Leta 1939-40 je znašala proizvodnja vo!ne 4cP.000 ton. Avstralska merino-volna pa je vrhu tega najboljša volna na svetu. Avstralija je leta 1938 izvozila vrhu tega 125.000 ton govejega mesa in 98.000 ton ovčjega mesa, poleg znatnih količin svinjskega mesa. Tri četrtine vsega tega mesa je šl... v Anglijo. Poleg tega pa je Avstralija v omenjenem letu izvozila 104.000 ton surovega masla, 16.000 ton si_ ra in 12.000 ton jajc. Na površini preko 5 milijonov hektarjev pridobivajo pšenico, proizvodnja sladkorja (predvsem trsni nazori. Spričo majhnega merila, po Katerem je prikazana Avstralija v evropskih atlantih in majhnega Števila prebivalcev, si Avstralijo vedno predstavljamo mnogo manjšo, kakor je v resnici. Avstraliji obsega (bres vzhodnega dela Nove Gvineje, ki pripada avstralski državni zvezi) skoro 8 milijonov km* in je le malo manjša kakor celinska Evropa,. Na tem obsežnem področju pa živi le 7 in tri četrt milijona ljudi (v Evropi 540 milijonov). Povprečno živi v Avstraliji komaj 1 prebivalec na km*. V posameznih področjih pa so raz ike znatne. Večina prebivalstva Avstralije je stisnjena v jugovzhodnem koncu okoli Melbouma, Sydneya, Brisbanca in Adelaide in na razmeroma majhnem poo-ročju okoli luke Perth na zapadni obali. Le na področju dežele Viktorije okrog Mel-bournea, na področju med Sydneyem in Canberro in na področju okrog Brisbanea je do 50 prebivalcev na km1, sicer pa ima vzhodna obala povprečno naselitev od 1 do 10 prebivalcev na km1. Približno polovica vsega avstralskega prebivalstva p-i živi v velikih mestih, od katerih šteje Sy-dney 1 in četrt milijona prebivalcev, Mel-bourne na i reko 1 milijon prebivalcev. Me. sti Adelaide in Brisbane imata okrog 330.000 prebivalcev in mesto Perth 210.000. Avstralijo je leta 1605 odkril Hcland'x Jajiszjom, ki je v zalivu Carpentaria kot prvi Evropec stopil na avstralska tla. Leto kasneje je španski morjeplovec Torres, po katerem ce imenuje ožina med Avstralije in Novo Gvinejo, odkril prehod v Pacificni ocean, ne da bi se izkrcal v Avstraliji sa mi. Avstralsko celino je v svojem pravem obsegu odkril največji morjeplovec 17. stoletja Nizozemec Abel Tasman, ki je v letu 1642-43 odkril južnovzhodno obalo Avstralije in velik otok južno od Avstralije, ki se po njem imenuje Tasmasiija. Njegovi opisi te dežele pa so bili malo vabljivi, zato se do konca 18. stoletja nihče ni zanimal za Avstralijo, šele Anglež Cooc je po odkritju rodovitnih predelov vzhodne obšle spoznal možnosti naselitve. Ko je Angliia izgubila svoje ameriške kolonije se je pričela v večji meri zanimati za Avstralijo, kamor je pričela deportirati kaznence. Ta ko je ob zalivu Botany-Bai leta 17S8 nastala prva kolonija kaznjencev, ki je dobila ime oo angleškem državnem tajniku Sydneyu, ki je odredil kolonizacijo Avstralije. Polovica Avstralije nima odtoka na morje. Kakor vsi južni kontinenti je čudi Avstralija malo razčlenjena. Obale so po večini strme in težko dostopne. Zato so nastale /ečje luke le na jugu (Melbourne in Adelallfc) ter na jugovzhodni obali (Sy-dney, Brisbane). Severnovzhodna obala pa je težko dostopna, ker se tu pred obalo razteza v dolžini 1300 km dolga vrsta čeri in koralnih otokov, ki predstavljajo za plovbo veliko oviro. V ostalem pa je Avstralija ene lična in malo rodovitna planjava, ki .iega razen na skrajnem vzhodu po večini le dc 300 m nad morsko gladino. Proti rotranjosti se nadmorska višina zopet zmanjšuje. Veliko Eyrovo jezero, ki nima odtoka in kamor se steka več rek, leži celo pod morsko gladino. 4 milijone kv. km v54n'u celotne površine) avstralske zemlje ruma nobenega odtoka v morje. V notranjosti dežele so padavine zelo redke in pogosto trajajo suše celo leto. Zato se ni čuditi, da so ogromni predeli notranje Avstrilije puščavni ah pa inu^jo značaj St6D6« Vztn.lna obala od polotoka Torka p& doli do skrajnega juga pa je obrobljena z visokimi gorskimi grebeni, ki se na jugu dvigajo do višine 2500 m. Področje vzhodno od tega gorskega grebena ima pogoste padavine in je zelo rodovitno. Na jugovzhodu sc podnebne razmere približujejo razmeram ob Sredozemskem morju, zato je naravno, da leži na tem skrajnem jugovzhodu gospodarsko in politično središče celotnega kontinenta. Bogastvo Avstralije Novi Južni Wales je postal sploh izhodišče za naselitev celotnega kontinenta, ki je šele leta 1817 dobil ime Avstralija. Go-spodarsia razvoj se je pričel, ko ro raziskovalci prekoračili visoko gorovje, ki lou obalno področje od ostale celine. Ko so leta 1813 piekoračiU to gorovje so zagle dali brezKcncne travnate planjave in pašnike. To odkritje te izzvalo preokret v zgodovini Avstralije. Pričeli so gojiti ovce ln danes sloni na ovčjerejl vse bogastvo Avstralije. 115 milijonov ovac in 13 mihjo-1 nov glav goveje živine se pase na obsežnih sladkor) pa Je znašala 1938-39 830.000 -on. V prejšnjem stoletju je nagel gospodar-ski razvoj Avstralije slonel tudi na odkritju zlatih rudnikov in je bila Avstralija do začetka sedanjega stoletja* na drugem mestu v svetovni proizvodnji zlata. Tudi sedaj je Se proizvodnja zlata znatna in je znašala v zadnjih letih okrog 1.6 milijona unč na lnro. Ogromni ao tudi ostali zemeljski zakladi Avstralije. Ležišča premoga se cenijo na 768 milijard ton, proizvodnja pa je znašala komaj 17 milijonov ton. Obsež. na so tu li ležišča železne rude, vendar na. kopljejo na leto le 2.S milijona ton železne rude. Pridobivajo pa tudi svinec, cink, baker in kositer. Rudarska proizvodnja bi bila lahko Se znatno večja, Če ne bi primanjkovalo delovnih moči in industrijskih delavcev. Strokovnjaki cenijo, da bi Avstralija lahko preživljala najmanj 40 milijonov ljudi. Avstralska vlada pa je vedno ovirala naselitev Japoncev in pripadnikov azjiskih narodov. Praprebivalstvo Avstralije, ki žrvi še danes v najbolj primitivnih razmerah, se ceni le Se na 30.000 do 50.000 duš. Gospodarske vesti » Tipiziranje tekstilne proizvodnje. V letošnjem letu je preosnova italijanske tekstilne proizvodnje v smeri proizvodnje tipiziranih tekstilnih izdelkov naglo napredovala in so vsa podjetja že pričela izdelovati tkanine po določenih tipih. Zato je bilo sedaj predpisano, da se zaloge ne-tipiziranih tekstilnih izlelkov stavijo pod zaporo in se morajo prijaviti. Obenem je bilo tipiziranje razširjeno tudi na tekstilne izdelke iz svile, iz lanu in konoplje, tako da bo v bodoče vsa italijanska tekstilna industrija izdelovala le tipizirane tekstilne proizvode. = Proizvodnja bicjklov v Nemčiji Da se prištedijo delovne 'moči za vojno važno proizvodnjo, so bile že lani izdane omejitve pri prodaji novih biciklov, katerih nakup je vezan na posebno dovoljenje. Sedaj so izšli novi predpisi glede proizvodnje biciklov, ki imajo prav tako namen, prihraniti delovne moči. Vsi nepotrebni okraski pri biciklih, zlasti barvni, so prepovedani. Razni deli bicikla, kakor n. pr. volan, ne smejo biti več ponikljani ali kro-mani, temveč morajo bati lakirani = Načrt za kmetijsko proizvodnjo v Srbiji. Po naredbi srbske vlade so morali vsi posestniki zemljišč, sposobnih za obdelovanje, do 1. marca prijaviti, ali oodo zemljišče sami obdelali ali pa dali v zakup. Zemljišča, za katera do 10. marca ni bila predložena prijava, bodo dana v zakup po uradni dolžnosti. Obdelovanje zemljišča se mora izvršiti po določenem načrtu, ki gre za tem, da se poveča površina nasadov krompirja na 65.000 do 70.000 ha (doslej 20.000), površina nasadov sočivja se mora dvigniti na 60.000 ha (doslej 35.000), površina, posejana s sončnicami, na 30.000 ha (doalej 300) in površina, posejana s sladkorno peso, na 15.000 ha (doslej 4000). Nalalje je predvideno povečanje površine kultur soje na 6000 ha in pivovarskega ječmena na 6000 ha. Na koruznih poljih se morajo pridelovati vmesne kulture, prav tako morajo kmetje pridelovati konopljo in lan za lastne potrebe. Za nakup semen in dajanje kreditov za obdelovanje, je srbska vlada prevzela državno garancijo do višine 50 milijonov din. = Hrvatska zunanja trgovina. Iz Zagreba poročajo, da bodo v kratkem objavljeni pod taki o hrvatski zunanji trgovini v lanskem letu. Na merodajnih mestih poudarjajo, da je lani olpadlo od celotnega uvoza Hrvatske 70% na Nemčijo. Znaten je bil tudi uvoz iz Italije, medtem ko je bil uvoz iz ostalih držav (Slovaške, Ru-munije, Madžarske, Bolgarije in Švice) se majhen. = Vojni stroški v Zedinjenih državah. Izdatki Zedinjenih držav za vojne namene, ki so v zadnjih mesecih pred vstopom Amerike v vojno dosegli 1.5 milijarde dolarjev na mesec, so v decembru narasli na 1.9 milijarde, v januarju na 2.1 milijarde in v februarju na 2.3 milijarde. Poleg tega so narasli izdatki za dobavo vojnega materiala drugim državam na podlagi zakona o posojanju vojnega materiala. V drugem vojnem mesecu ao znaaail izdatki na račun tega zakona 460 milijonov dolarjev. Vojni stroški pa ne naraSčajo v takem obsegu, kakor je bilo pivotno predvideno, ker se proizvodnja vojnega mate- riala ne da v tako naglem tempu povečati. = Izkoriščanje kuhinjskih odpadkov v Nemčiji V številnih nemških mestih ao pričeli že pre i sedanjo vojno zbirati kuhinjske odpadke, ki so jih nato uporabljali za krmljenje in pitanje svinj. Največje uspehe je na tem področju zabeležilo mesto Niirnberg. Niirnberška mestna občina je že v letu 1936. zgradila zunaj mesta obsežne hleve za gojitev svinj in je v naslednjem letu pričela zbirati od meščanov kuhinjske odpadke. Gospodinje so odpadke zbirale v posebnih posodah, odnesli pa so jih smetarji skupaj s smetmi Izkoriščanje kuhinjskih odpadkov je že v prvem letu dalo 41.500 kilogramov svinjskega mesa in masti, našle Inje leto 180.000 kilogramov, lani pa je količina pridobljenega mesa in masti dosegla že 256.400 kilogramov. Lani so nabrali 7.3 milijona kilogramov kuhinjski odpadkov, s katerimi so pitali 2211 svinj. Odstotek izkoriščanja je bil zelo ugoden, kajti povprečno je občina pridobila en kilogram svinjskega mesa in masti iz 48.4 kilogramov odpadkov. Pridobljeno meso se z mastjo vred proda vsemu mestnemu prebivalstvu. = Prepoved nakupa perutnine na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo, s katero se prepoveduje prosta pro laja in prost nakup perutnine. Za nakup perutnine je pooblaščena izključno zajednica za perutnino. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 26. marca: ob 17.30: Človek, ld je videl smrt. Red B Petek. 27. marca: ob 15.: Lepa pustolovščina. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Red B bo imel drevl ob 17.30 predstavo romunske komedije, ki jo ie napisal Victor Eftimiju: »Človek, ln je videl smrt«. V njej pisatelj duhovito ironizira provincialno življenje. njegovo majhnost in nepomembnost. V mir podeželskega mesteca zanese rešen potepuh razburjenje, zmedo in dejavnost. Nasprotje med njegovo in meščansko mi-pelnostio je osnova za zaplet igre. Igrali bodo: Filimona — Cesar, njegovo ženo — Gabrijelčičeva. njegovo hčer — Simčičeva, lekarnarja Leona — VI. Skrbinšek, njegovega sina — R&zstresen, potepuha — Jan. Režiser in inscenator: Ing. B. Stupica. Popoldanska predstava po zelo znižanih cenah ed 10 lir navzdol bo v petek ob 15. uri v Drami. Igrali bodo Flersovo, Caila-vetovo in Reyevo tridejansko komedijo »Lepa pustolovščina«. Pustolovščino doživi mlada, ubegla nevesta s svojim mladostnim prijateliem po krivdi svoje babice. Igra je zelo' zabavna, ker vsebuje situaciisko komiko in prijetne dialoge. Režiser: J. Ko-vič. OPERA Četrtek. 26. marca: ob 17. uri: Don Pa/Kjua- le Reci Četrtek Petek, 27. marca: zaprto (generalka) Abonenti reda četrtek bodo imeli v četrtek t. j. danes ob 17. uri uprizoritev Doni-zettiieve komične opere: »Don PasquaJe« v sledeči zasedbi: Pasquale — Betetto, Ma-latesta — Janko. Ernesto — Sladoljev, Norim — Mlejnikova. notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat. režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: Ing. E. Frsinz V nedeljo ob 10.30 url bo prva uprizoritev Heharfcve operete za male In velike otroke: »Irdl?a Koromandfja«. V njej bodo nastopili: Marljivka. vila pridnosti in dela — Barbičeva, Lenigoj. duh lenobe — B. Sancin, Kneftrač, čevljar — Pianecki, Genovefa — njegova žena — B. Stritarjeva, njuna otroka Janezek in Ančka, Kneftra-čeva vajenca: Jaka in Miha — M. Sancin in Lipušček. Vodopivee, krčmar — Perko, Koreta, kočijaž — Simončič, Omet, mizarski moister — Mencln, žicar. tat — Gre-gorin M., Smrčimir, kralj Koromandije — Rus. Evlaliia. njegova žena — škeletova, ministra: Bupislav in Panislav — Jelnikar m Arčon. Opereto bo diriedral Rado Simoniti. režiserka: Maša Slavčeva. koreograf: ing. P. Golovin, inscenator: V. Skrušny. LetdŠrM napadi Berlin, 25. mcrca. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so v noči na sredo nemška bojna letala bombardirala vojaške objekte v lukah Port-land in Wevmouth na angleškem otočiu. S svoje strani so oddelki britanskega lovskega in bombniškega letala preteklo noč napadla obalne predele Francije ter belgijsko obalo. Vsi ti napadi sovražnega letalstva so ostali brezuspešni. Nemško protiletalsko topništvo in mornariško topništvo sta sestrelili dva sovražna bombnika. Novi predsednik čilske republike Santiago, 25. marca. d. Čilski parlament je včeraj soglasno proglasil za predsednika čilske republike pri zadnjih predsedniških volitvah izvoljenega predsednika Juana Antonia Riosa. Obenem je parlament določil, naj prevzame novi predsednik republike predsedniške posle 3. aprila. Ta dan je bil zaradi tega proglašen za narodni praznik. Stavka v asgSeškeni premogovniku Stockholm, 25. marca. d. Kakor piše londonski list »Daily Sketch«, velja Anglijo rudarska stavka v premogovnikih pri Blachillu v pokrajini Durham vsak dan 12.000 ton premoga, za kolikor se je zaradi stavke skrčila proizvodnja. Novo racijoniranje življenjskih potrebščin v Romuniji Buliarešta, 25. marca. d. V Rumuniji je bila na novo urejena racijonirana oddaja živil in drugih potrebščin. Prihodnji teden bodo razdeljene nove osebne izkaznice, s katerimi se racijonira tudi nakup obutve, obleke in goriva, torej treh vrst blaga, ki doslej ni bilo raeijonirano. Volitve v Curihu Curih, 25. marca. s. Listi objavljajo zaključne preglede o nedeljskih volitvah v mestu in pripominjajo, da mesto ni več tako rdeče kakor nekoč. Dočim so se rdeči L 1934. in 1938. še hvalili, da imajo v Curihu absolutno večino, ne predstavljajo danes več kot 36.6% aktivnega volilnega zbora Nova sestava velikega sveta to prav tako potrjuje: namestu prejšnjih 62 imajo sedaj socialisti le 48 sedežev, neodvisni pa so od prejšnjih 20 poskočili na 37; krščanski socialisti Imajo sedaj 13, prej 19 sedežev, radikali in pristaši agrarne stranke pa namestu prejšnjih 29 le 23 svojih mož, medtem ko so demokrati od prejšnjih štirih padli samo aa tsi ttctefe ______ jjefefc«,m. Pogled na sever Kako gledajo severne dežele v bodočnost? O tem vprašanju je obja\'il veliki nemški dnevnik »Frankfuiter Zeitung« zanimiv dopis svojega poročevalca iz finske prestolnice. Poročevalec podaja naslednjo sliko: Evropski sever ni več tista politična enota. ki je prej dopuščala presojo štirih dežel z enotnega političnega zrelišča A najsi je stališče posameznih severnih držav danes različno, se vendar vse strinjajo v eni točki. v pogledu vživl janja v novo podobo evropske celine. Pred več kakor eivm letom je b Jo poročano iz Stockholma kakšne ovire moti io jasen pogled v bodočnost Bila je postavljena pnmera da se Švedska počuti kakor mož. ki v mračrem Hitra še ne ve. ali bo dan prinesel dež aH sončno vreme: za vsak primer pa se je odločil vzeti dežnik s seboj. Danes bi se vremensko p*oroč'lo iz severnih dežel glasbo nemara takole: -»Pretežno ob'ačno tu in tam dež.« A kaj pravijo preroki o bodočnosti? FINSKA IN ANGLIJA Dejstvo. da je začasno zavrnjeno offrazanje Finske od strani Sovjetske Rusije do-vedlo do nr.-.cga odprtega spora, m niti preveč spremenilo slike na severu Zgodilo pa se je nekaj, kar pomeni znaten prevrat v novejši nordijski zgodovini: ena i-z domine severnih držav je v vojni z-Anglijo. Če že odštejemo prejšnjo blokado m bombe, ki so bile že prej vržene na Pečen go, potem so nekateri odstreli angleških letal na vzhodni fronti, o katerih so poročala vojna poročila finskega glavnega stana. doklej edine praktične posledice te vojne napovedi. Minili so trije meseci Na Finskem te vojne napovedi izpočetka niso jemali resno, edini sovražnik je slej ko prej ostala Sovjetska Rusija. Anglija je morala Rusiji storiti uslugo, ne da bi jo bilo sililo k temu široko ljudsko glasovanje, dokler je bilo še neuplivano. Toda po angleški vojni napovedi je prišla trda zima. 5e bal j kakor poleti se je pokazalo, da mora evropska fronta z vsemi napori brzdati Sovjetsko Rusijo. Zavest skupne borbe je le še zrasla, prav tako smisel za njeno potrebo. Istočasno so Finci še bol j jasno spregledali, da je vsak zaveznik jetske Rusije tudi njihov sovražnik F>ska ni zmožna. da bi aktivno sodelovala pri pobijanju Anglije, navadila pa se je, da v vojaškem pogledu stoji nasproti Angliji, ne glede na to. ali je posameznik še s srcem navezan na Anglijo al i ne. Finska je bila vedno trezna in trda. Bremena sedanje vojne so jo le še učvrstila. Zlasti v svoji najnovejši zgodovini se je finski narod navadili bolj ko kdaj prej, da dogodkov izven svojega ožjega življenjskega območja ne motri s sentimentalnim čustvovanjem n en deležen ca. marveč da jasno • preračunava, kako vse to učinkuje na njegov položaj. Poročila z velikih bojišč so objavljena v finskih dnevnikih vedno na prvem mestu, pa ne zavoljo tega. da bi stregla potrebam po senzaciji Finska čuti boli ko kdaj prej, da se njena usoda ocfflo-čuie prav tako v Ukrajini, v Afriki in na Oceanu, kakor pred Petrogradom. ob Sviru in v vzhodni Kareliji. Japonske zmage na Tt7 Jnem morju močno odmevajo im F finske m zavoljo spontanega priznanja izrednih vojaških uspehov. Kajti tudi tam zadajajo zavezniku edinega finskega sovražnika življenjsko nevarne sunke. Zadnje tedne in mef-ece si lahko slutil v mnogih finskih razgovorih. da sta protisunek v Afriki in padec Singapura prinesla luč v mračne zimske dni. najmanj v tolikšni meri, kakor poročila o čvrstem držanju lastne fronte m poročila o zavrnjeni zimski ofenztvi Sovjetske Rusije nasproti Nemčiji. Zdaj Finska napeto pričakuje pomladi. Izpolnitev lastnih operacijskih c?ljev ni več daleč. je rekel finski maršal Mannerheim v svojem dnevnem povelju ob pričetku zrme. Odkar je Anglija napovedala vojno, je bolj in bol j jasno, da je to konec koncev samo nov člen velikih dogodkov na koncu katerih mora biti končna gotovost finske republike. IN KAKO JE NA ŠVEDSKEM? Na drugi strani Severnega morja, na Švedskem, presojanje položaja ni tako preprosto. Najvažnejši motiv, ki določa vsa dejanja vlade in vse javne izjave, je edina želja, da bi si zagotovili samostojno bodočnost Mnonja o metodah in o presoja-je v teku dolgo ohranjenega mirnega in niu položaja so lahko različna. Švedska s" varnega stanja navadila, da le od daleč motri svetovne dogodke. Glavno merilo pri tem ji je čustvenost in človekoljubnost. Tako zadržan:e k svetovno političnemu dogajanju je spravilo javno mnenje v teku zadnjih let v tokove držav, ki so bile opora duhovnega liberalizma, kar naj bo tu samo ugotovljeno. Nekoliko pretirana je besieda. da stoji Švedska vedno na strani šibkejšega. Vendar je nekaj resnice na tem. Ljudje iz povojnega pokoJenja v Nemčija niso pozabili, kako človekoljubno je Švedska nudila svojo pomoč. Dejstvo, da je 20 let po prvi svetovni vojni nastali nov svetovni požar, je predvsem omajalo švedski miroljubni idealizem. Kdor je razočaran, rad Išče krivce katerih pa v svojem razburjenju ne najde vedno na pravi strani. In potem se je vojna približala mejam švedske države Napad na Finsko je pripomogel. da se je črn ogledna nejevolja nad hudobijo tega sveta sprevrgla v no\ švedski nacionalizem in da je zdramila obram-no voljo, katere že dolgo niso poznali Človekoljubje pa se ie zdramilo nekoliko pozneje ob dogodkih na Norveškem Zavoljo teh dogodkov mnog: Švedi še danes niso v stanju, da bi vsekakor težavno stanje krotili s treznim priznanjem. da ie tako moralo biti. Tu lahko Nemčija reče. da je imela samo to »-nesrečo«. da je pri a prišla na Norve-ko. Nekoč bodo Švedi morali uvideti, da je ta majhna časovna prednost bi'a tudi njim v srečo Of cielna švedska politika se jc po pričetku vojne na vzhodu še bo1 i 1 kor prej umaknila za zaveso, na kateri je napisano: »Než položaj je *e4o kompliciran«. Obenem pa priznajo, da jo tudi za Švedsko nastopil no\ važen moment. Švedski tisk je pogostokrat otežko-čiil takšno stanje, ker »e tud' v teku borb na vzhodu ni mogel vzdržati, da ne bi iz sivo je zunanjepolitične siteklene hiše metal kamenje. »ŠVEDSKI POLOŽAJ JE KOMPLICIRAN«■ Ko je Anglija napovedala Finski vojno, so tudi na Švedskem upali, da to ni resno mišljeno'. Zunanjepolitični položaj Finske so Švedi v pretežni večini priznaval' in ga podp;ra,li. Iz tega pa so sklepali: »Švedski položaj jc v bistvu zelo kompliciran :n mi se moramo dosledno držati ob strani.« Zdaj se vprašujejo na Švedskem, ali bo to lahko trajno tako ostalo. Različni glasovi iz Anglije povzročajo skrbi. Švedi beležijo vse giasove in se uravnavajo po n iih v okviru svoje nevtralnosti. Položaj >e št vedno kompliciran. Toda odkar se je zgostila zveza med Londonom in Moskvo, tudi najhujši švedski liberalci nimajo Angli;e več za rešiteljico svojega duhovnega sveta. Kako živi Japonski cesar •ada rezerva v zimski »Volkischer Beobachter« je objavil pod gornjim naslovom v ponedeljek daljše poročilo svojega poročevalca podčastnika Karla Ulricba o tem, kako se na vzhodni fronti bori nemška mlada rezerva. Poročevalec izvaja: cam na belem pol ju. Brez truda so zavrnie-ni napadi patrol. Toda takoj naslednie jutro so Rusi spet tu in to niso več samo pa-trole. Usmerili so svoj napad predvsem proti odseku pionirske čete. S težkimi metalci granat in protioktopniŠkih topov skušajo napraviti zaseko. V vedno vtejih množicah se bližajo Poveljnik našega bataljona prosi za podporo. Lahak prcti'ctalski top pod vodstvom višjega praporščaka nastopi na ogroženem mestu. Mladi višji praporščak pogumno spravlja top v postojanko, ne meneč se za sovražni ogenj. In že začnejo topničarji uničujoče streljati proti Rusom. Pionirji so se oddahnili. Ob strojnicah so na delu strelci, ki so hudo prizadeti zavoljo strupenega mraza, saj je termometer spet padel še niže kakor 30 stopi ni pod ničlo. Z bolečimi prsti — ker so slekli rokavice. da bi laže ravnali z orožjem — spravljajo strojnice v roti in začnejo streljati v sovjetski naval. Tam morajo biti hude izgube. Pozno popoldne prejenja borba, Rusi so se umaknili. Napad je r-dbit — za danes, kajti kljub strahoviti borbi smo si vsi na ;asnem, da je to bila samo predigra novih borb. Nadomestni bataljon ima svoje prve ranjence. Tudi višji pranorščak je ranjen, mladi rezervisti so prestali ognjeni krst. Na odseku pred pionirsko četo leži nad 50 mrtvih boljševikov. Dan in noč so vojaki našega bataljona in pionirji dodeljene pionirske čete utrjevali postojanke Dan in noč brez oddiha, v škripa jočem mrazu in v ledenem snežnem viharju. Jed so nam dovažali na kmečkih saneh in je bila že mrzla, ko je prišla do nas. Toda kaj zato-. želodec tega ne vpraša. Zgradili smo odporna gnezda, drugo za drugim v zmrzli zemlji zgradili smo zavetišča. Tako je nastala obrambna črta. In v to obrambno črto pred našim odsekom je bil postavljen tudi nas nadomestni bataljon. Mladi vojaki tega bataljona niso zaman bili na delu dan in noč. Na desnem krilu bataljona stoji na zavoju reke vasica, na levem krilu pa je brezen- gozdič. Zameti so skoraj docela zakrili vasico. Neprestano ie tulil snežni vihar, cele dni in noči. Vojaki nadomestnega bataljona. utrujeni od mrzlične gradnje leže v svojih luknjah v napeti pripravljenosti. Mnogim izmed njih bodo bližnje borbe ognjeni krst. Dve četi in dodeljena pionirska četa so pripravljene držati ta odsek za vsako ceno. Ognjeni krst Vsako uro se lahko prične sovražni na-vaL Naše patrole že imajo stik s sovražnikom, Ponoči se iznenada znajdejo prve sovjetske patrole pred našim bataljonom Prvi streli zažvižgajo skozi noč. Streici ob strojnicah sprožijo prve sunke strelov proti seiv- V japonskem cesarju, ki ga kratko imenujejo »Tenno«. je poosebljen borbeni duh Japoncev. Kot vladar in verski poglavar osrodotoča v svoji osebi najvišjo zapovedo-valno pravico nad dušami in telesi svojih pedložnikov. Evrope i težko pojmujemo njegovo bistvo in njegovo veljavnost. Mi rt zamišljamo, da je med vladarjem m narodom velika vrzel. Toda taka sodiba je napačna. Sedanji japonski vladar je 124. pripadnik dinastije, katere postanek se izgublja v mrak sivih tisočletij. Vsi Japonci so prepričani, da je dinasija božjega porekla. Pri vsem tem pa je japonski vladar svojim podložnikom bližji kakor katerikoli drug človek ali poveljnik. Japonski oesar se je rodil 25. aprila 1905. Ko je štel tri leta. so ga po starih, zakoreninjenih navadah in postavah nastanili v veliki palači, kjer ga je začel vzgajati cel štab učiteljev, visokih uradnikov in negoval cev. Samo enkrat na teden ie lahko mali presto'ona tednik obiskal svoje starše. Nobene otroške igre in nobene prazne zabave mu niso bile dovoljene. Zgodaj se je moral naučiti resnega dela in študija. Diplomati so ga poučevali o umetnosti vladanja, njegov guverner admiral Togo pa ga je s pomočjo nekaterih drugih štabnih častnikov poučeval o vojaških vedah. Dnevni red je bil predpisan tako. da je prestolonaslednik od zgodnje mladosti vsitajal ob 6. zjutraj m je šel zvečer zgodaj v posteljo. Za svoje geslo si je izbral po starem običaju naslednji stavek: »So-nce in mesec nikoli ne odrečeta svoje pomoči, onadva svetita vsem!« Ker je bilo zdravstveno stanje njegovega očeta cesarja Jorihita precei šibko, 'e mora' prestolonaslednik prevzeti odgovornosti polno nalogo regenta. Kmalu se je začel kazati njegov reformatorski vpliv na deželi in med narodom. Kot prvi izmed vladarjev v deželi vzhajajočega sonca ie nastopi' potovanje v Evropo in se :e poročil z dvorno damo. čeprav je bilo to hudo v na^nrotiu s starinskimi načeli in določbami dvorskega obrednika O božiču 1926 ie zasedel prestol. V zelo natančnem izvrševanju svojih dolžnosti živi japonsk" cesar za rvoio državo. Njegov dnevni red razodeva človeka, kj se zaveda svojih odgovornosti in ki si ne da ničesar za molčati Vstaia tako zgodaj kakor v mladosti. Po jutmji pobožnosti j slopja, za širši krog občinstva namenjena j predavanja pa v raznih večjih dvoranan v mestu. Pri prirejanju predavanj pa organizatorji ne zanemarjajo dežele. Por Z ruske fronte: Italijanski top Rusmrni se uše nemški Pod tem naslovom je nemški list »Frankfurter Zeitung« objavil dopis iz Bukarešte, iz katerega posnemamo; Kakor v večini južnovzhodnoevropsklh držav je jezikovni oddelek Nemškega znanstvenega zavoda tudi v Rumuniji lahko razvil to zimo zelo živahno delo. Število odraslih, ki se v Bukarešti udeležujejo nemških tečajev, se je zvišalo na 1400, čitalnica z nemškimi listi in revijami pa ima pogosto veliko obiskovalcev. Mnoge tvrdke so poskrbele za poseben jezikovne te- čaje na svoje nastavljence, spričo pomanjkanja učnih moči pa ni mogoče ustreči vsem željam. Na podeželju deluje osem lektoratov Nemške akademije. Tem se na istem ozemlju in z istim namenom razširjanja jezikovnega znanja pridružujejo tudi lektorati na rumunskih visokih šolah. Jezikovnim tečajem pa so priključeni tudi posebni tečaji za uvajanje v nemško leposlovje, razen tega so slušateljem na razpolago tudi številna predavanja Nemškega znanstvenega zavoda. Za ožji krog slušateljev namenjena predavanja se vrše v manjši dvorani zavodu pripadajočega po- Se nedavno smo pri nas premalo poznali ter podcenjevali porovo hranilno vrednost Menili smo, da je por le okusna zelenjava za juho, da pa kot samostojna jed ne prihaja v poštev. Po večini so ga pripeljali na naš trg od drugol. Mnogo so ga pridelali n. pr. bolgarski vrtnarji v okolici Ptuja. Letos pa bomo navezani največ na sebe, zato je primerno, da vsak, ki prideluje vrtnino, pozna tudi kulturo pora. Gornjo pobudo daje v marčevi številki »Sadjarja in vrtnarja« g. Marjan Juvan, mi jo pa ponatiskujemo, da bodo piščeva izvajanja dosegla čim širši krog čitateljev. Por ne dela večjih čebul. Uspeva skoraj v vsaki zemlji. Toda če hočemo vzgojiti lep por, ga sadimo v dobro pognojeno, na re-dUnih snoveh bogato in težjo zemljo, ki pridržuje v sebi dovolj vlage. Med rastjo zali jemo por večkrat z razredčeno gnojnico. Por se jemo v začetku marca v toplo gredo in sicer potrebujemo za eno navadno okno tople grede 2—10 g semena, čez dva meseca porujemo mlade rastlinice in jih posadimo na vrtno gredico. Pora ne sadimo na površino, marveč napravuno za vsako rastlino 20 cm globoko jamico, v katero posadimo rastlino. Tudi ni potrebno, da pri saditvi pritisnemo zemljo ob čebulico in korenine, marveč zadostuje, da postavimo in držimo z eno roko rastlinico za liste, z drugo pa nalijemo v jamico vole. S tem se splavi in vrine dovolj zemlje med korenine. Ce imamo več pora, lahko izkopljemo tudi primerne jarke, v katere sadimo rastline. Jarki naj bodo 15 cm globoki in 20 cm oddaljeni drug od drugega. Tudi tu zasipljeta zemljo zalivanje in dež, tako da se jarek kmalu napolni. Tako se jan por pridobi mnogo na okusu, spodnji deli stebla se bolj odebele in lepše obelijo. Ako se jemo por kar na piano, skoplje-mo jarke nekoliko bolj narazen (30 cm) in v začetku maja posejemo seme. Za 5 m dolgo vrsto porabimo do 3 g semena. Novembra meseca izkopljemo por in ga shranimo v primerno shrambo, najbolje v pesek. Ako je na vrtu prostor, ga lahko pustimo tudi čez zimo zunaj. Por je zelo odporen proti mrazu to mu le zelo huda zima škoduje. V jeseni prisujemo vsak! rastlini nekoliko zemlje, da se steblo čim višje obeli in postane sočnejše. Ako prične por cvete ti, moramo tiste rastline poru- « počaščen jem prednikov gre t svojo delovno sobo m čita časopisje iz različnih držav. Nato sprejema ministre in svetovalce in pregleda spise in dopise. Kolikor si privošči prostih ur. se poglablja v zgodovino, geologijo in botaniko, ali pa jezdi in včasih igra tenis. Prejšnje čase japonski narod ni imel pojma o tem. kaj dela cesar. Življenje na d\x»-ru je bilo zagrnjeno s skrivnostno kopreno. Sedanii mikado je pregnal skrivnostnost z dvora. Sam je želel, na; Japonci vedo. kaj della cesar in kako živi s svojo družino Zato je dal 17. aprila 1937 objaviti po vsej deželi razglas, kjeT je bilo med drugim zapisano: »Da b; bilo cesarjevo dnevno delo vsai približno opisano ie treba vedeti, da prebere cesar dnevno 200 spomenic in spisov in da sprejme ducate pod tožnikov.« Na ta način se je vladar zbliža! s svojim narodom. Cesar Hirohito je poročen 16 let. V zakonu so se mu doslej rodile tri hčerke in prestolonaslednik. Zdaj ,e prtstolonasled-nik princ Akahito že uveden v svoje posebno življenje ima svoj dvoir in sv-»jo palačo ter ga poučuieio diplomati in višji častniki. K staršem prihaja le ob določenih urah. vati in prenesti v klet, kjer jih zasujemo v mivko in čimprej porabimo. Za sem^ pa pustimo ie največje in najboljša rasi:iii:e. V glavnem razlikujemo poleuii ;n zimski por. Prvi ne prenese z.me in je nekoliko višji in okroglast, dočim je zimski por nekoliko sploščen, debelejši, nižji in dobro prezimuje. Zimski por dobi šcie februarja najboljši okus. Za domači vrt zadostuje, če vzgajamo sorto slon, ki je pripravna tudi za uzimovanje. Beseda da besedo Bogat posestnik je poslal sina v daljnje mesto v šolo. Dolgo ni imel fant nič pošte od doma, a to ga ni preveč skrbelo, ker je vedel, da so zveze slabe in ker je bil pač tak, da si ni kmalu za kaj belil glavo. Dolgo je že bil sam v tujini, ko se je lepega dne vrnil z izprehoda na svoje stanovanje in našel tam domačega hlapca, kj ga je ža čakal. Razveselil se je domačega človeka in ga je začel vpraševati, kaj je doma novega »I, nič posebnega, edino vaš pram je po-giniL« »Uboga žival! Škoda ga je! A kako to, saj je bil vendar tako zdrava žival?« »Se je pač preveč ovsa nažrl, ko so poginili vsi štirje konji serci im je ostal sam.« »Kaj?! Vsi očetovi konji so mrtvi! Kaka škoda! Pa kako je do tega prišlo?« »Bog pomagaj! So morali preveč voae vleči, ko je pogorela hiša :n so se preveč mučili, pa je bil konec.« »Za božjo voljo! Ni mogoče! Hiša je pogorela, naš dom! Kako se je to zgodilo? In kaj dela oče, če ni več doma?« »Saj ravno pri vašega očeta pogrebu so hišo zažgali, ko so ga ponoči z baklami pokopali. Taka iskrica se hitro raznese.« »Nesrečni človek! Moj oče mrtev! — Kaj dela moja sestra? i »Ravno zato so vaš gospod oče umrli, ker so se do smrti žalostili, da ima vaša sestra fantka, pa nima očeta zraven. — Drugih posebnih novic pa ni.« UGOVOR Mati: »Ne govori zmeraj: ,Tega ne mar ram!' Otroci morajo vse jesti!« Sinko: »Vidiš, mama, lansko jesen, ko sem j>»dei nezrela jabolka, si me pa na-mlatila.« Jarko J. Siimšek: Vandrovec ^Pritisnite, očka, pritisnite!« ga je hrabrila tn dražila hčerka. »Ce se toporišče ali grabi j išče stre, naredi Jakob novo. Le nič strahu, očka! Ne bo zastonj! Ko prodam prvo salato in prve jagode v trg, varn prinesem nekaj lepega. Konjička, ki zadaj piska. In prvi mlečni štrok, kadar bo koruza godna, spečeva z Jakobom za vas. Pritisnite, no! Uprite se!« -■Tistega piskavta lesenega zadrži za sebe, otročiček moj!« je odgovoril Benčak. »In na koruzo me ne boš ujela. V kašči so še lanske polne škrinje. Izplačalo bi se čakati na vajino. Res!« »Eh, očka. stare menda ne boste zoball. Ne bi mi ostalo za putke in golobe —« «Kaj sem hotel reči, Jakob,« je namignil meni. »Bo letos dosti gnojno za peteršiij in korenček? Za koliko voz gnoja sta mi zvlekla z dvorišča? Lani, se ml zdi —« »Ali ste vi, očka —! Veste, kaj? Kar poberite se z vrta.« se je užgala in razvnela Vida. »Takoj! V hišo! V vas! V vinograd! V hosto pojdite! Kamor hočete! Takoj, očka! Da se ne bom jezila —« V delu je dan bežal za dnevom. Prevrnil se je prvi teden v drugi. Drugi v tretji. In sva se z Vido začudila, ko me je Benčak poklical k sebi in mi odštel plačo za prvi mesec. »Delavec in pol ste, Jakob! Zadovoljen sem z vami. Ostanite! Mislim, da je tudi vam všeč pri nas, kaj?« »Hvala, gospodar! Ne dobrlkam se! Toda v službi, kakor je pri vas. še nisem bil.* »Kruh?« je vprašal kratko. »Kruha, gospodar, takega — žalibog — niti za domačo mizo nisem rezal.« »Prav, Jakob! Rekel sem vam svoje. Benčak ne hvali vsaki dan! To naj vam zadostuje —« Moj vrt! Ne moj! Najin! Vidin in moj vrt, prijatelj! Pred Jožefovim sem privan-dral na Benčakovino. V drugi polovici aprila me je Jožina, hlapec, ko je prešepal vrt z enega konca do drugega, potrepljal po rami, pljunil in premaknil s kazalcem čik v ustih. »Pozlačene roke no?iš, fant!« jc dejal. »Ne zavidam ti jih. Ampak bi bil srečen, če bi jaz o svojih smel Izgovoriti tako besedo. Hudiča, da sem resnico povedal!« »Pa Vida?« »Ej, fant,« me je hlapec pogledal naravnost v oči. »Vida? Naša Vida? Njene roke so zlate!« Na Florijanovo nedeljo je bilo farno že- gnanje. Od kosila se še nismo razšli. Na mizi so na velikem pladnju žareli prhki sirovi štruklji. »Bog žegnaj, družina ta sveti Flori jan,« je vstopil in zaželel gospodar. »Bog vam lonaj, gospodar!« »Liza,« je Benčak vzel z mize vrč, »od-nesi Vidi v kuhinjo. Naj natoči. Bom z vami izpil kozarec. Da ne boste cerkvenemu patronu tožili Benčaka, da je skopuh, ki utrguje delavcem iz svojega vinograda.« »Stokrat naj vam bo povrnjeno, gospodar,« je z majhnimi očmi zamežikal hlapec in drobil štrukelj, da se mu je scejalo med prsti. »In družinčetu, ki bi grdo zinilo čez vaš dom, naj se jezik posuši v ustih, preden Jih zapre!« »Bodi po vašem, Jožina! Da bosta oba plati ob svojem,« je rekel gospodar. »Jakob!« se je okrenil k meni in polnil kupice. »Vida pravi, da bi šla plesat — Na zdravje, družina!« je trčil od Jožine dolL »Naj gre z vami do Krčmarjevega Štefana. Sami se ne spodobi. Pozneje pridem tudi jaz za vama — Ako vam dekle ne bo v nadlego —« Družina se je zazijala v mene. »Kaj mu ne bi bilo prav, gospodar,« Je dejal hlapec. »Taka čast! Ce bi jaz nekaj križev manj prtil na plečih ln bi ne bil pokveka, kakor sem, gospodar, kar sam bi se ponudil. Pri moji veri da bi se!« »Gospodar — Ce bo — Ce Vidi — gospodični — gospodinji — ne bo za malo —« »Strošek je, kaj da, moj, Jakob,« je Benčak posegel v žep in vrgel na mizo tri srebrne dvojače. »Spravite tole!« »Gospodar,« sem se uprl. »Tega ne! Za vse na svetu ne!« sem odrinil denar. »Sramota bi bila!« »Kakšna sramota! Je že dobro! Vzemite, pravim! Brez vsake zamere. Punca Je zahtevala tako. Kaj se bova preganjala, Jakob! Ze zlezete v moj račun,« se je smejal ta tudi hlapcu porinil dve deseti cl. »To vam za tobak, Jožina! Vaju dve ta tebe,« je Benčak rekel deklama in pastirju, »sem priporočil Vidi. 2 njo se domenite! — Vida, vse je v redu,« je rekel hčerki, ki Je ta čas odprla vrata. »Ampak — fantu za že-gnanje pušeljc —« »Oh,« je odvrnila Vida, »pa ga dobi, pošel jc!« In je zardela v obraz kakor roža. » Pri Krčmarjevem Štefanu se je po večer-nicah svet razrvriskal. Razpel. Razplesal. Se razveselil. Harmonike, citre ta gosli so bile v mlatičih. Pele so, pritrkovale. Roke »a prižemale v roke. Telo v telo. Da je znoj drsel s- čela *in lle v težkih sragah. Z Vido sva sedla za mizo poleg točilnice. Oštirka, rejena in šobasta ženska, nama je vkljub stiski na mah našla prostora. »Zasukajva se, Jakob,« je rekla Vida, ko je Krčmarka prinesla polič vina in je dekle srknilo tri, štiri kapljice. »Vida, zavrtiva se!« Skoraj zletela je z menoj med drenja-joče se pare. Bog ve, od kdaj nisem bil na plesišču. Ali ko sva v tretje obkrožila sobo, sem se razgrel. Vida, živa ta lahka, metuljček v sončni dobravi, se ml je naslonila v naročje. Glavo je nagnila na mojo desno ramo. Ej, fant! Samo je planilo iz grla. Udaril sem z nogo ob tla, da se je deska poSibila. In zaukal. Da so šipe za-brenčale v oknih. Strela nebeška! Vandro-vec Jakob je plesal Plesal z Benčakovo Vido! Benčakova Vida je plesala z vandrov-cem Jakobom! V srcu in prsih je vrelo. Kipelo. Stezalo se do bolečine. In se širilo. Sirilo v neznane daljave. V same zelene hoste — Na same bele ceste — Na cvetoče travnike — V glavi se je temnilo — V c";en meglilo — Ničesar več ni bilo na svetu — Nikogar — Edino pesem godcev — In Benčakova Vida — Vida v mojem naročju — Kakor v prelepe sanje so prišle do mene dekletove besede: »Kako Je krasno. Oh! Kako je krasno —« Tesno se je prlvfla k meni — Tesno — Tako blizu, da me je skozi robačo na prsih pobožalo dvoje toplih golobic — »Si slep? Spiš? Ne ritaj, konj poštat-ljivi!« Koščen komolec je trdo trčil v rebra. »Mečkaj svoje kurje oči — Jaz jih nimam —« Mimo naju je drvel z Lenko fantin, visok skoraj do stropa. »Ne zamerite.« sem dejal kakor bi prihajal z nebes na zemljo. »Nehote je bilo — če sem morda —« »Naša Lenka,« se je ozrla Vida. »Z Jera-ievim Blažem —« »Naprej — Vida — Naprej!« »Naprej — Jakob!« Godci so doigrali. Vrnila sva se k mizi. V kotu pri vratih se je razjunačil Blaž. 2 njim kopica domačih. »Prekleti malhar —« »Prihajač —« »Za tuje groše žre in se naliva —« »Za Benčakove —« »Saj vemo —« »Se je prišel natikat in napoto delat —« »Kaj Benčak nima štale?« »Stale? V svinjak naj bi ga bil zaprl, dokler žegnanje ne mini —« »Med nami ga ni treba — pritepenca —« »Jaz tudi dem. da ne — Ušivec smrkovi —« je Blaž udaril s steklenico po mizi, da so pljusknile črepinje in vino na vse strani. »Sveta nebesa. Blaž — Pameten bodi!« je zavekal Lenkin glas. »Nasujem nekomu pameti v glavo — In v torbo natresem — Za popolno —« Vida je bledela poleg mene. Drhtela. Jaz nisem odprl ust. Samo dlan dekletovo sem božal. Dlan, drobno in mehko, ki je z nemirnimi prsti gnetla prt pred seboj. Se smehljal, in me je peklo pod vekami. »Jakob —« »Kaj je. Vida?« Oštirka se je kakor osa vrgla med fan-tine. Vpila. Pretila. Razrivaia. »Nobene kaplje več! Mi boste goste razganjali? Goltanci pijani! Surovi! Ti, Blaž, plačaj, kar si razbil! Moža — Štefana — pokličem, če ne nehate!« »DriH jezik, baba! In pot pod noge, dokler si cela! Se tri bokale! Gori ž njimi! Jaz plačam — Beračem pa —« Blaž se je, plečat in dolg. zagnal skozi izbo. Izginil čez prag na kuhinjska vrata. »Jakob —« je ponovila Vida. (Pride ie) Vrneta Doslej je vedelo le malo učenjakov kje leži Gumija Sedaj ve to tudi že mnogo vojakov, ki so se vozili iz Herakl ona proti Hierapietri. A le malokateri med njimi je vrgel pozornejši pogled na grič, ki moli za višino Pahis Amnos v zaliv M rabelo. Vozna pot iz Neapoiisa sestopa v velikanskih zavojih v ta široki, žareči zaliv. Ta Neapo-lis ni italijanski Napoli, temveč mestece na vzhodni Kreti, a M rabelski zaliv se ne pu-naša s Sorentom in Amalfijem v svojem scsestvu, poti ne spremljajo vinogradi in ciprese, le osamel vojaški grob spomni a na to, da je še pred nedavnim tekla tu človeška kri. Vse je skromnejše in preprostejše nego na sončnem italijanskem jugu. Vendar pa se je spričo tega zaliva od gra-vaJa pradavna zgodovina, o kateri nam pripoveduje Gumija. Gumija je bila nekoč, v minojsk: dobi, nevsiljivo pristaniško mestece. Nje čas je bil okrog leta 1350. pred našim štetjem, ko je minojskt kultura že umirala. Umirala je, dokler ji niso v 12. stoletju pred našim štetjem Dorci zadali smrtnega udarca. Minojc; so vzeli svoje skrivnosti s seboj v grob. prav za prav v grobove, ki niso kakor staroegiptsk: grobovi živa zgodovina, temveč poslednji dokumenti pradavne kulture. Te dokumente poznamo danes pod imenom kraljevski palač v Maliji, Knosu. Fajstu Hagiji Tri-adi in Tilisu, a Gumija se nam je ohranila v naše dni kakor izgubljen list. Gumijsk možje so bili ribiči. Palač niso gradili, to narn kažejo izkopanine, po katerih vemo natančno, kakšne so bile na zunaj nj h svetle, mične. večnadstropne hišice, kakšno je bilo celo mestece. Našli so namreč minojske pečnice. na katerih so upodobljene te hiše. Gumija je morala biti po teh slikah nekakšna predzgodovinska Holandska, kar se tiče barv in ornamentov, pravi mozaik hišic, ki so se dvigale v terasah na gričastem pomolu. Ostanki teh hiš visijo še danes na višini, kakor da so umrle šele včeraj. Seveda se pročelja niso ohranila, le kamenitj nasipi označujejo kraj, kjer je živelo nekoč vedro ribiško ljudstvo. Mične. popolnoma ohranjene ka- menite stopnice vodijo med ostanke* zidov. Ljudje, ki so tu živeli, so morali biti manjše postave nego stasiti dorski bojevniki, ki so kmalu potem zasedli deželo. Poznamo audi njihove pobožne šege in vemo, da so njih .brodovja vozila v predzgodovinskem času po vsem Sredozemskem morju ter uvažala jantar iz daljnih morij. Nj h jadrnice so morale biti gotovo enako barvite kakor njihove hišice. Se danes ležijo podobne vasice v istotakšni geometrični sestavi na kretskih gorskih pobočjih in grebenih, toda gurnijski ribiči so imeli bližino morja rajši, kajti morje jim je bilo sveto, kakor vse, kar je živo. Pradavna kretska kultura je imela na sebi nekaj vedrega, mozartovskega in tudi v ozkih zidnih vrstah Gurnije se cčituje nekaj te vedrine. Ljudstvo, ki je živelo tod, ni bilo ljudstvo mogočnikov. temveč ljudstvo sanjačev, otrok poezije, in vse slike, ki so se ohranile v Knosu in drugod na Kreti, so vizije z domišljijo čudovito obdarjenega naroda. Ne poznamo duhovnih prostornin, ki so se odpirale njegovemu notranjemu očesu in samo pečatniki nam pripovedujejo o misterijih. ki je bilo to ljudstvo z njimi tako bogato. Vsi misterij--sid kulti izvirajo namreč s Krete. V Gur-niji sicer niso odkrili ostankov nobenega lo to ljudstvo z nji mvrhovihg,iup-zvavfvr svetišča in tudi ne nobenega kipa, ki bi predstavljal kakšnega boga. ohranila se je samo podoba njene boginje. Lahko si pa mislimo, da so bili ljudje pobožnega duha, kakor nam to o današnjih Krečanih izpričujejo neštevilne cerkve in cerkvice. Bili so pobožni, ker so ljubili cvetlice in ptice, ribe in druge živali. Njih hiše so bile okrašene 7, motivi evkalipta, lilij iti trav. cvetov in vsakovrstnh živali. Danes je vse to zapuščeno; samotno, visoko zidovje ob morju in na pobočju sanja o daljnem, davno potopljenem življenju, kakor zidovje pravljične Vinete pod morjem. tiskih gor alt Nemški listi objavljajo podrobnosti o tragični nesreči, ki sc je primerila v tirolskih gorah. Kakor so mogli ugotovili šele sedaj, sta sc zakonca Lehmannova iz Bit-mannsdorfa v Turingi ji izgubila na neki turi in sta umrla med snegom od mraza in gladu. V neki koči, kjer sta se ustavila med snežnim viharjem, so našli listek 7 besedami: »Od 20. do 27. ;anuarja sva čaka'a zaman na rešitev. Roke in noge so nama zmrznile. — H. E. Lehman.« Na gorski karti, ki je bila last obeh nesrečnikov, so našli beležko: »Odhaiam za stopinjami svojega moža. Glad me sili.« Tri ure poti od koče sto odkrili pozneje truplo ge Lehmannove, med tem ko moževega trupla še niso našli. Iz vseh znakov so si mogli potek tragedije rekonstruirati na sledeči način: Med vzponom do zavetišča sta zašla nesrečnika v tako silen mraz, da nista bila več s-posobna sestopiti v dolino. Gclo vrsto dni sta prebila v koči in čakala, da bi prišla kakšna pomoč, a je ni bilo. Ko sta porabila ves živež, ki sta ga imela s seboj, se je Lehmann odločil, da tvega sestop, toda v snežnem viharju je dokončno omaga;! in podlegel Žena 5e gotovo še nekoliko dni čnkala, da se vrne mož z reševalci, a ko jih od nikoder- ni bilo, je odšla za sledovi moža. Strašni mraz in onemoglost od gladu sta jo sredi poti pogubila. Zlato na Japonskem V bližini Mopa na Japonskem so našli velike kepe čistega zlata. Ta čas gradijo v jezero M ono nasip, po katerem bi se osušilo jezersko dno. Kolikor kažejo dosedanje raziskave, gre za zelo bogato lež;šče zlate rude, tako bogato, da utegne Japonska v prihodnjih letih postati največji producent zlata na svetu. Z ruske fronte: Italijansko letališče M nI turni pregled Podjeten pisarniški ravnatelj Oester-Bennanerjeva veseloigra »K®nto X«, Ki od jo vprizorili v naAi Drami, fe ena tistih iger, o katerih vsi vemo, da so enako zabavne za. one na odru in za občinstvo v avditoriju, ne ti in ne oni pa bi ne mog^ll najti več kskor to. Zabavno v igralskem smislu pc.r.ieni: lahko prijemljivo, mikavno zaradi igralsko hvaležnih vlog, v smislu občinstva pa je zabavno zato, ker dobri dve uri dogajanja na odru človeka neprestano zaposluje in sicer na duhovno cenen in zboj? tega razvedrilen način. Morda je taka duševna hrana vsaj duhovne-hisienič-sa, če ni že izdatna ir. vltaminozna. Gre gladko skozi vse notranje »organe«, °re in izgine. — Nič več. V veseli igri »Konto X« si stojita nasproti dva socialna svetova: obubožana plemiška rodbina z veliko vojaško tradicijo ln plebeiec, advokat dr. šolar', ki je dober v tej hiši samo zato, ker upravlja njeno propadajoče imetje in skrbi, da lahko gospoda živi »stanu primerno« in tudi njega meri z viška. Med tem pa so pl. Alka-novi tako daleč, da nora odvetnik na skri. vaj dodajati iz lastnega, če jim hoče še nadalje zagotoviti mesečni dohodek; prav to je tisti skrivnostni »Konto X«. Seveda Ima pri tem posebne, denimo: sentimentalne račune, ki jih ljudje večkrat v življenju drago plačujemo. Generalica pl. Alkana ima hčer di. ki. se je zanjo vnelo advokatovo »res in zaradi katera povsčujs v lastno g-ubo »Kcnto X«. Življenjsko središče te vesele igre pa nI ne socialno nasprotie in ne ljubezen med pJemkinjo in plebejcem, ljubezen, ki se po raznih, malce čudnih in ne vedno verjetnih zapleti jajih zaradi kastnih predsodkov ženske Časti denarja in srca izteče tako, kn-kor hočeta denar in srce. Poosebljeni živec igre je odvetnikov pisarniški vodja Izidor Srakoper in sicer v toliki meri, da s« res zdi, kakor bi bila vsa igra zanj napisana. Ne samo, da se takoj po njegovem nastopu zapletejo vsi »problemi« okrog tega ori_ ginala neotesane, na videz malce orismo-jene, v resnici pa zelo bistre in Telo plemenite narave, marveč bi človek lahko re kel, da sc vse druge osebe samo zaradi t*»-ga na odru, da lahko Izidor Srakoper pokaže, kar zna in zmore. Prav to daje tej igri značaj izrazito i-teaterskega« komada, pa moramo spričo tega pozabiti vse, čemur bi lahko ugovarjali kot prisiljenim ali cenenim domislekom. Srakoper pomore svojemu šefu iz zagate, on vlovi bančnika Za-morška v močno zanko, zaradi katere <*e rodbina pl. Alkanovih zopet dvigne na zeleno vejo, on pripomore, da tudi ljubezenske neprilike njegovega šefa z Uli dosežejo svoi happy-end. Zaradi tega je treba izmed Igralcev najprej omeniti tistega, na katerem je to pot res dobesedno težišče igre: Danila G»rin-ška v vlogi Izidora SrakoperJa. Gorinšek je po dclgem času zopet nastopil na '.jub-ljanskam odru. Se nikdar ga nismo videli v vlogi, ki bi toliko zahtevala in tudi toliko dajala. Izrazit v maski, učinkovit v gestah, mimiki, v vsem nastopu, vzbnja *e v prvem prizoru z advokatom vso pozornost :n jo potlej ohrani prav do konca v toliki meri, da drugi kar neizprosno »to- Dva moža, dve ravnanji Vc&& orangutan je pobegnil te dni iz svoje klletke v živalskem vrtu v Buenos Ai-resu, prečkal je mesto in se je ustavil v Pailermskem parku, enem najlepših javnih vrtov argentinske »prestolnice. Z drznimi skoki od drevesa do dreves« je dospel dp velikega odprtega prostora s spomenikom Špancev, okrog katerega je uživala nedeljski počitek velika množica ljudi. Ljudje so se rajši nekaj umaknili in so malo v strahu malo pa tudi z zanimanjem opazovali četverorokca, ki je stopal ponosno po stezah bujno cvetočega parka. Neki policijski agent je čutil v sebi nemara preveč vneme, bržkone se tudi ni zavedal nevarnosti, r katero se podaja, in tako se je hitro približal opici, ki jc motila promet, m jo j« hotel zgrabiti za ovratnik. Dva silna udarca s p^frtjo v želodec sta ga vrgla na tla, potem je pohitel, da se umakne čim prej iz toga kraja. Nasprotno pa je opica kmalu potem naravnost ljubeznivo sprejela nekega paznika, ki ii je ponudil roko. Z roko v reki sta odkorac2la proti živalskemu vrtu. Pes hoče svoj časnik Iz Curiha poročajo naslednjo zabavno zgodbo: Neki ugledni mož je svojega volčjaka naučil, da je odšel vsako jutro naproti raz-našalcu lista, na katerega je bil gospod naročen. Ra znašal ec je prejel nalog, naj psu izroči izvod časnika. Precej časa je ugledni gospod na ta način vsako jutro in prav hitro prejemal svoj tist. Nekega dne ga je iz tega ali onega razloga odpovedal, naročil se je na drug list, ki so mu ga dostavljali po pošti Zdi se pa. da je pozabil opozoriti psa na to spremembo, kajti žival še vedno ni nehala prihajati ra znašal cu vsako jutro naproti in zahtevati od njega list. Razna šal ec ji ga prvič po odpovedi sicer ni hotel izročiti, ko je pa pes odprl gobec in zarezal vanj z vsemi zobmi, mu ie postalo vroče ter je smatral za umestno, da mu da staro številko lista, kakršno nosi sedaj vedno s seboj, dokler ne bo bivši naročnik odvadil svojega psa teh jutranjih izletov. Iveri Bil jc mož. ki je imel izrazito dividua.1-nost. * Konstantin Veliki je naročil Apolonov kip. v katerega je dal vdelati drobce iz križa. * Tihožitje: kup neplačanih računov r"d pisemskim cbtežiinikom z napisom: »Rešeno!« » »Kaj je bilo najbolj čudno, kar ste doživeli na svojem potovanju v Južno Ameriko?« — so vprašali nekega raziskovalca. — »Najbolj čudno je bilo to. kar sem odkril pri nekem indijanskem plemenu v Velikem Chacu.« je odgovoril. »Tam so namreč moški govorili popolnoma drug jezik nego ženske.« • Neki francoski vojaški oddelek je moral na meji Sahare premagati težavno gorsko verigo. Zgoraj je poveljujoči častfnik zagledal skalno ploščo, ki ie molela ven, in je za povedal, naj vanjo vklešejo ime polka. Minuto pozneje je prišel k njemu eden izmed -vojakov in ga prosil, naj stopi bliže. Na plošči je bil nap;s z velikimi, starorimskimi črkami: III. Leglo. Victri.K. Glo-riosa. Radio Ljubljana ČETRTEK, 2S. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — v odmoru napoved časa. 8.1.5: : Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pm-I nistke Marte Bizjak-Valjalo. 12.40: Sek | stat Jandoli. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester pod vod tvom dirigenta D. M. šijanca. izvaja orkestra.no glasbo. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični koncert, vr.di dirigent Bernard,-no Molinnri. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poreč-V. v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v s.e-venščini. 20.35: Prenos namenjen Rumuniji. 21.05: Ljubljanski komorni duo Tros'-šiajs. 21.45: Predavanje v slovenščini. 22 ■ Koncert, vodi dirigent Mario Gaudio-n 22.45: Poročila v italijanščini. Obnovite mračnim! pajo v ozadje. Danilo Gorinšek je z vlo?o Izidorja Srakoperja izpričal, da je že per-fekten komik, ki daje iz polnega in pri katerem le redkokdaj občutiš potezo očitne narejenosti.. čeprav je Srakoper tolik original po vedenju, da se nam zdi karikiran, mu Gormšek vendarle daje toliko verjetnosti in življenjske pristnosti, da nas prepriča zlasti zaradi dvoma, ali bi si kateri šef dovolil takela reči, kakor Jih počenja dr. šolarjev uradnik. Robata, neotesana^ a pr^ metena in v srcu blaga natura Izidor ji Srakonerja nam v kreaciji Danila Gorir.-ška postane prikupna in se zaradi svoje izrazitosti dobro vtisne v spomin. Občinstvo je to občutilo in je Gorinšku zaploskalo enkrat celo na odprti sceni. Odvetnika igra Nakerst z vsemi že izza prejšnjih vlog znanimi značilnostmi svoje igre. V vlogi Uli ae je trdno uveljavila Starčeva. Izmed ostalih vlog je omeni'.i kot izrazitejše SI. Gorinškovo kot gene-ralico, Košiča kot restavraterja, Bratino kot korvetnega kapitana in Košuto kot bančnika. Poleg teh so nastopili: Rakarjeva, Blaž, Križajeva in R. Stritarjeva. »Konto X« je zrežiral Milan KoSič. Stilno je režija ustrezala značaju nezahtevne veseloigra, pri kateri sta poglavitni dobra izdelanjst posameznih karakterjev in gladek, v primernem tempu se razvijajo"! potek situacij. Režiser je s svojim smiselnim vodstvom nedvomno prispeval lep de lež k širokemu uspehu te igre. Tudi ob tej priliki se je pokazalo, da je dobila ljubljanska Drama v zadnjem letu večje Število talentiranih in igralsko že izkušenih *>delavcev, s katerimi ie mogla popolnoma kompletlrati vse vrzeli razbremeniti prel preobremenjene igralke in igralce. Se bolj ko v prejšnji!' časih bi mogla sedaj dejali resnično kvalitetne, izenačene, vsestransko opiljenc prestave in izvesti V Severni Afriki: Italijanski konvoj v spremstvu vojnih ladij Uranov stroj Slavni fizik, prof. Max Planck, se je v nekem svojem predavanju o smotrih in mejah eksaktne znanosti pobavil tudi z vprašanjem, ki zanima širše kroge enako kakor resne znanstvenike: z vprašanjem, kako bi se dale tehnično izkoriščati ogromne energije, ki se spraščajo pri drobitvi atomov. Učenjak je izvajal o tem predmetu naslednje'- Po raz skavah Otona Hahna in njegovih sodelavcev smo ugotovili, da se pri drobitvi uranovega atoma, če ga zadene nevtron, sprostita nadaljnja dva ali pa tudi trije nevtroni. Vsak izmed teh nevtronov leti nato naprej in mu je mogoče s svoje strani zadeti in zdrobiti nov uranov atom. Na ta način se učinki pornnožujejo in lahko se zgodi, da z neprestano stopnjevanimi zadetki nevtronov ob uranove atome število sproščenih nevtronov n ara se v kratkem času kakor plaz, s tem pa seveda tudi energija, ki jo to dogajanje razvija. Z ozi-rorn na število obstoječih atomov dospemo tako do velikanskih učinkov, ki si jih moremo komaj še predstavljati. Neobhodno potrebni pegoj, da nastane ta učinek, je seveda ta, da je količina pri poskusih upo- rabljenega urana zadostno velika. Ker zadene v prašku uranovega oksida prosto leteč nevtron povprečno šele po nekoliko centimetrov poti ob jedro novega uranovega atoma, je treba skrbeti za to, da je v razdalji več centimetrov še kaj urana na razpolago. Neki račun je ugotovil, da se na ta način v kubičnem metru uranovega oksida prej nego v stotinki sekunde sprosti toliko energije, da bi mogla dvigniti milijardo ton težak tovor 27 km visoko. To je tolikšna sila, da bi za mnogo let nadomestila zmogljivost vseh velikih električnih central na svetu. Čeprav ta čas ne moremo govoriti o tem. da bi tehnično izkoristili tako viharen proces drobitve atomov, se za bodočnost vendarle odpira možnost, ki jo moramo jemati resno. Pred vsem bi šlo za to, da bi se proces ne izvršil v obliki eksplozije, temveč da bi se njegov potek s primernimi kemičnimi pripomočki toliko zavrl, da bi brzina enegij-ske oddaje ne prekoračila določene mere. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, ! da bi nastala za dotični kraj ali pa celo za i vso našo premičnico strašna katastrofa. 450 letnica globusa Pred 450 leti. torej v letu. ko je veliki genoveški b rod ar odkril Novi svet. je no rimbersk' patricij Martin Behaim s svojim primitivnim globusom skušal tedanjemu človeštvu ponazoriti oblo obliko zemlje. Čeprav sta si ti dve dejanji, odkritje nove celine m izdelava prvega globusa, tako različni, ju je družil vendarle skupni namen: oba moža sta skušala vsak na svoj način cd kri ti najkrajšo pot do Indije. Čudovita intuicija ju je pognala preko oceanov Med tem ko jc plul Kolumb na slepo srečo proti zapadu. je skušal Behaim najti pravo pot s tem, da bi ob plul Afriko. Ne prvi ne dragi n-Hta dosegla svojega smotra razlika je" bila le ta, da ;e Behaimov poskus ostal ponesrečen poskus. Kolumb p3 je razkril človeštvu obstoj nove celine. Gotovo pa je. da bi tudi Krištof Kolumb ne tvegal svojega potovanja čez ocean, če bi mu ne bili na razpolago navtični instrumenti, ki jih je bil izumi! Behaim. Norimbcrški bredar in matematik je namreč že 1..1480 predložil Družbi matematikov v Lizboni navtične instrumente, ki jih je b'l zgradil sam in ki so pomorščake napravili neodvisne od obal. Dotlej se je pač vsa oceanska plovba vrši'a vzdolž obal. Z Behaimovimi pripravami so lahko tudi Letala osksrfmjefo ©drezasse kraje Silni snežni viharji ki so vladali zadnje dni v švedskih pokrajinah Goteborgu in M al moj u. so prizadeli posebno hudo nekatere kraje, ki so ostaii zavoljo ogromnih snežnih žametov odrezani od sveta in nimajo dobesedno nobenega živeža. Vlada jim je priskočila na pomoč tako, da je dala na razpolago kakšnih dvajset težkih bombnikov, ki jim je naloga, da mečejo na tc kraje s padali opremljene vreče živil. pomemben ter kulturno vpliven repertoar. Upamo, da ji bo mogoče Izvršiti do konc*. gezene vsaj še nekatere važnejše obete. na visokem morju ugotavljali položaj svojih brodov, skratka po Behaimovi zaslugi je postala plovba prvič v zgodovini človeštva nekaj matematično določljivega tudi na brezbrežnih svetovnih morjih. Behaimove navtične instrumente so uporabljali najslavnejši pomorščaki tistih časov za svoja velika odkritja. L. 1492 je Behaim, kakor rečeno, izdelal tudi globus, na katerem je upodobil kopni-ne in morja, kakrr jih jc tedanji svet pač poznal. Ta prvi globus ima premer 54 cm in ga hranijo šc danes v Nemškem muzeju v Norimberku. A N -E Slavni slikar Bocklin se je seznanil s starim možem, ki je prenesel neverjetne količine alkohola. Začudeno ga je vprašal, kje se je tega naučil. »Učiti se" tega ne morete,« je odvrnil stari mož. s To je prav tako naravni dar kakor n. pr. slikanje!« VSAK DAN ENA Stoletnica Antonša Fogazzara Pred sto 'eti. 25. marca 1842 se ie -rodil v bližini Vieenze Antorrio Fogazzaro. ki se je s svojim poznejšim delom traino vpisal v zgodovino italijanske literature. Poslal je eden izmed reprezentativnih i tal i-ianskih pisateljev 19. sto^etia in n;e£ovi romani, zlasti mojstrovina »Piccolo mondo antico*-. sodijo Se vedno med žive m pomembne ktriige sodobnega slovstva- Anton io Fogazzaro ie v benečanski Vi-cenzi zra^e*' rz tistega duhevne-sja rn socialnega ozračia, ki sta jih zapustili v tem mestu dve sili: slavna preteklost, nekoliko zasenčena po avstrijski okupaciji in premoč Cerkve z njeno hierarhijo. Katoličan&tvo je s svojimi metafizičnimi in etičnimi p robi e-nu tvorilo nsrednji vif Fogazzarovih inspiracij m literarnih izr-odbud. Pod to čustveno in miselno površino ra so se gibale v niem sile močne senzualnosti m skoraj no ganskega na turizma, ki so vzlic katoliški problematiki v njegovih delih dobivale pogosto očiten m ja?en izraz. Problem greha in čistost' ga je vodil k raznim, ne vedno doslednim izrazom notranjega doživljanja in prav V:'kor pri našem Preglju srečujemo že pri Fc^azzaru čudno zmes sramežljivosti in čutnosti ki daje nekaterim Fogazza-rovim stvaritvam poseben značaj. Nekatere njegove knjige, med nirmi »Svetnik«, ki Pa :e Pastu«kim prevedel v slovenščino (izda ia Tiskovne zadruge), so zbudile mnogo hrupa in niv> bile tucM v vatikanskih kro-oih sprejete z cdobmvat»jem. Poleg ic omenjenega romana »Piccolo nimd« a®tiče« so Fogazrarova najpomembnejša dela: »Miranda«, Daniele Cortie«, »Plačilni, tu je las v .juhi!t »Malombra«, »Mjstero del poeta«. Od Man-zonija dalje ni'imela Italija boljšega m-manopisca v tehničnem pomenu besede. Ni ti mlajše generacije niso v tem pogledu prekosile Fogazzara, marveč so se pri njem mnogo učile in za italijansko narativno literaturo ostaja avtor »Svetnika« še nadalje eden izmed mojstrov in vzornikov. Umetniška dela in javne stavbe Ministrski svet v Rimu je na predlog Ministrov Bottaia ta Gorle sprejel značilni zakon, ki pomeni umetniško pomembno novost v kulturni politiki Italije. Zakon, ki obsega samo tri člene, določa, da je treba poslej pri vsaki večji javni stavbi potrošiti najmanj dva odstotka od celotnih stroškov za umetnostna dela, ki bodo krasila to stavbo. Te dolžnosti so oproščene samo stavbe, katerih stavbeni stroški ne dosezajo 500 tisoč lir in pa take, ki imajo izključno teh-nično-industrijski značaj (skladišča, vodne naprave itd.). V členu 2. je določba o načinu izbire umetnikov za taka dela ter je ugotovljena pristojnost obeh Ministrstev (za Narodno Vzgojo in za Javna Dela). V zakonu so določeni zavodi, za katere velja ta obveza. »Corriere della Sera« je priobčil minule dni komentar k novemu zakonu, ki so ga vsi umetniki Italije sprejeli z zadoščenjem in navdušenjem. Vzpodbudo za zakon je dal sam Duce, piše omenjeni list — zakaj Duce ie zmeraj posvečal posebno pozornost umetnostni politiki fašistične Države. O tem, da bi se vsaj pri državnih stavbah določil neki odstotek za nakup umetnin, so Italijanski umetniki razpravljali že nekaj let in stavili na sestanku v Raffaellovem Ur-binu konkreten predlog. Pri tem jim ni Ao. * Svečana manifestacija v Napoliju. V Kraljevskem gledališču San Carlo v Napoliju ie priredilo Italijansko-nemško društvo svečano predstavo »Tosee« v čast italijanskim in nemškim ranjencem. Pri predstavi je bil navzočen Princ Piemontski, dalje nemški poslanik von Maekensen z raznimi drugimi dostojanstveniki predstavi-telji. V operi je nastopil med drugimi umetniki ploveči Beniamino Jigli- * Italijanski civilni zračni promet. Italijanska družba za zračni promet ALa L-tto-ria je izdala letno poročilo o svojem poslovanju v letu 1340-41. ki se krije s prv.m letom vojne. Družba je tudi v letu 1940-41 vzdrževala zračni promet z Neme jo. Španijo, Portugalsko in Baleari, z Grčijo, severno Afriko, japonsk mi otoki m Dalma cijo. Poročilo poudarja, da je bilo mogoče skozi vse leto vzdrževati redno zračno zvezo med Rimom in Berlinom, in sicer v sodelovanju z nemško družbo Lufthansa. V celoti je promet v primeri s prejšnjim letom, ko Italija ni bila v vojni, seveda nazadoval za 68 odstotkov. Navzlic temu pa je bil v letu 1940-41 promet še znaten, saj je bilo prevoženih 3.89 milijona kilometrov in prepeljanih 46.750 potnikov. Prevoz pošte je bil celo večji kakor v prejšnjem letu. Izdatki za kilometer leta so narasli od 20.80 na 28.80 lire, dohodki pa od 20.90 na 29.30 lire. * Italijanski pridelek riža. Po podatkih predsednika italijanske zveze pridelovalcev riža je znašal lanski pridelek riža v •Italiji 9.27 milijona metrskih stotov. V zadnjih desetletjih se je pridelek povečal za 41 odstotkov. Povečanje pridelka je Italija dosegla deloma s povečanjem površine od 127.000 na 168.000 ha, deloma pa ji je uspelo doseči povečanje povprečnega donosa, in sicer od 46.1 na 56.8 metrskega stota na hektar. * Umetnostna razstava v Gorizii. V »Bottega d'arte« je pravkar odprl kolektivno razstavo svojih del slikar Antonio Furlan. Otvoritev se je izvršila ob udeležbi pred-staviteljev Oblasti in kulturnih krogov. Med razstavljenimi slikami so razni značilni motivi od Isonze in iz Albanije. * Tragedija babice in vnuka. O žaloigri, ki svari k previdnosti, poročajo iz Judenbur-ga: 62-letna gospa Cecilija Maierjeva je hotela zakuriti v peč. Ker pa se drva niso vžgala, jih ie polila z bencincm. Naenkrat je raznesio bencinsko steklenico. Vnela se je obleka, še večja nesreča je bila v tem, <'a je imela gespa Maierjeva v naročju svojega vnuka, starega 7 mesecev. Naenkrat je bilo vse stanovanje v ognju. Babico in vnuka so prepeljali v bolnišnico, kjer pa sta kmalu izdihnila za hudimi opeklinami. * šest smrtnih žrtev požarne nesreče. V noči na 22. maz-ca se je zgodila v občini Linde na Zgornjem štajerskem strahovita nesreča. Goreti je začela delno lesena hiša zidarja Frica Zaunerja. Družinski glavar, njegova mati in štirje otroci v starosti od 9 do 12 let so se zadušili in zgoreli. Rešila se je pa zidarjeva žena s petimi ostalimi otroki, katerih najmlajši je star šele tri tedne. Uboga ženica je z otroki našla zavetje pri sosedih. Pogorela je vsa domačija, samo živino so rešili. * Smrt francoskega pisatelja. V Mone-stieru (Allier) v Franciji je umrl znani francoski pisatelj Victor Margueritte. Poseben sloves so mu prinesli romani, ki lih i-.z--ia.eu je brezobzirni realizem, 5 katerim je opisoval pokvarjenost francoske zlasti pariške mladine neposredno po svetovni vojni (»La Gargonne« i. dr.). * Paoio Valentini umrl. V Triestu je umrl v starosti 62 let Paolo Valentini, ena najbolj znanih tamošnjih osebnosti, dolgoletni gledališki impresarij, ki je imel že pred sedanjo vojno stike tudi z našimi mesti. Valentini je organiziral gostovanje Jo-Eipine Backer. švedskega cirkusa Adolfi in druge senzacionalne prireditve v Triestu. * židje prestopajo v katoličanstvo. V radnjem času je v Rumuniji veliko število r.idov prestopilo v katoličanstvo. S tem no-če*c obiti proti njim naperjene državne odredbe. To je že drugo masovno prestopanje Židov v krščanstvo v Rumuniji. Prvič tO opuščali vero očetov ob ustanovitvi rumunske nacionalne cerkve. Vlada pa je kasneje prepovedala duhovnikom krščevati Žide. * Mlini za olje v Italiji. Italija spada med prve dežele na svetu v pogledu proizvodnje olivnega olja. F-noča italijanskega olja zavisi v prvi vrst: od dovršenega načina proizvodnje in predelave olja. Po zadnj.h podatkih uradnega statističnega zavoda razpolagajo v Italiji z več kakor 8000 mehaničnimi in 17.000 nemehaničnimi mlini za olje. Mehanični oljni mlini so opremljeni pretežno z najmodernejšo opremo in imajo zato v eliko kapaciteto. Industrija oljnega mlinarstva je osredotočena v južni Italiji, kjer jo je nad 60 odstotkov. 14 odstotkov te industrije se nahaja v srednji Italiji in 16 odstotkov na otokih. Ostanek odpade na druga področja. Italija ima nadalje 30 velikih rafinerij za olje, ki so v glavnem v Liguriji, Apuliji in Toscani. * Novi lovski li«,ti v Nemčiji. Izdajanje lovskih listov je v Nemčiji na novo urejeno. Poslej se izdajajo letni lovski listi za vso državo in za posamezna okrožja za do- mačine, kakor tudi letni lovski listi in dnevne lovske izkaznice za tuice. Izdajajo se nadalje lovski listi brez pristojbine in s pristojbino za mladostnike ter lovski listi za lov s sokoli. * Pri korespondenci v notranjem prometu je treba v bodoče, kakor je odredila uprava pošte in brzojava v Pdmu, vedno označiti tudi pokrajino (provinco), v katero spada naslovljenčevo bivališče. Pri priporočenih pošiljkah je to obvezno. * Pomladansko deževje v Španiji. Kakor poročajo iz Madrida, so zaradi hudega deževja narasli hudourniki in na nekaterih progah začasno prelunili promet. * Italijanski arhitekt v turškem umetnostnem natečaju. Med zmagovalci v natečaju, ki ga je razpisala Lurška vlada za načrt mavzoleja, ustanovitelju nove Turčije Kemalu Ataturku, e tudi italijanski arhitekt in kipar Arnaldo Foschini. * Zasedanje slovaškega parlamenta. Slovaški parlament bo imel v petek 27. t. m. prvo sejo 75. zasedanja. Za dan prej je sklican slovaški državni svet. * Novi ukrepi proti slovaškim Židom. Osrednji gospodarski urad je izdal odredbo, po kateri morajo vsi židovski družabniki javnopravnih, trgovskih in komanditnih družb na Slovaškem 1. aprila 1942 odložiti svoje funkcije. * Dve italijanski filmski premieri v Nemčiji. V Berlinu so te dni prvič uprizorili italijanski film »Caravaggio. il pitore maie-detto«. Caravaggio, imenovan tudi Merizi ali Amerighi, je živel cd 1560 do 1609. Študiral je v Milanu in Veneziji. Preživel je številne burnč dogodke in je podlegel za ranami, dobljenimi pri napadu v Portu d' Ercole. — V okviru nemško-italijanskega umetnostnega tedna v Hamburgu pa _ so uprizorili italijanski podmorniški film »Eden za vse«. Od strani nemškega propagandnega ministrstva sta bila temu filmu priznana predikata »državnopolitično in umetniško dragocen«. * Italijanski kulturni filmi za nemško zimsko pomoč. Fascio Italiano Rodolfo Bo-selli v Brnu je priredil preteklo nedeljo z ondotnim uradom za socialno skrbstvo v velikem kinematografu »Capitolu« predstavo italijanskih kulturnih filmov, ki prikazujejo napredek Fašistične Italije. Predstave so bile pod pokroviteljstvom voditelja fašiiev na češkem in Moravskem, komodo-ra Giovannija Ricobonija. Premieri so prisostvovali številni predstavniki nemških oblastev, stranke in vojske, čisti dobiček je bil namenjen nemški zimski pomoči. * Šolanje ženskih plačilnih natakarjev v Nemčiii. V okviru nemške delavske fronte se vrstijo na Dunaju tečaji za plačilne natakarice. Že od predlanskega letj, se natakarice v Nemčiji službeno imenujejo »Saal-toehter«, kar se v slovenščino niti ne da smiselno prevesti. Doslej so bili na Dunaju trije tečaji, ki so trajali po 170 ur in je bilo izšolano že znatno število plačilnih natakaric. Nadaljnji tečaji jih bodo izšolali še okrog 3000. . , * Proces proti atentatorjem na posIaniKa Papena. Listi poročajo, da se bo začela razprava proti atentatorjem na nemškega poslanika v Turčiji v. Papena, 1. aprila v Ankari. Preiskovalni sodnik z največjo naglico opravlja svoje delo, ker bodo akti obsegali okoli 7000 strani. Obtožnica ne bo očitala samo kriminalnega dejanja, ampak bo imela tudi politično ozadje. Razprava bo javna. Turška vlada bo izdala o njenem poteku za javnost posebno rdečo knjigo. * Ustoličen je budimpeštanskegfa župana. Novoimenovani budimpeštanski župan Teodor Homonnay je bil svečano uveden v svojo službo. Po položitvi prisege ga je nagovoril podžuoan Szendy in ga zagotavljal, da si je pridobil zaupanje meščanstva z dosedanjim 20-letnim delovanjem v javnem življenju, župan se je v svojem otvoritvenem govoru dotaknil med drugim tudi socialnega programa in prosil meščane, naj v vsem izpolnjujejo svoje dolžnosti. Samo s sodelovanjem vseh bo možno iztrebiti brezvestne ižrodke in špekulante, ki iz po-manikanja drugih kujejo sebi kapital, se posebej se je župan obrnil do uradništva in Era "prosil, naj mu pomaga in sodeluje z njim. — . , „ * Bivši argentinski prezident umrl. V Buenos Airesu je umrl v starosti 73 let vodja radikalne stranke in bivši prezident republike Argentine Marcello Alvear. * Dvajset metrov globoko .je padel ln ostal zdrav. Iz Rima poročajo, da je neki delavec zadremal na zidu ob reiti Tiberi in se nato prekobalil preko zida v glor-mo 20 metrov na peščeni breg reke. Reševalci so mogli začudeno ugotoviti, da se nvižu ni nič zgodilo: kmalu je vstal in sam odšel domov. u_ Nova grobova. Po hudi bolezni je za vedno zapustil svojce diplomirani filozof g Mirko Pušljar. Zapušča soprogo Tončko, sina Janeza in drugo sorodstvo. Na zalnji poti ga bodo spremili v četrtek ob pol 15. iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je soproga majorja v pok. ga. Leopoldina Tepeževa, Pogreb drage rajnke bo v četrtek ob 15. iz kapele sv. Ahaca na žaalh na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Ravnateljstvo I. ženske realne gimnazije obvešča s tem vse svoje učenke in njih starše, da se je v sredo, 25. t. m., zopet pričel redni šolski pouk, in sicer za razrede 8. abc, 7. abc, 6. ab in 4. abed v stari prisilni delavnici na Poljanskem nasipu 52 (desni trakt, tramvajska postaja Leonlšče). Začetek pouka vsak dan: za 8. abc ob 8, za 7. abc ob 10.30, za 4. abc ob 13.30, za 4. d in 6. ab ob 16.30. Vsi drugi razredi pa imajo prav tako od srede, 25. t. m. dalje pouk v Liehtenthurno-vem zavodu vsak dan popoldne razen v ponedeljek, in sicer I. klas. razred, 1. abc, II. klas. razred, 2. abc ob 13.30, 2. de, lil. klas. razrel, 3. abede ob 16.30, V. ab pa ob 17.05. Učenke naj se tečno drže danih navodil. — Ravnateljstvo. ! u— Ob porold svoje hčerke se je ugledna ljubljanska trgovka in posestnica ga. j Inka Sfrojanškova spomnila mestni hreve- ! žev in jim naklonila 500 L. Naj dobri zgled j znane dobrotnice revežev posnemajo tudi j drugi dobri ljudje ob najrazličnejših go- : dovih in veselih dogodkih! Mestno poglavarstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Za mestne reveže je g. ing. Adolf Dukič podaril 500 L namesto venca na grob pok. Josipa Jermola; člani odborov Avtokluba Ljubljanske pokrajine so zbrali 1500 L za mestne reveže v spomin na svojega predsednika g. Avgusta Praprotnika.; uradništvo podjetja ing. Josipa Dedeka je nakazalo 300 L v počaščenje pok. ge. matere ing. Dedekove; namesto cvetja na grob pok. g. Slava Kolarja so pa podarili g. Tomo Vojnovič s Trsatske ulice 500 L, g. Franc Miklič s Slomškove ul. 5 tudi iz bega namena 100 L, iz enakega namena sta pa nakazali 200 L tudi družini Matičič in Mo-dic iz Ivanjega sela in družina Simšič iz Laz pri Rakeku; v počaščenje pok. ge. Ane Klein, vdove po okrajnem glavarju, je pa podarila ga. Mici Perdan 100 L. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Nesreče. S kolesa je padel in si zlomil desno ključnico 49 letni posestnik Janez Kavčič z Vrhnike. — 30 letna žena mesarskega mojstra Boža Rojčeva iz Ljubljane je padla z voza in si zlomila levo nogo. — Desno nogo pa si je zlomil pn padcu 77 letni zidar Ivan Kogovšek iz Rožne doline. Pri delu se je ponesrečil 31-letni zidar Vladimir Koren in si poškodoval levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u_ Razprava proti vlomilcem. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Fellaher, so se v torek zagovarjali štirje obtoženci, od katerih sta dva še mladoletna. Novembra in decembra lani je bila v Ljubljani izvršena cela vrsta tatvin Vlomilci so se specializirali zlasti na živila in obleko. Pri 10 vlomih so uplenili za okoli 25.000 lir blaga. Na razpravi so obtoženci priznali očitana jim dejanja, zatrjevali so le, da je količina ukradenega blaga bila manjša. Glavni obtoženec, Josip, je bil obsojen na 2 leti strogega zapora, ostali trije pa: Vinko na 1 leto in 3 mesece strogega zapora in 100 lir denarne kazni, Valentin na 11 mesecev strogega zapora, Dragomir pa na 3 mesece strogega zapora. Prvi trije so bili obsojeni tudi na izgubo častnih pravic, vsi vzajemno pa na povračilo škode zasebnim udeležencem. u— Odmetavanje smeti in raznih odpadkov kar na cesto ali na njeno najbližjo okolico se je tako razpaslo, da je mestno poglavarstvo prisiljeno proti tej grdi razvadi nasloniti z vso strogostjo. Posebne graje so pa vredni vsi tisti zanikrn eži, ki sicer odvažajo smeti in odpadke v bližnje jame, toda namesto, da bi stresli smeti v jamo iih stresajo kar na cesto tako, da je n pr." Vilharieva cesta že kar zastavljena s kupi raznih ogorkov. Jame, kamor se morajo odvažati smeti in odpadki v sežganem stanju, so gramoznica ob Vilhar-jevi cesti, prav tako pa tudi gramoznice v šiški in v Mostah ter na ljubljanskem polju, katerih lastniki dovolijo zasipanje. Opozariamo torej vse. ki raztresajo smeti in odkladajo po cestah in ob za to namenjenih jamah, naj se pripravijo na stroge kazni. Mesto Ljubliana od nekdaj slovi po svoji snažnosti. toda naše mesto bo izgubilo to svoje dobro ime. če prebivalstvo ne bo upoštevalo neprestanih opozoril zaradi odmetavanja smeti in odpadkov, saj se morajo vendar po mestu razpasti nalezljive bolezni, ker so prav nesnaga in oo-vrženi organični odpadki prava gnezda nalezljivih bolezni. Mestno cestno nadzorstvo bo spet postavilo po cestah koške za smeti, ki naj jih prebivalstvo v največji meri uporablja za odmetavanje drobnih odpadkov. Naposled pa moramo opozoriti, da tudi Kr. kvestura smatra predpise cestno policijskega reda o snagi za silno važne ter z vso strogostjo zasleduje krivce. Iz Novega mesta n— Proslava ustanovitve fašijev. V novomeškem okraju bivajoči fašisti so imeli v ponedeljek svečano proslavo zgodovinskega 23. marca. Dopoldne so se zbrali v prostorih novomeškega okrajnega glavarstva. Najprej je odredil inšpektor IV. zo-■ ne g. dr. Ottone Griselli pozdrav Duceju, nakar je dal voditeljem fašija smernice za nadaljnje delo. Po prejetih navodilih so se fašisti podali na poveljstvo divizije, kjer so bili sprejeti in predstavljeni novemu poveljniku soške divizije, ki jih je zadržal dalj časa v prav prisrčnem razgovoru. Za tem so odšli na sedež novomeškega Dopolavora, kjer jim je predsednik politični tajnik g. Alfio Varini razkazal prostore in dal navodila za slično organizacijo Dopolavora v vseh večjih dolenjskih krajih. Z govorom o zgodovinskem razvoju fašistične ideje in pozdravom Duceju in fašistični Italiji se je zaključila po- » membna proslava. n— Smrt blage matere. V soboto popoldne je po daijši bolezni preminula v visoki starosti 76 let gospa Marija Dular. Pokojnica je bila rodom iz znane Po-gačnikove rodbine iz Tržiča in se je s svojim možem že pred 48 leti preselila v Novo mesto, kjer je zaradi svoje preprostosti in dobre ti jivosti uživala v vseh krogih prebivalstva priljubljenost in splošni ugled. Svoje otroke je vzorno vzgojila in lobro preskrbela ter zavzemajo vidne položaje v našem javnem in gospodarskem življenju. Blagi pokojnici bomo ohranili časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! n— Nepremičninski trg. Zemljiška knjiga novomeškega okrajnega sodišča je v tem tednu izbrisala za £0.000 lir terjatev, med njimi večino starih predvojnih dolgov. Vknjiženih terjatev je bilo 67.000 lir, prenosi nepremičnin pa so znašali 165.000 lir. n— Drevesne sadike. Novomeško okrajno glavarstvo bo v začetku aprila pričelo oddajati iz pokrajinskih gozdnih drevesnic sadike 3 in 4 letnih smrek semenlt, domačega jesena, amerikanskega jesena, črnega bora in enoletne akacije. Sadike morajo lastniki naročiti pri svojih občinah in pil naročilu tu ii takoj plačati. Revnim gozdnim posestnikom bo okrajno glavarstvo dalo sadike brezplačno, morajo pa vložiti prošnjo na okrajno glavarstvo. n— ženo je pretepel. 62 letni užitkar Murgelj Fianc iz Mirne peči je kaj čuden možakar. Na prvi videz vzbuja vtis bo-lanega in nemočnega starčka, ki ni zmožen nobenepiu živemu bitju kaj zalega storiti. Tembolj so bili zato poslušalci v raz-pravni dvorani novomeškega okrožnega sodišča presenečeni, ko je državni tožilec v svoji obtožnici očital Murglju, da je letos 16. januarja pretepel svojo ženo in ji zlomil roko v zapestju. V zagovoru je bil obtoženec prav tako »junaški«, kakor se je izkazal nasproti svoji ženi. Ko mu je sodnik predočil, da je bil že kar šestnajstkrat kaznovan, se je temu na vso moč čudil in kar ni hotel verjeti, da je bil res že tolikokrat kaznovan. Sicer pa se je zagovarjal, da ga je žena neupravičeno zmerjala in povrh tega še skupno s 23 letnim sinom tudi dejansko napadla, zaradi česar jo je v izbruhu jeze s kolom pretepel. Dejanja se je kesal, medtem ko je žena zatrjevala, da mu te surovosti ne more odpustiti. Za svoje dejanje se bo pokoril dva meseca v ječi, ženi pa mora plačati 1000 lir odškodnine za bolečine in povrniti stroške njenega zdravljenja v bolnišnici. n— živinski sejem. Poslednje čase je dolenjska metropola postala pravo središče za prodajo živine in vsi sejmi so vedno obiskani. Vsak ponedeljek prihaja na novomeške sejme kopica kupcev in to celo iz Bel okrajne in Ribnice ter Kočevja. Kupci se najbolj zanimajo za prašiče, s katerimi je vedno živahnejša kupčija in ostane redko kateri neprodan. V ponedeljek je bilo prignanih na sejem 358 prašičev, ki so bili že v nekaj urah razprodani. Konjev je bilo pripeljanih 45, ostalo pa jih je mnogo neprodanih. Z Gorenjskega Vojaške prireditve v Celovcu. Prihodnjo soboto in nedeljo bo vojaška posadka v Celovcu priredila vrsto zanimivih prireditev. Poleg propagandnih pohodov in koncertov bodo posamezni oddelki pokazali svoje sposobnosti na dvoriščih vojašnic. Uredili bodo bivake in bodo prižgali taborne ognje. V nedeljo bo na Trgu Adol-fa Hitlerja, nadalje na Trgu junakov in v jezuitski vojašnici skupno kosilo iz enega lonca. Vojaški kuharji bodo pripravili kosilo za več tisoč civilistov. Izkaznice, Id stanejo pol marke, se prodajajo od včeraj dalje. Kdor se hoče udeležiti skupnega kosila z vojaštvom, mora v nedeljo vzeti s seboj jedilni pribor in servieto. Kdor bo hotel piti tudi črno kavo ali si bo poželel kak drug priboljšek, bo pa plačal eno marko. Nemška vojna kuhinja na Gorenjskem. Gostilničarsko združenje v Celovcu je sklenilo prirediti na Gorenjskem tečaje za uvedbo nemške vojne kuhinje v gorenjskih gostilniških obratih. Trije tečaji so bili doslej prirejeni v hotelu »Triglav« na Bledu. Tečajniki in tečajnice so spoznali nemške vojne kuhinjske recepte. Tečaje sta vodila dva dunajska strokovnjaka, ki sta poučevala, kako se prirejajo jedi iz enega lonca, vojaške jedi in stalna kosila z največjo štednjo mesa in masti ter z uporabo različnih nadomestkov, ki so uvedeni že v vsej Nemčiji. V Poljanah je bilo zborovanje narodno-socialistične stranke v gostilni pri Mačku. Prihodnjo nedeljo bo drugo zborovanje in bo govoril okrožni vodja Kuss. V št. Vidu nad Ljubljano je krajevni vodja Lixtl izročil članske izkaznice koroškega Volksbunda 250 novim članom, ki jih je obenem zaprisegel. — Na šentviškem kolodvoru je bil prvi apel železničarjev. Uleležilo se ga je 170 nameščencev. Obenem je bil apel v nekem drugem šentviškem podjetju. Prav tako so bila sklicana obratna zborovanja v Medvodah. Na sestanku mladih učiteljev in učiteljic kamniškega okrožja je govoril okrožni šolski svetnik Prasch o pomenu šole in otroških vrtcev. Napravili so skupni izlet v otroški vrtec v Jaršah, šolski svetnik je naglašal, da morata otroški vrtec in šola biti naiožje povezana. V Tržiču je ženstvo odprlo zamenjalnlco čevljev. — V nekem tržiškem poljetju je bil prvi tovarniški apel in je okrožni vodja dr. Hradetzky govoril o potrebi sodelovanja med obratovodjo, obratnim načelnikom in uslužbenci. S Spodnje štajerske Na viiiouni fronti je patiei prostovoljec Helmut H u 11 e r iz znane ptujske družine. Star je bil šele 22 let in se je lani po zgleuu nekaterih drugih mlaaih rojakov iz spodnještajerskih nemških družin prostovoljno "priglasil za borbo proti boljševizmu. Dodeljen je bil ' oboroženemu oddelku SS. Smrt gledališkega režiserja. V mariborski boln-šnici je na Jožeiovo umrl za pljučnico režiser Artur Hey. 30 let je sodeloval pri različnih nemšKih gledališčih. V Mariboru je šeie ne lavno spravil na oder opereto »Ljubezen v škerjančevi uli-j ci«. Po tej uprizoritvi se je nameraval vr-j niti v Hannover, a ga je nenadno napadla ' bolezen. Truplo so prepeljali v Gradec, kjei- je bilo upepeljeno. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu operete »Dunajska kri«, »Ljubezen v škrjančevi ulici«, v Tri stare škatle«, »Moja sestra in jaz« ter opera »Ri-goletto«. Graško gledališče gostuje z veseloigrama »Grda račka« in »Fantovščina«. Pianinarstvo na Spodnjem štajerskem. Mariborski dnevnik pravi, da se pianinarstvo na Spodnjem štajerskem spet razvija, odkar jc začela poslovati mariborska podružnica nemškega planinskega društva. List vabi Mariborčane, da se v čim večjem številu včlanijo. Podružnica ima svojo poslovalnico v Tegetthoffovi ulici 16. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo letos o binkoštnih praznikih. Priprave vedi štajersko dirkalno društvo v Gradcu. Napovedujejo, da bodo startaii prvovrstni konji, med drugimi 40 grl iz ljutomerskega rejskega okrožja. Zaščita otrok zoper davico. Lani je bilo na vsem štajerskem cepljenih okrog 95.000 otrok zoper davico. Za otroke v starosti od 2 do 8 let, ki doslej še niso zavarovani zoper davico z dvakratnim cepljenjem, bodo ponovna brezplačna cepljenja na vsem Spodnjem štajerskem v teku aprila. Podrobnosti bodo še objavljene. Tobačne nakaznice so bile pravkar uvedene tudi na Spodnjem štajerskem. Prejmejo jih vsi moški, ki so bili rojeni pred 1. februarjem 1924, in vse ženske v starosti nad 25 let. Nezgoda. Na Teznem se je pri delu hudo poškodoval s sekiro 33 letni tesar Alojz Toplak. Zadal si je veliko rano na levem kolenu. Prepeljali so ga v maiiborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Proizvodnja rud na Hrvatskem. Po statističnih podatkih je v prvem polletju leta 1941. proizvodnja rud na Hrvatskem dosegla naslednje količine: črnega premoga 8.754 ton v vrednosti 2,929.860 kun. antracita 1,049.279 ton v vrednosti 237,965.149 kun, lignita 426.940 ton v vrednosti 68.812.917 kun, asfalta 90 ton v vrednosti 61.802 kune, železne rude 254.709 ton v vrednosti 35,469.060 kun, mangana 2.931 ton v vrednosti 2,092.403 kun, kromove rude 35 ton v vrednosti 34.444 kun, boksita 106.065 ton v vrednosti 21,123.823 kun, petroleja 1082 ton in zemeljskega plina 3.587.946 q v vrednosti 2,686.142 kun. Predelanih rud je bilo v prvem polletju 1941 uvoženih: surovega železa 32.888 ton v vrednosti 66,665.687 in svinca 40.606 ton v vrednosti 338.263. Skupna proizvodnja rud je v letu 1938 dosegla vrednost 530,433.144 kun, leta 1939. 543,647.088 kun, leta 1940. 828,157.859 kun v prvem polletju leta 1941. 465,600.584 kun. Hrvatska tekstilna industrija. Po statističnih podatkih Socialno-ekonomskega instituta ima Hrvatska skupno 185 tekstilnih podjetij. Mesto Zagreb z okolico jih ima 45. prav toliko Osijek in okolica, v Zemunu in Sremu jih je 30, v Zagorju in Medji-murju pa 20. Vseh 185 podjetij ima 220 tovarn, od katerih je 71 tkalnic bombaža, konoplje, lanu in svile, druge pa so predilnice, trikotažne tovarne in podobno. Reševalno društvo v Zagrebu je januarja meseca opravilo 1144 prevozov v dolžini 8280 lan, v februarju pa 1073 prevozov v dolžini 7070 km. Povprečno opravijo dnevno okoli 30 do 35 prevozov, vsakega v dolžini od 7 do 7 in pol kilometra. Reševalno službo opravljata dva avtomobila. Enotna hrvatska stenografija. Po naredbi trgovinskega ministra se mora od začetka šolskega leta 1941-42 na vseh strokovnih šolah in tečajih, kjer se uči hrvatska stenografija, uporabljati samo Magdičev sistem s priloženimi spremembami v vokali-zaciji, konsonanci, samoznakih in kraticah. Zaobljuba Hitlerjeve mladine v Zagrebu. Kakor povsod, kjer prebivajo Nemci, je bila v nedeljo tudi v Zagrebu zaobljuba Hitlerjeve mladine. Svečanost se je vršila v dvorani Glasbene akademije. Navzočni so bili med drugimi nemški poslanik Kasche s svojim štabom, vojaški poveljnik Zagreba, deželni skupinski vodja z drugimi političnimi vodji, prosvetni minister Ratkovič in zastopniki italjanskh ter hrvatskih mladinskih organizacij s svojimi voditelji. Govoril je deželni skupinski vodja Emptng in mladini predočil naloge, ki jo čakajo. ©b&ovlte naročnino! ramo za vnanjo dekoracijo stavb ali za okras sten, marveč za včlanitev umetniških stvaritev v integralno celoto stavb in mo-numentalnih palač Države. Na zahtevo Sindikata lepih umetnosti so začeli razpravljati o tej zadevi v konfederaciji svobodnih poklicev in umetnikov, kjer se je predlog razširil tudi na nedržavne javna stavbe. Medtem je Duce s posebno okrožnico naročil posameznim Ministrstvom, da pri državnih stavbah določijo vedno vsaj dva odstotka za nakup umetnin. To je bil prvi korak k splošnemu zakonu, ki je bil sedaj sprejet in ki bo nedvomno dosegel dva važna smotra: 1. Poslej bodo pri vseh večjih javnih stavbah obvezno sodelovali tudi kiparji in slikarji, s čimer se bo sedanja strukturalna arhitektura s svojimi golimi ploskvami bolj približala slavnim estetskim tradicijam italijanske arhitekture, ker bo v stavbo vedno organično včlenjen tudi kiparsko-slikarski element. 2. Umetniki, katerih gmotni položaj spričo dosedanjč pomanjkljive skrbi arhitektov za sodelovanje likovnikov pri novih stavbah nikakor ni bil rožnat, bodo našli po novem zakonu vir stalnega zaslužka. Tako se bosta po zaslugi te umetnostne politike primerno uravnovesila idealni in materialni Interes, pri čemer je treba uva-ževati, kakor sklepa svoj članek milanski list, da vstopa ta zakon v veljavo sredi trdega vojnega časa, »ko pa nJso pozabljene ne umetnost ln ne visoke zahteva duhovnega življenja«. INSERIRAJTE V „JUTRU"! F. Lefiarfa „I&£IJa Korossiažidpa" Pred prvo slovensko predstavo te mladinske operete Pred petintridesetimi leti je komponiral znani skladatelj Franz Lehar opereto za velike in male otroke, »Indijo Koroman-dijo«, ki predstavlja po svoji vsebini nekakega mladinskega »Lumpacija Vaga-bunda«. Delo kaže vse znake in značilnosti kasnejšega Leharja; pisano je seveda v otroškem duhu, zato so njegovi nape vi vse-skoz melodiozni, ritmično preprosti in la-. hko dojmljivi, kljub temu pa očitujejo izrazno bogastvo, toploto, prisrčnost in ljubkost, ki jih cenimo v njegovi glasbeni tvorbi. Naš pisatelj Ivan Rob, čigar hudomušna žila je znana, je prevedel in predelal prvotni libreto in dodal toliko svoje šegavo-sti in humorja, da ga smemo smatrati za novega avtorja. Po zunanji obliki prinaša besedilo osmerozložen stih, ki daje že sam po sebi govoru živahen ritem in teče neprisiljeno in naravno. Osrednja lika v opereti sta čevljarska vajenca Jaka in Miha. V rodbini in uku pri čevljarju Kneftraču, ki je pijanec in delomrznež, sta postala lena, požrešna in nagajiva. V marsičem spominjata na lika Čipka in Capka. Osnova za zgodbo je prepir med duhom lenobe, Lenigojem in vilo pridnosti Marljivko, kdo izmed njiju bo gospodoval nad Jakom in Mihom. V teku dejanja spoznamo prizadevanje obeh du- j hov, da bi vsak po svoje pridobila fanta. V ! predigri pravi Marljivka: Kneftrač ima učenca dva, oba se dela branita — in včasih Jaka, včasih Miha, od dela večkrat jo popiha. Lenobe duh, ta Lenigoj, je zvabil fanta za seboj. A vendar hočem ju rešiti in z Lenigojem se boriti. Lenigoj ji nasprotuje; Oba fantiča moja sta, z menoj sta se pobratila. Vendar pa rečem ti tako, da tvoja sta oba lahko, če zapustita me sama, če bosta k delu sama šla. Jaka in Miha jo popihata od mojstra in Ro se zatečeta lačna in žejna v krčmo, slišita tam prvič o Indiji Koromandiji: Dežele druge ne poznam, da bi tako bilo kot tam: na glavi tam prav vse stoji, lenuh uživa vse časti — in kdor najbolj neumen je, za kralja tam izvoljen je. Po zraku v usta kar same pečene piške tam letč in kakor storži tu od smrek visijo torte tam vsevprek. Kaj delo je, nihče ne ve, ker delati nihče ne sme. Le komur dela znoj smrdi, ta v Koromandljo hitL Vanjo lahko pride samo tisti, ki se pre-j6 skozi gorovje iz riža, ki obdaja to čudežno deželo. Jaka in Miha najdeta 8 pomočjo Lenigoj a tja pot in napravita Izpit tefro l i.—. Prodamo jtrapacno moško kolo, do bro ohranieno; potovalni usnieni kovčeg. staro violino in fotoaparat Kodak. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 3726-6 Prodam globok otroški voziček odličnem staniu za Lir 1500,—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo rabljen«. 3723-6 Vrata in okna nova, različne mere, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3722-6 Perzijska preproga 310 X 18* cm, rabliena. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3720-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3714-6 Beseda L —.60. taksa —.60 rJ daianie naslova ali ta Šifro I 3.— Kupim stare rabljene sode od 50 do 700 I. Sporočiti gostilni Lasan, Šiška. 3721-7 KauS le dobro ohramen, čist. kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Cist«. 3712-7 Beseda l 1.— . taksa —.60. za daian<;. uksa 60, ti daianie naslova ati za šifro I 3 - PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva nHca 5 Telefon 20-59 INSERIRAJ V „JUTRU U f Prazno sobo za pisarno iščem. Vhod iz stopnišča. Ctmene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno takoi«. 3717-23a Lepo sobo z dvema posteljama, iščeta dva go»poda za prvi april. Porrudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo separiran vhod«. 3724-23a Beseda l —.60, uksa —.60 za daianie naslova ab za šifro I 3.— Citre dobroo ohranjene, prodam. Naslov: Reslieva c. 3-II., d»sno. 3715-26 Klavir dunajske znamke, izredno dobro ohranjene, prodam. SUri trg 30-11., desno. 3728-26 Wmm Izgubljeno Beseda l —.60. taksa -.60 *.» daianie naslova ali if šifro I 3.—. ki Gospodična je izgubila v nedeljo opernem gledališču »verk« od ure. prejme istega v Gledališki ul. 13-11!.. levo. 3707-28 Meglio d'nna pro- vetta lavandnia! Quando voi usate Giglio per fare il bucato, voi eli-minate la fatica di insapo-nare, liscivare, strofin.ire, battere, torcere e far bol-lire la bianeheria. Non šolo. ma sconjauraie i! peri-colo di deter-orare i vostri indumenti. specie que!!i fin-e delicati. Boljše kot izkušena pcrica! Ko uporabljate Giglio za pranie perila, prihranite sebi delo z nami! jen jem, olu-ženiera, mencanjem. splako-vanjem, ovijanjem in kuhanjem perila. Ne samo to, pri tem se izognete nevarnosti. da bi se pokvarila Vaša oblačila, z'asti če so fina in občutljiva. / G Li O AUrOBUCATO ITAliANO Itali;. proizvod, pere sr-.m iKoosrair mirerrt l bestonctki __BEROAMO_ Slovaki ln Hrvati med seboj. Med Slovaško tn Hrvatsko se obeta v letošnji sezoni zelo živahno sodelovanje, že za prihodnje mesece je dokončno dogovorjenih nekaj meisebojnih tekem, deloma v Zagrebu in deloma v Bratislavi. Tako se bodo za velikonočne praznike v Zagrebu ponovno srečali slovaški in hrvatski boksarji, za 7. junija pa je določena prva nogometna tekma v Bratislavi, medtem ko bodo za revanšo Slovaki prišli v Zagreb v teku septembra. Ločeno od vseh teh prireditev se razpravlja tudi o veliki medsebojni plavalni prireditvi v Zagrebu. Kompletno spalnico moderno, s psiho in Ica- j hinisko opremo ter več posameznih komadov pohištva proda Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 3725-12 mimat Beseda l —.60. taksa -.60 za daianje naslo\-a ab za šifro l 3.—. Delnice Vevče. Trboveljske in Kreditni zavod imam še par sto komadov za prodati. — Rudolf ZORE, Liubljana, Gledališka ulica 12. 369S-16 Beseda L —.60, utesa —.60 za daianie naslova ali t, šifro I 3.—. Stanovanje 2—3 sob, moderno, išče bančni uradnik. Mirna družina, dober plačnik. Groharjeva 12. 3713-21 a Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovali In nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda beseda l —.60. taksa —.60 u daianie naslova ab za šifro l 3.—._ Dve sobi spalnica in spreiemnica, s posebnim vhodom, opremljeni, oddam takoj. Ljubljana, Trnovski pristati. I. nadstropje. 3730-23 železniškega uradnika v pokoju in poklonili cvetje ter počastili na katerikoli način in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 25. marca 1942. Družine: JERMOL, ŠTRUS, VLCMK, POPOVIČ E. Salgari: 15 Roman »V lepo kolobocijo smo zabredli,« se je Stiller obrnil k črncu. »Kaj nima naš črni prijatelj v svoji glavi nobene modre misli, ki bi nam pomagala iz tega neveselega položaja? Prav nič varnega se ne čutim v tej hiši!« »Nemara jo imam!« je rekel Moko. »Na dan z besedo!« je zaklical Carmaux. »Ce je tvoja misel izvedljiva, te pri tej priči poljubim!« »Predvsem bi morali počakati do večera.« »Za zdaj se nam nikamor ne mudi!« »Oblecite se vsi po špansko in mirno zapustite mesto!« »Jaz imam tako že notarjevo obleko na sebi. Ali ta ne zadostuje?« »In kako naj se jaz preoblečem?« »Našemite se v zale mušketirje ali helebardirje! če stopite iz hiše kot meščani, vas bodo vojaki na ulicah in zunaj mesta povsod ustavliali!« »Bes te plentaj, to ni napačna misel!« ie rekel Carmaux. »Prav imaš, prijateli oglar. Preoblečenih v vojake nas ne bo nihče vpraševal, kdo smo in kam gremo, zlasti na ne ponoči! Imeli nas bodo za navadno patrolo! Tako lahko brez težave odnesemo pete ln «e vrnemo na ladio!« »A k1e dobimo oblačila7« ie vnraSal Stiller »Kje? Naskočimo nekaj vojakov in jih slecimo!« je odločno rekel Carmaux. »Saj smo urnih in spretnih rok!« »Takšni nevarnosti se pač ni vredno izpostavljati,« je menil črnec. »Jaz sem v mestu dobro znan; nihče me ne bo imel za sumljivega. Brez nevarnosti lahko grem kupovat obleko in orožje!« »Bratec, ti si nam res imeniten dečko!« Tisti mah je zabobnel po hiši zamolkel udarec. »Gromska strela! Nekdo trka na vrata!« Gusar je stopil v sobo. rekoč: »Podoba je, da nekdo kliče notarja!« »Najbrže bo kak moj klient!« je zastokal ujetnik. »Lepe denarce bi lahko zaslužil, pa sem ...« »Tiho! Niti besedice več!« ie odrezal Carmaux. Začul se ie nov udarec, še močnejši od prvega. »Odprite, gospod notar! Hitro, hitro!« »Carmaux!« je rekel gusar, ki se ie bil odločil. »Ce se bomo upirali, utegne oni misliti, da ie starega kap zadela. Zdirjal neutegoma obvestil alkalda te četrti!« »Da, in kaj naj starim, poveljnik?« »Odpri nezaželenemu gostu in ga dobro zveži; nato ga položi semkaj, da bo notarju krajši čas.« Tretji udarec ie bil tako močan, da ni mnogo manjkalo, pa bi se bila vrata sesula. Carmaux ie odprl. »O. kako ste togotliivi. gospod!« Elegantno oblečen dvajsetleten mlad mož ie stopil v hiSo Za oasom mu ie viselo leno bodalce »KakSen red pa ie to. da oufičate čakati ltudi k* se i'm mud"« ie zakričal »Can-anh*'« naglo zunaj bo in Ko je zagledal Carmauxa in črnca, je prestrašen obmolknil. Nato se je za korak odmaknil, a vrata za njim so bila že zaprta. »Kdo sta?« je vprašal. »Služabnika gospoda notarja!« ie z globokim priklonom odgovoril Carmaux. »Aha,« ie vzkliknil mladi mož. »Kai je don Tu-rillo mahoma tako obogatel, da si lahko privošči dva slugi?« »Da, podedoval je no svojem rajnkem stricu v Peruju!« ie smehoma odvrnil flibustir. »Takoj me odvedi k njemu. Napovedano mu je bilo, da bo danes moja poroka s senorito Carmen de Vasconcellos. Prositi ga moram, da ...« Tisti mah je črnčeva roka ustavila besedo v ustih. Na pol zadavljen se je zgrudil mladi človek na kolena; oči so mu stopile iz jam in koža mu ie malone poriavela. »Počasi, prijatelj, počasi!« ie rekel Carmaux. »Z notarjevimi klienti ie treba ljubeznivo ravnati.« »Ne bojte se!« ie odvrnil krotilec kač. Mladeniča, ki v svojem strahu ni pomislil na to, da bi se branil, so spravili v sobo na vrhu. Vzeli sc mu bodalo, ga zvezali in ga vrgli k odvetniku na posteljo. »Opravljeno je. kapitan!« je zaklical Carmaux. Poveljnik je prikimal, stopil k mladeniču, ki je prestrašeno buljil vanj. in ga vprašal: »Kdo ste?« »Eden moiih naiboliših kl'en*ov eosnod « ie odgovoril notar nain«^ n'e°a »Od vrlega mladega foveVa bi h:1 ^ne« vp1:V<- roOujn « »Molčite!« je suho rekel gusar. »Da, bogme, notar žlobudra kakor papiga! Kos jezika mu bo treba odrezati, ako se ne unese!« Zali mladenič je rekel: »Sin maracaibskega sodnika sem, dona Alonza de Conxevia. Upam, da mi zdaj pojasnite, zakaj ste me prijeli?« »Tega vam ni treba vedeti! Ce boste mirni, se vam ne bo zgodilo nič žalega. Jutri vas izpustimo, ako ne bo posebne ovire!« »Šele jutri!« je bolestno vzkliknil že»iin. »Pomislite. gospod, da se moram danes poročiti s hčerko kapitana Vasconcellosa!« »Torej se poročita jutri namesto danes.« »Pazite se. Moj oče je guvernerjev prijatelj in lahko se zgodi, da boste svoje skrivnostno ravnanje drago plačali. V Maracaibu imamo vojake in topove!« Zaničljiv posmeh je zaigral mornarju na ustnicah. »Ne bojim se jih! Tudi jaz imam topove in močne posadke!« »Kdo pa ste?« »Ni vam treba vedeti!« S temi besedami se je gusar obrnil in odšel iz sobe. Spet je nastopil stražo pri oknu. Carmaux in črnec pa sta ta čas preiskala vso hišo od strehe do kleti, da bi našla kaj živil za zajtrk. Stiller se je posvečal ujetnikoma, da ne bi pobegnila. Nazadnje sta črni in beli prijatelj odkrila pre-kaieno gniat in hlebec sira tako slastnesra da iu ie že 7 voniem in Dodobo soravil v dobro volio. Carrnau* ie me"" bo imenitna oodlaea za notarjevo ruino v^nce Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja; Pran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani. s