Leto LXXmM ŠL 108 a LJtfUlaaa, Gena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne rzvaern* nedeijt m praznike. — 1—M do 80 petit vrst a. Din S, do lOO & Dtn ZJSO, od lOO do 900 vrst a Ni a, večji vesta Din -i-—- Popuat po dogovor«. In—anf nt davek posebej. — » ve)ja mesečno t Jugoslaviji Dm , sa JMMSMttS Din LJUBLJAN M-Ja. Podružnic*: MARIBOR. Grajski trp St. T — NOVO MESTO. Ljubljanska ce^tn. telefon »L 36 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1. telefon ftt 65: podružnica uprave: K ocenova uL 2, telefon St. 190 — JHJSENTCB: Ob kolodvoru 10ll SLOVKVJ ORADBC, »omfltov tr* S- — Postna Krmsilnk* ▼ Ljubljani ftt. 10.350. Tri fronte na zapadu Po prvem preizkusu obrambne moči Maginotove črte so se morali Nemci umakniti — Borbe v Belgiji postajajo srditejše — Letalstvo ima se vedno prvo vlogo — V bojih nastopa dva tisoč tankov S francosko - belgijske meje. e (*Ex Change Telegraf«) Nemci očividno skušajo organizirati več napadov na Magino-tovo linijo in sjCer vzhodno od Mosele. p0 srditem topovskem ognju je ta črta francoskega obrambnega sistema prvič od začetka vojne imela možnost, da popolnoma funkcionira v svoji obrambi. Po neuspešnem napadu na Maginotovo črto so se Nemci umaknili zaradi hudega ognja fran-coskoca topništva in francoskega letalstva, ki je krepko podpiralo svojo artilerijo. Po obvestilih, ki so jih dali izvidniki, zbirajo Nemci velike čete na tem odseku in je tako računati z močnim napadom na Maginotove linijo. Smatrajo, da je bil prvi napad izvršen samo zaradi tega. da se preizkus obrambna moč francoskih utrdb in vsega trdnjavskega sistema na tem odseku. Kakor kaže. nameravajo Nemci organizirati hkrati tri fronte: Drvo fronto na francoski meji med Luksemburgom in vzhodno Moselo. ki bi biLa naperjena naravnost na Maginotovo linijo. Druga fronta bi bila organizirana na francosko belgijski meji. če nemške čete pridejo do nje in se lahko utrdiio v svojih položajih. Tretja fronta na bi bila med nizozemsko in angleško obalo in bi imela glavni cili letalske napade na angleško ozemlie. Iz nemških priprav za napad kakor tudi iz priprav zaveznikov za obrambo in protinapad se iasno očrtujejo te tri fronte. S francosko belgijske meje. (e) Boji se stalno razvijajo v globino in širino. Zdi se. da ie včerai popoldne prišlo do zad- njih pokretnih borb Ti spopadi so nastali j zapadno od Albertovega prekopa, preko katerega hočejo Nemci v zapadni smeri s svojimi motoriziranim: oddelki kakor tudi z lahkim in težkim topništvom. KJŽe, da so francoske čete obveščene o teh one-racijah. Ker ie pričakovati, da bodo Nemci prodrli čez Albertov kanal na tem ozemliu. so že včeraj zavezniki koncentrirali čete v teh področjih. Neprestano prihajajo nova ojačenja v moštvu in materialu. Prišlo je že do spopadov med francoskimi in nemškimi motoriziranimi oddelki Nemške moči na zapadnem delu Albertovega prekopa niso velike, ker jim zavezniško letalstvo onemogoča večio koncentracijo Zavezniška letaia se tudi zelo trudijo onemogočiti vzdrževanje zvez med nemškimi četami na fronti in v zaledju Na tem odseku Albertovega prekona kjer so Nemci orišli na zapadno stran ie Drišlo do takih spopadov, da vse kaže. da se bodo sedani^ pokretne operacije spremenile v pozicijske boje. Včerai popoldne so bo i i trajali več ur. Kljub srditim nemškim naoadom. se fronta ni premaknila. Zdi se. da zavezniki ne bodo mogli prenrečiti utrievanie Nem cev ob Albertovem nrekopu. toda nopol-noma izključeno je da bi Nemci nadaljevan" napredovanje proti zapadu Po zadnjih obvestilih so Nemci dosedai opustili množestveno napredovanje proti zanadni Belgiji. Poročila, ki prihajajo javljajo sicer o veliki bitki toda kaže da ne gre za napredovanje, temveč zato da se Nemci utrdijo na svojih pozicijah. Velika bitka od Nizozemske do Mozele Strašna borba med motoriziranimi oddeiki — Trdnjave v Licgeu se po zadnjih poročilih drže odlično Heinkele. lovska letala ©a 7. Nemci sedaj s strojnicami obstreljujejo tudi kolona beguncev, ki beže iz Belci je v Francijo Ob taki priliki so bile ubite včeraj 4 osebe, in sicer dve ženski in dva otroka Poročevalec sam ie bil prisoten, ko so za fronto zajeli tri nemške padalco. ki so se spustili nad nekim gozdom. Vsi trije so bili v delavskih oblekah. Ko so jih zaieli. so bili že na delu. da uničijo brzoiavne in telefonske zveze. Prebivalstvo je hotelo padalce linčati. Angleška letala se uspešno udeistvuieio V Ardenih ie 7 angleških bombnikov porušilo pontonski most. ki so ga zaradili v vsej naglici Nemci. Nobeno angleško letalo ni bilo pri tem izgubiieno Patruljiranje angleških vojnih ladij London, 14 maja. AA. tReuter) Britanska admirali teta sporoča: Po nemškem napadu na Belgijo in Nizozemsko patru-ljirajo britnnske vojne ladje ob belgijski in nizozemski obali. Vse sovražne čete. ki so jih letala spustila na letališča, so bile bombardirane. Veliko število beguncev je bilo izseljenih iz krajev kjer potekajo borbe. Množestveni letalski napadi Širok razmah nemškega letalstva v Belgiji — Nemci imajo na Nizozemskem večinoma moto* riiirane divizije Pariz, 14. maja. e. (Ebcchange Telegraf) Iz Belgije prihajajo obvestila, po katerih so Nemci včeraj popoldne prvič pričeli z napadi na posamezne strateške in vojne objekte z množestvenimi letalskimi napadi. Kaže, da se bo nemški pritisk spremenil v tej smeri in da se letalski napadi ne bodo več vršili samo zaradi spuščanja padalcev in preprečenja zbiranja ter organiziranja zavezniških čel za protinapad, temveč pripravljajo Nemci napad iz zraka na vse odseke Z nizozemske fronte se izve. da so Nemci poslali na Nizozemsko v glavnem motorizirane divizije. Te čete sc sestavljene tako, da so sposobne za lahko in hitro napredovanje, ne pa za pozicijske boje. kakor so opremljene čete ki jih pošiljajo v Belgijo. London. 14 maja A A (Reuter) Poročajo, da se ie začela velika bitka. Od Nizozemske pa vse do 3lozele so nemške armade stopile v akeijo. Na Nizozemskem prodirajo nemške čete na zapad proti Arai^u. V notranjosti Nizozemske so ponovno zavzele nekatere točke, ki so jih zasedli padalci in vojaki »pete kolone«. Položaj Nizozemske je resen, čeprav nndi država odpor. V Belgiji so nemške motorizirane čete pojavljajo pri Maastrichtu. Hasseltu in Tcngerau. Ti oddelkj so bili včerai v borbah s francoskimi motoriziranimi oddelki v največji bitki, ki se Je doseda.j bila med motoriziranimi oddelki. V borbi je sodelovalo do 200C tankov. Borba je strašna, toda Francozi se bore sija ino, in njihovo orožje, kakor tudi njihovi tanki dokazujejo, da so boljši od sovražnikovih. Po zadnjih poročilih, ki so prispela, se vse trdnjave v Lie-geiu odlično drže. Junaški odpor nizozemske vojske Amsterdam. 14. maja. e. (Havas). Nizozemski radio je opolnoči izdal naslednje poročilo: Sovražnik je na majhnem odseku prispel do Rena. Nizozemske čete so ga odbile, toda odseka niso mogle vzdržati. V severnem delu Nizozemske je sovražnik utrdil svoje pozicije, južno od Rot-terdama se nemške kolone še drže. Kontingenti francoskih čet stalno prihajajo v Brabant. Nizozemska mornarica v duhu svoje slavne tradicije aktivno sodeluje z zavezniškim brodovjem. Po izjavi nekega ujetega nemškega oficirja so nizozemske protiletalske baterije sestrelile mnogo nemških letal. London, 14. maja. s. (Reuter). Zadnje nizozemsko vojno porcčilo javlja, da je nemška vojska povečala pritisk na severu Nizozemske. Izolirani oddelki nemških padalcev ,ki so zasedli letališče VVaalhaven pri Rotterdamu, so sedaj zavzeli važen industrijski del Rotterdama in važen most v mestu. Nizozemska vojska v južni Nizozemski je prejela ojačenja zavezniških 6et in nudi junaški odpor. Zaupanje in samozavest v Belgiji Bruselj, 14. maja. e. (Reuter). Navzlic srditim napadom, ki so jih izvrSill Nemci v zadnjih 24 urah kaže. da se položaj ni bistveno spremenil. Zavezniške čete prihajajo stalno in v velikem številu. V Bruslju je vedno večje zaupanje in samozavest med prebivalstvom. Ljudje so pripravljeni na srdite borbe a so si popolno-na svesti glede končnega izida vojne. Begunci iz vzhodne Belgije neprespano v množicah prihajajo v Bruselj. Pošiljajo jih na belgijsko obalo ali pa v Francijo. Za pomoč beguncem Capetovvn, 14. maja. AA. Parlament južnoafriške zveze je na predlog vlade dal pomoč enega milijona funtov Sterlingov za nizozemske in belgijske begunce. Pomoč je bila odobrena soglasno. rdite letalske borbe Iz Londona poročajo o uspešnem udejstvovanja angleških letal — V Pariza izjavljajo, da je bilo v zadnjih tren dneh sestreljenih nad 400 nem* širin letal London. 14 maja s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki zopet oonovno napadli nemške čete v Belgiii in na Nizozemcem in sicer tako ponoči kakor tudi podnevi Pri napadih podnevi proti prodiraiočim oddeikom v Beleriji so naletela angleška letala na močan ogeni nroti letalskega topništva. Neka i angleškh leta] ie bilo ori tem izgubljenih Ob nizozemski obali so se »popadla angleška letala Donovno z nemškimi letali in so iih več sestrelila. Isto tako so bile napadene nemške patrolne ladie. Ponovno so angleška letala bombardirala zopet Waalhaven pri Rctterdamu Pariz, 14. maja. s. (Reuter) Kakor je sporočil sinoči francoski propagandni minister, je bilo v zadnjih 3 dneh nad Belgijo, Nizozemske in Francijo sestreljenih ali uničenih nad 400 nemških letal. 34 letal ao sestrelili protiletalski topovi v Franciji, 88 pa zavezniška lovska letala nad Francijo in Belgijo. Več nemških letal ie padlo v morje, druga na so bila uničena ali zajeta na Nizozemskem. Angleška letala so samo včeraj sestrelila 40 nemških letaL London, 14. maja. s. Nemški bombni napadi na angleška letališča v Franciji so nekoliko popustili v silovitosti. Posebni poročevalec angleške radijske družbe v Franciji javlia. da je bilo v petek zjutraj pri nemških bombnih napadih uničeno samo eno angleško letališče v Franciji, in sicer najbližje fronti. Tudi s tega leta* lisca so Angleži že dve uri pred napadom odstranili vsa letala- Včerai ie bilo samo pri napadih na angleška letališča v Franciji sestreljenih okoli 30 nemških bombnikov. Nemške hagnahe niso v nobenem sorazmerju z doseženimi uspehi. 2e do 8. zjutraj so MetreH* piptaetalski topovi 3 Počakati je treba brez strahu in nestrpnosti Francoski tisk o trenutnem položaju na bojiščih ter o odnoSajšh med Italijo in zavezniki Pariz, 14. maja. AA. (Havas) Jutranji listi razpravljajo o borbah v Belgiji in Nizozemski zlasti pa okrog Liegea. nato pa govore o Churchillovem govoru v parlamentu ter o ukrepih proti >peti koloni«. >Petit Parisien« poudarja, da so zavezniške čete 13. maja prispele že dlje, kakor pa je bilo predvideno. Pri tej priliki sta belgijski kralj in belgijska vlada izrazila svoje največje zadovoljstvo, ker smatrata, da je to dejstvo kapitalnega pomena. >Epoque« izraža mnenje, da Belgija in Nizozemska nista glavno poprišče, kjer bo sovražnik storil največje napore List meni, da Nemčija samo poskuša v Belgiji in Nizozemski ustvariti drugorazredno bojišče, ki bi imelo namen pritegniti zavezniške rezerve, člankar misli na možnost napada skozi Švico in prav tako ne izključuje možnosti čelnega napada na Maginoto-vo črto. Na kratko rečeno, pravi list, stanje še ni jasno. Počakati je treba brez strahu in brez nestrpnosti. Tisto kar mo, je, da je sovražnik šele začel s svojim; ogronniimi napori. Sovražnik bo vodil borbo z nezaslišano ljutostjo ln z vsemi svo jimi gigantskimi sredstvi. »Jour« pravi, da lahko traja faza borbe od Zuiderskega jezera pa do reke Mozele več tednov. Toda to obdobje nas ne sme presenetiti, prineslo bo prav gotovo nekod napredovanje, drugje pa morebiti umik. Toda naše postojanke so solidne in daleč od tega, da bi jih bilo mogoče načeti. Mi imamo lahko polno zaupanje in upravičene nade. »Victoire« poudarja, da je general Ga-melin upošteval vse te težave, na katere bodo naletele francoske čete in je očrtal njihov pomen in storil vse, da bodo težave premagane. Ko piše o odnosih med Italijo in zavezniki, o italijanskem tisku kakor tudi o širjenju protibritanskih plakatov pravi list, da vse to skupaj ni imelo tistih rezultatov, kakor je bilo pričakovati. De- jansko uživata Belgija in Nizozemska v Italiji največje simpatije. Politični urednik »Populaira« pravi, da sta se Francija in Anglija trudili, da bi izvedli blokado tako, da bi čim manj oškodovali italijanske koristi. V trenutku, ko zavezniški vojaki prelivajo kri v obrambi treh nevtralnih držav, pa postavlja »Gior-nale d* Ttalia« vprašanje ali ne predstavlja zavezniška blokada kršitev najbolj elementarnih načel mednarodnih pravic. Ko branijo civilizacijo, zavezniki žrtvujejo nekaj več. kakor pa je nekaj kilogramov masla ali pa nekaj kilogramov grozdja, ki se zdi Italijanom tako silovito važno, in katero se je zaradi blokade nekoliko zakasnilo. Delni umiki ne smejo opravičevati pesimizma London, 14. maja A A. (Havas) V pooblaščenih vojaških krogih v Londonu se izve, da je prišlo do glavnega nemškega napada na severnozapadnem bojišču tako, kakor so pričakovali, namreč med nizozemsko in belgijsko mejo. Nemški pritisk je bil strahovito hud v bližini prekopa v Maastrichtu. Pri tej priliki poudarjajo, da je Nemčija v vsej svoji zgodovini skušala zmerom izvesti prve udarce na tem mestu. Prav tako pripominjajo, da položaj še ni popolnoma jasen in da bodo točne, jasne in avtentične vesti zelo redke. Toda javno mnenje ne sme tolmačiti dogodke tako, da bi opravičili pesimizem, če pride do delnih umikov, Id M Jih mogla najaviti razna poročila med operacijami. Izve se. da nemški padalci včasih nosijo britanske ali zavezniške uniforme, včasih pa uniforme poštarjev, policajev, ali pa navadnih policistov, včasih pa so oblečeni celo v ženske obleke. Tu gre za padalsko moštvo, ki je dobro izvežbano za hitro akcijo in za napade. Nizozemska kraljica v Londonu London. 14. maja. & (Reuter) Tukajšnje nizozemsko poslaništvo le objavilo uradno pojasnilo, zakaj je kraljica Viljemina zapustila Nizozemsko in se preselila v London. Poročilo pravi, da kraljica ni nameravala oditi iz Nizozemske, je na to končno storila na mnnret ni in rimski vlade, M je bila obveščena, da hočejo Nemci kraljico ujeti. Zato je odala kraljica Viljemina naj-preje iz Haaga po morju / provinco Zee-land. Ko pa so pričela nemška letala Zee-land bombardirati, ie prišla kraliica do prepričanja, da lahko bolje opravila vladarske posle izven države in ie sprejela vabilo angleškega kralja, da pride v London. Kraljica se bo vrnila na Nizozemsko čim preje mogoče. Uradno poročilo nizozemskega poslaništva javlja toda, da je nizozemska vlada London, 14. maja. s. (Reuter) Kraljica Viljemina je takoj po svojem prihodu v London sprejela v nizozemskem poslaništvu zunanjega ministra van Kleffensa kakor tudi nizozemskega ministra za kolonije in nizozemskega poslanika. Voivodinja L burika v Parizu svobodo akcije. 14. maja. e. (Havas) Velika voj-vodinja Luksemburška in njen soprog sta v spremstvu svojih otrok prispela snoči v Pariz. Luksemburška suverena sta se z otroki nastanila v velikem hotelu sredi mesta, kier živijo v najstrožjem ineognitu. Nove trgovinske pogodbe med Španijo in Italijo Madrid, 14. maja. AA. (Štefani). Včeraj je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Italijo in Španijo. Določeno je, da se bo ustanovna stalna itahjanako-| španska komisija, ki bo skrbela sa izved-■ bo sklenjene pogodba. _ „Naj navadne j še vaše pri' pvvedovanje o življenju v jojsfei, o kretanju in bivanju vojnih edinic, o dogodkih v njih, a orožju, more dati neprijateljskim agent o m podatUe, hi sa zanje lahho dragoceni, nam pa morejo silno škodovati. Zato ne govorite o vojaških zadevah po kavarnah, na železnici, v tramvaju in na javnih prv starih. Zapomnite si ljudi, tri vas o teh stvareh izprasu-jejo." (Iz proglasa Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije) Jugoslovenski tisk o zbližanju s sovjetsko Rusijo »D e I o« glasilo pravosodnega ministra dr. L. Mar-kovica, piše: Sklep za obnovitev trgovinskih, prometnih in drugih odnosov mod našo državo in sovjetsko Rusijo je drlo modre politike kneza namestnika, ki je v psihološko najusodnejšem trenutku čutil razpoloženje jugoslovenskega naroda in posebne potrebe -Jugoslavije v današnjih težkih časih, dn dobi zraka in svobodo pihanja ne samo na svojih zapadnih mejah, temveč tudi na vzhodu, tam, kjer je vedno v narodu obstojal velik in močen interes za naš narod in njegovo bodočnost. Odveč bi bilo spominjati na stoletne zveze z ruskim narodom in z velikim ruskim imperijem. Prav tako bi bilo odveč ocenjevati notranji režim v sovjetski Rusiji, ko je ta režim pokazal dovolj elastičnosti za normalne mednarodne odnose med državami in za sklepanje trgovinskih, prometnih ln drugih aranžmajev, ki so z vsakim dnevom potrebnejši državam, ki niso v vojni, ki pa se v danih razmerah vedno bolj čutijo prizadete po težkih posledicah vojne ln vojnih ukrepov posameznih vo-jujočih se držav. Za nas je trlavno, da je naš narod s tem aktom državne politike dobil občutek, da Jugoslavija ni zaprta v okviru Dunavske kotline in Balkanskega polotoka. Veseli nas, ker je ta akt našel odmev v najširših narodnih slojih tako pri Srhih, kakor pri Hrvatih in Slovencih. Daleč smo od tega, da bi precenjevali značaj slovanstva v mednarodnem življenju, vendar čutimo tako rekoč instinktivno zadovoljstvo, ker je prišlo med največjo slovansko velesilo in našo državo do stika v gospodarskem pogledu in ker je odstranjena velika bariera. ki je ovirala, da bi se obzorje nad Jugoslavijo razsvetlilo ne samo na severu in na zapadu, temveč tudt na jugu in na vzhodu. »H rvatski dnevnik« zavrača verzije, po katerih naj hi prišlo do pogajanj s sovjetsko Rusijo po posredovanju Londona oziroma Berlina. Pobudo za pogajanja je dala stvarno neposredna Izmenjava misli. Takoj ob pričetku vojne, pravi list, je postalo očitno, da bi bila obnova trgovinskih odnosov s sovjetsko Rusijo za Jugoslavijo koristna, tembolj, ker se je petrolejska kriza zmerom bolj ostrila. Celotno vprašanje je bilo tem laže načeti, ker so na sovjetski strani bili že prej pripravljeni na obnovo trgovinskih odnosov z Jugoslavijo. Z obnovo trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo se bo ponovno, potrdilo pravilo, da ideološke razlike nikakor ne vplivajo na trgovinske odnose med posameznimi državami. To sledi tudi iz tega, da se Anglija ponovno prizadeva oja-čiti svoje trgovinske odnose s sovjeti, da je v enakem smislu na delu tudi Italija in da si je Nemčija že zdavnaj uredila svoje gospodarske odnose s sovjetsko Rusijo ter se med njima razvija prav živahen trgovinski promet. Novosadski »Dan« priobčuje članek Adama Pribičeviča, ki pravi med drugim: Sam mednarodni red je zahteval, da stopimo v redne mednarodne odnose s sovjetsko Rusijo in sicer brez ozira na občutke, ki nam jih je za-* pustila nedavna preteklost do ruskega naroda, ki ima vodilno vlogo tudi v Sovjetski nniji. Prišla je težka mednarodna kriza, polna nevarnosti za nas ln nas narod instinktivno čuti, da ruskemu narodu, pa naj bo njegov režim kakršenkoli, ne more biti vseeno, ako pride Balkan v oblast kake velike države. Na tej točki se popolnoma ujemajo naši Interesi. Naši in sovjetski, kajti niti stara Rusija se ni zavzemala za stvar zaradi nas, temveč zaradi sebe. Stockhaim, 14. maja. z. Tukajšnji listi poročajo, da je Sovjetska Rusija v zadnjem času znatno zmanjšala dobave petroleja in drugih sirovin Nemčiji. Rusija je medtem sklenila nove trgovinske pogodbe z raznimi nevtralnimi državami, med drugim tudi s Švedsko in Jugoslavijo, katerim mora zdaj dobaviti večje količine petroleja in drugih sirovin. Do zmanjšanja dobav za Nemčijo ie prišlo tudi zaradi tega, ker Nemčija Sovjetski Rusiji doslej ni dobaviia rftiinbltonih industriiskih • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tar_t, 14. maja »__ 8tev. f08 čiščenje na Nizozemskem Oblasti izvajajo stroge ukrepe, da se _______ država pred vsakim notranjim presenečenjem Amsterdam, L4. maja. AA. (Havas) Policijske čete križariio s podporo meščanske garde in vojaških čet z avtomobili po prestolnici Dopisnik Havasa je videl tovorne avtomobile polne nizozemskih nacionalnih socialistov v spremstvu policajev, ki so imeli v rokah naperjene samokrese. Avtomobili so peljali v smen dtou policijski prefekturi O oriliki preiskave v posameznih nišah je prišio do dramatičnih prizorov. Po sporočilu glavnega generalnesa štaba so voiaške oblasti sedai do v sod eospodar notranjega položaja Železniški promet ie še naprej orekinjen Civilisti še nada;je no smejo uporabljati telefona in telegrafa. Pošiljati se smejo samo dopisnice Vsi ti ukrepi dokazujejo da hočeio odgovorne oblasii b;ti zavarovane Dred slehernim presenečenjem V vsej državi so pogosti alarmni znaki Zupan v Rotterdamu je na zahtevo vojaških oblasti prepovedal da bi smeli meščani odhajati na ulice od osmih zvečer pa do sedmih ziutrai Obenem ie ukazal, da morajo zapirati okna in vrata. Ostre besede vatikanskega glasila Vatikan. 14. maja (e) »Osservatore Romano« objavlja obširno poročilo o junaškem zadržanju Belgije Nizozemske in Luksemburške proti nemškemu napadu List poudarja, da ima totalna vojna, ki jo izvaja Nemčija, jasno obeležje brezsrčne vojne, vojne za iztrebljenje kar hkratu tudi dokazuje, da je vojna soloh izven vsakega zakona. List na koncu dostavlja, da je z uporabo tujih uniform kršena haaška j konvencija in da se na ta način kršijo vojna prava. »Peta kolona« v Luksemburgu Pariz, 14. maja. e. (Havas) Posebni dopisnik agencije Ha vas daie naslednji opis delovanja »Pete kolone« ob pnliki vpada nemških čet v Luksemburg. >:Meščani in turisti«, ki so bili že več tednov oboroženi z avtomatičnim orožjem. in so celo razpolagali s topovi proti tankom, so pričakovali francosko konjenico, ki je na poziv velike vojvodinje stopila v akcijo da ustavi prodiranje sovražnika. V noči. ko ie bil izvršen na nad. so nemška transportna letala spustila 20 padalcev, same oficirje, ki so t koi do pristanku pre-vzeli poveljstvo nad »2000 oboroženimi turisti«. Ti turisti niso samo vznemirjali francoskih čet. temveč so skušali tudi preprečiti beg Luksemburžanov. Avtomobile, s katerimi so Luksemburžani bežali proti francoski meji, so obstreljevali s strojnicami. Francoski poslanik v Luksemburgu ie bil ujet toda obstoji upanie. da ga bodo ščitile mednarodne konvencije, ki mu zagotavljajo pravico imunitete Izredni varnostni okrepi v Egipta Nemški odgovor na zavezniške očitke V Berlinu zatrjujejo, da nemška letala bombardirajo samo vojaške objekte — Obtožbe glede nizozemski!, in bclgij_*kih ujetnikov Berlin, 14. maja A A. (DNB) V zadniih 24 urah sovražnik ni v vojaškem pogledu mogel javljati dosti ugodnega. Zato sta francoska in angleška projiaganda toliko marljiveje širili vesti o strahotah nemške letalske sile. katere so si izmislili v Belgiji in Nizozemski Ponovno skušajo ustvariti vtis. kakor bi Nemčija s svojim letalstvom začela tako imenovano totalno vojno. Radijska postaja v Rilu je objavila, da je nemško letalstvo začelo bombardirati zasebne a\ix>mobiIe in streljati z majhne višine na pešce. Neki ameriški i s t je objavil vest. da so Nemci začeli z bombardiranjem in zažiganjem velikih mest. Spričo tega ugotavljajo na nemški strani, da so nemške letalske sile že od prvega dne vojne stalno v akciji. Njihove naloge niso v tem, da bi streljale na mesta in bežeče ljudi, temveč da se bore proti voiaškim ofc> iesktom. letališčem, križiščem in proti zbiranju sovražnih čet. Vse drugo ni nič resnično. To širi samo sovražna propaganda zaradi toga, ker nima kai poroča o svojih uspehih. Berlin. 14. maja. AA. (DNB) Na francoski strani so objavili trditev, da uporablja Nemci ia nizozemske in belgijske ujetnike kot zaščito pred napodi in pravijo dalie tudi to. da so med padalci žene in otroci V zvezi s tem je nizozemska vlada izjavila, da je Neir__ja kršila § 23 haa-ške konvencije. Spričo tega na nemški strani i__~exrno naglasa io. da te obtožbe niso upravičene in da jih je Mzozemska vlada zlonamerno razširila, da bi civilno prebivalstvo podžgala na hujši odpor proti nemškim četam.. Nizozemska vlada izjavlja, da se Nemci ja posluicuje istih načinov vojskovanja, kakor se jih je posluževala v poljski vojna in da bo zato i__oe«mska vlada s temi letalci, ki se prisilno spuščajo na sovražnem ozemlju ravnala kot z vohuni. Nemčija je v slučaju Norveške dokazala, da se bori častno in pošteno in da je izpustila norveške vojne ujetnike. Kakor se v današnji izjavi nemške vlade vidi, bo za vsakega ubitega ali oa ustreljenega padalca ustreljenih 10 francoskih ujetnikov. Nizozemska se mera zavedati, da ie v Nemčiji že KK000 nizozemskih ujetnikov in da ie Nemčija močnejša. Nemška vlada priporoča nizozemski vladi, nai že vendar enkrat objavi dokaze za svoje klevete in izmišljene trditve. Nemško poročilo o bojili Berlin, 14. maja. AA. (DNB). Po Včerajšnjih poročilih, ki so prispela pozno ponoči, je včei-ajšnji dan v Nizozemski in Belgiji potekel v glavnem v letalskih akcijah. Nemška letala so jisvedla celo vrsto velikih uspešnih poletov, ki so povzročile velike izgube sovražniku. Poleg tega so letala izvedla napade vzdolž riizozemsko-belgijske obale ter ovirale izkrca-vajije britanskih čet. Zadetih je bilo več britanskih vojnih in ti-govekih ladij. Nekatere od teh ladij so se tudi potopile. Večkrat je prišlo do letalskih borb, v katerih je bilo zbitih čez sto sovražnih letal. Z ozdrom na velikansko število letal, ki so v borbah sodelovala z nemške strani, so tudi nemške izgube večje, kakor pa so bile v prejšnjih borbah. Zbitih je bilo 30 nemških letaL Nemško letalstvo je uspešno sodelovalo tudi pri napredovanju nemških motoriziranih čet v zapadni Nizozemski, kjer sodelujejo letala stalno z m o torizirani mi oddelki. Ti oddelki vanj je jo razne prometne zveze in mostove. Ves narod mora podpirati vlado Včeraj je kongres angleške delavske stranke z ogromno večino odobril sodelovanje svojih zastopnikov v Cfcurchiliovi vladi L. o n d o n, 14. maja, d. V Boraemouthu se je sestal včeraj kongres angleške delavske stranice. Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev vstopa zastopnikov stranke v Churchillovo vlado. Predsednik kongresa je otvoril zasedanje z izjavo, da je dolžnost angleškega delavstva, da po svojih najboljših močeh doprinese k zmagi pravične stvari. Zato stranka ne sme več stati ob strani, marveč mora z vstopom v vlado prevzeti svoj del odgovornosti, a obenem s tem manifestirati vero v mednarodno pravičnost in resničen mir. Vodja parlamentarne frakcije stranke major Attlee je nato podal obširno poročilo o položaju, ki ga je kongres z odobravanjem sprejel. Govoreč o veliki borbi je dejal, da je sedanji trenutek negotovosti najstrašnejši. Vse je postavljeno na kocko. Angleško delavstvo mora nastopiti tako v političnem kakor v vojaškem pogled d čvrsto in odločno. Njegove besede so bile sprejete z burnim pritrjevanjem. Na njegov predlog je nato kongres z ogromno večino — c 2,400 glasovi proti 170 glasovom odobril sodelovanje zastopnikov stranke v Churchillovi vladi. Po končanem glasovanju je govoril podpredsednik stranke Gre«nwood, ki je med drugim izjavil: Bilo bi podlo od nas, ako l>i sedaj odklonili sodelovanje pri pomoči trem malim državam, na katere je bil izvršen napad, ne glede na to, da se je sovražnik s tem svojim napadom približal našim obalam. Ne bi bilo pravično z nsftr strani, če bi preprečili, da se ne bi v celoti izkoristile ogromne sile, s katerimi razpolaga naš narod. Vlada, Id se drži takega programa, je potrebna, da jo podpira ves narod; tega podpiranja pa si ni mogoče misliti brez sodelovanja zastopnikov delavske stranke pri delu, ki se sedaj izvaja v dobro vseh narodov na svetu. Izpopolnitev Churchillove vlade London, 14. maja. AA. (Havas). Verjetno je. da bo (__iurchi_lova vlada de danes izpopolnjena. Od važnejših inin_9trstev bodo dobila svoje šefe mirustrartvo za dominione, za kmetijstvo in za vodstvo gospodarske vojne. Potem pa pridejo na vrsto še iriimstrstva za prehrano, za trgovsko mornarico in rmnistrstvo za Škotsko. Mislijo, da bo konservativna stranka dobila dominionsko ministrstvo. Naši odnosi s sovjetsko Rusijo Sofija, 14. maja. e. »Mir* prinaša v rubriki :Tu in tam* kratek članek o odnosa jih med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. Članek navaja: Pred dvema mesecema, ko smo prejeli prvo vest, da bo iz Beograda poslana delegacija, ki bo zaključila trgovinski sporazum med dvema državama, ne da bi bili vzpostavljeni diplomatski odnosa ji, smo izjavili, da v tem ni ničesar slabega. Kakor je bilo z drugimi državami, tako bo tudi z Jugoslavijo. Nova delegacija bo imela nalogo, da vzpostavi diplomatske odnoša-je med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo, ker je zelo težko, da se vodijo trgovinski razgovori med dvema državama M nimata diplomatskih cdr_osajev. * v " V ^^Vi V jr 9 *\w'"_ i, 4 % ■ * * a. _*ra. U * < >• *\a-*T A%**jf 4* > v _> I gt _ Vj * ^ k > \r l A* * ' h M _> _ Švedska pogajanja ▼ Moskvi Stockholm, 14. maja.AA. (Reuter). švedski radio je včeraj sporočil, da odpotuje danes v Moskvo švedska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za novo trgovinsko pogodbo s sovjetsko vlado. 14. maja. s. (Reuter). Po Egiptu je sedaj odrejena do nadaljnjega za vsako noč __t_axmitev. Dostop k naj-v__r_sj§emu jezu na Nilu je odslej vsakomur prepovedan. Tudi sicer so bili pottvzet) izredni varnostni ukrepi v Egiptu. Egiptaka in angleška vojska se toontentrirata ob 'ibijski rreji In civilno prebivalstvo je bilo iz obmejnih predelov deloma evakuirana Kairo, 14. maja. AA. (Havas). V vrsti ukrepov, ki jih je dosedaj Izdala egiptaka vlada v sporazumu med vojaškimi oblastmi, je tudi odlok, s katerim se izliv reke Nila proglaša za vojaški pas. Razen tega je~ vlada sklenila poklicati v slučaju potrebe pod zastavo tudi upokojene častnike. W__h_iicft_*_, 14. maja. a (Reuter) Tajnik predsednika Roooevelta ie _rxwoc_L, da namerava Roosevelt ie ta teden predložiti kongresu nove dodatne kredite za izpopolnitev ameriške obrambe. Kakor poročajo bodo znašali dodatni krediti 500 n__ijonov Nove zavezniške čete pri Narviku London, 14. maja. s. Norveška telegrafska agencija javlja, da so se severno od Narvtka izkrcale nove zavezniške čete. Južno od Narvtka so poskusili izkrcanje Nemci. Pri tem je bilo več nemških transportnih ladij potopljenih. Oddelki, ki jim je uspelo priti na kopno, so obkoljeni. Izjava Cordella Hulla vVashington, 14. maja. A A. (Havas). Zunanji minister Cordell Hull je imel na neki skupščini govor, v katerem je opozoril člane na važnost mednarodnih dogodkov, zlasti z ozirom na interese Zedinjenih držav. Rekel je, da bo konec koncev pravica le zmagala nad silo. Mednarodno pravo, je rekel Hull. se sramuje vsega tega. Dana beseda ne velja več ln lahko se reče, da vlada v svetu mednarodna anarhija. V takem položaju je dolžnost tistih, ki so se posvetili izboljšanju in uveljav-ljenju mednarodnega prava, vse bolj pomembna in vzvišena. Mi verujemo v prožnost mednarodnega prava in smo prepričani, da bosta morala in pravo zmagala nad anarhijo in kaosom. Nemčija ni odgovorila Ameriki Wasbington. 14. maja. s. (Reuter) Zunanji minister Hull je sporočil, da ni nemška vlada poslala ameriški vladi nobenega odgovora na protest proti bombardiran i u Bruslja. Tudi ni nemška vlada odgovorila na prošnjo ameriške vlade, nai nemško letalstvo ne bombardira odprtih mest. Veliki manevri ameriške mornarice Wa«hlngton, 14. maja. AA. (DNB). Kakor se izve, bodo imeli v Združenih državah avgusta največje manevre ameriške vojake. Sodelovale bodo vse vrste orožja. Skupno bo na manevrih okrog 310.000 vojakov. Teren rnanevrov pa še ni določen. Zavezniška naročila v Ameriki W*shington, 14. maja. AA. (Reuter). Po izjavi nekega mvezniškega delegata za nakup vojnega materiala v Ameriki so zavezniki v zadnjih štirih tednih naročili v Zedin jenih državah vojnega materiala in letadskih motorjev za 350 inilijanov dolarjev. Sedaj se vodijo pogajanja še za dve podobni veliki naročili. Železniški promet med Baslotn in Nemčijo ustavljen 14. maja. a (Reuter) Uradno potrjujejo, da so Francoza z bombardiranjem porušili železniški predor pri Isteinu na nemški strani švicarsko-nemške meje. .jaradi tega je sedaj ves železniški promet med Nemčijo in Baslom ustavljen. Vse banke in važnejša trgovinska podjetja so zapustila Basel in se izselila v notranjost države. Banka za mednarodna plačila v Baahi je preselila svoje arhive v neko gorsko vas. Sorzna poročila CurUi, 14. maja. Beograd 10. — Pariz 8.075, London 14.25, New York 446. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178. S fiCm&fbega piatna Kino Matica: Bal v operi. Nemški film, ki prikazuje nastrojenje iz starih dobrih časov, ko so si boljši purgarji z dežele privoščili pustolovščine na nekdaj slavnem opernem plesu na Dunaju. Bolvarv je dobro zrežiral film in glavni nosilci vlog so znani dobri igralci Paul Hbrbiger, Hans Moser, Theo Lingen itd. V takih zgodbah, kakršno podaja film, so navedeni igralci nekako doma, zato je film uspel in nudi prav prijetno zabavo. Režiser se je zelo potrudil in dal igri primeren tempo in primerno efekten razplet. Kino Union: Nin očka. Morda smo pričakovali preveč in smo zaradi tega malce razočarani s tem filmom slavne Grete Garbo. Igralka se je sicer pokazala v novem filmskem sižeju, toda ostala je Greta Garbo, ki ji novi milje, v katerem jo tu vidimo, ne prija. Imamo jo v spominu kot Napoleonovo ljubico in kot kraljico Kristino in kot damo s kameltjami, torej v vlogah s primerno sijajnim okoljem, tu pa je tovariaica ls Moskve, ki pride v Pariz in se zaljubi v grofa. Režiser Ljubic se je zelo potrudil, a vendarle mu ni uspelo doseči one enotnosti v režiji, ki je odlika velikih fiLmskih del. Nova je Greta le v toliko, da ae v nekem prizoru od srca smeje, toda Garbo se ne smeje lepo in v tem prizoru je režiser njen smeh prevpil s smehom statistov. Film je bolj satira ko komedija. Vidimo tudi odlične tipe delegatov iz Moskve, ki jih zapelje demokratični Pariz. »Ninočka« ni nobeno filmsko odkritje z Greto Garbo, res je samo, da je film zanimiv. DRAMATIČEN PRIZOR — Kako vam je bila všeč snoči nova drama ? — Zelo Končana je bila z izredno dramatičnim prizorom, ko so avtorja vrgli iz gledališča. Binkoštni prazniki v Ljubljani Dva dneva hahatUh birm kakor v sta rili dobrik časUh LJubljana, 14. maja Naj se sgodi v Ljubljani karkoli, četudi je prirejen še tako imeniten mednarodni kongres ali je pa nase mesto počaščeno s kakšnim velikim dogodkom, ko smemo upravičeno govoriti o tujskem prometu — avtomobili vendar parkirajo na Aleksandrovi cesti; toda o binkoštih je pri nas tako živahen promet, da morajo vsi iz-vosčki prevažati le birmance z botricami m botri, de tako imenitni hotelski gosti ne dobe voza in morajo brusiti pete po mestu. Lahko bi se pa tudi pripetilo, da bi morala srečna bodoča mati vzeti noge pod pazduho, če bi si naročila »srečni dogodek« med binkoštnimi prazniki, kajti botrice imajo prednost. Morda kdo misli, da govorimo o starih dobrih časih. češ. tako je bilo včasih v Ljubljani. In če vprašate izvoščke, kakšna je bila letošnja sezona, potožijo, da so samo parkirali na Vodnikovem trgu in se po večini prevažali sami. Bencin se je podražil in tudi ne dobiš ga, kolikor bi želel. Botri pa barantajo za vožnje kakor pri kramarskih stojnicah. Nikdar še ni bilo tako slabo... Z binkoštno sezono pa niso zadovoljni tudi urarji ter zlatarji, fotografi, gostilničarji. . . , le kramarji in branjevci ne tožijo in Dalmatinci so nekoliko izpraznili svoje krošnje. Sicer se pa vselej spodobi ob takšnih prilikah, da potožijo vsi, ki so kaj zaslužili in ki so si obetali kaj več. Bilance o njihovem zaslužku ne bomo delali, radi bi le povedali, da je Ljubljana imela v nedeljo in včeraj, menda prvič letos, tujski promet; ob tujsko prometnih dneh so pri nas ponoči razsvetljene naše znamenitosti: grad. Rožnik in nebotičnik. To ima svojo dobro stran že zato, da se naši mili gosti lahko vsaj nekoliko orientirajo ponoči, ko so pod vplivom naše gostoljubnosti. Najsi je torej kdo kaj zaslužil ali ne v teh dneh. glavno je. da je naše mesto zopet oživelo. Sol naroda, kmetje, so napolnili naše ulice, med tem ko so meščani podpirali tujski promet v ljubljanski okolici. Dva dni smo lahko s ponosom občudovali avtomobilski promet na naših cestah, kakršnega sicer m. Ne trdimo, da so se s temi avtomobili prevažali le birmanci, bo- tri in botre — dovolj je, da je bil promet živahnejši. Sliko zlatih časov prejšnjih desetletij so nam papričarali tudi kočijaži. Kje se sicer skrivajo naši kočijaži, nihče ne ve. Vemo sauno, da je blizu glavnega kolodvora razstava stare kočije — z vsem, kar spada k nji —, ob gostilni, ki je ena izmed sedmih ljubljanskih znamenitosti, pristna ostalina iz »furmanskih« časov. Toda od kje pridejo o binkoštih ti kočijaži. tako vzneseni, kakor da vozijo Še vedno dame v krinolinah, pokriti z bleščečimi cilindri a la Chamberlain. oblečeni v paradne frake s svetlimi kovinskimi cumbi? Kdor ima kaj smisla za eleganco in dostojanstvenost si mora izbrati kočijaža ln kočijo, kajti noben avtomobil aerodinamične linije ne more odtehtati tega čara patriarhalnosti; noben avtomobil se ne sveti tako imenitno kakor kočijaževi gumbi in ne budi toliko pokornosti kakor kočija. In v avtomobilu te komaj kdo vidi, v kočiji se pa kažeš ljudem lahko prav tako kakor n. pr. angleški kralj, ko se pelje v parlament. — Kočije so se vrstilo na Krekovem trgu. Ni jih bilo toliko kakor avtomobilov na Vodnikovem trgu, a razen tega je bilo največ kmečkih kolesljev. Kmet starega kova je na svoj koleselj bolj ponosen kakor na vožnjo v tujem avtomobilu. Kmetje pa seveda ne sede na kozlu oblečeni v frak in pokriti s cilindri. Zelo bi se motili, če bi mislili, da so bile letošnje binkošti v splošnem kaj drugačne kakor prejšnja leta. To ne velja le za avtomobile, kočije, kramarje ob stolnici, Čreš-nje na Pogačarjevem trgu . . . Tudi meščani so praznovali kakor prejšnje čase vse večje praznike. Zadnje dni sicer zopet nekoliko bolj čitajo Časopisje, a naj jim nihče ne zameri, da so postali že skoraj povsem imuni za ves ta svetovni hrup. Toliko nam govore, naj bomo pripravljeni — aH nismo? pravijo meščnni, ko v vsej pripravljenosti sede na tej ali oni izletniški »postojanki«. Našj meščani so mirni in vsak bi moral biti vesel, da so ostali zvesti svojim navadam ter da praznujejo vse praznike v starem slogu. Kdor ob nedeljah roma tako mirno na šmarno goro, k Sv. Katarini ali na Posavje. pač ni podlegel v živčni vojni in ga ne bo spravilo Se marsikaj drugega iz ravnotežja. Po desetih letih nova izvirna opera: dr. Dan. švarova »Kleopatra« Krasno uprizorjena in vzgledno izvajana domača novost je prinesla avtorju in osebju močan uspeh Ljubljana, 14. maja -Kaj je Hekuba njemu, kaj je on nji. da se joka za njo?« pravi Hamlet. »Kaj je Kleopatra Svari, da se je ukvarjal z njo?« vprašuje marsikdo, »čemu danes, v tejle s krvjo, solzami ln skrbmi prepojeni dobi joka za njo in muzicira ob nji? Čemu stara klasična snov s kar petimi umori in samomori?« Dr. švara pa je kakor Župančičev modrijan na mesecu odgovoril: »Prav zato, ker je Kleopatrina usoda tako polna krvi, življenja in dramatike kakor nobena druga ženska usoda, mi je ideal sodobnega opernega libreta. In ker je čas dejanja že tako odmaknjen od nas, da ga občutimo kot nadčasovnega, sem si za svojo opero lahko izbral slog popolnoma po svoji fantaziji. Med snovjo mojega libreta in smerjo moje glasbe ni torej nobenih nasprotij, ki bi sicer nastale ob folklornem besedilu.c Tu sta dve stališči. Ker priznavamo načelno svobodo v izberi snovi in smeri vsakemu umetniku, moramo priznati popolno svobodo tudi dr. Svari. Toda še tako odmaknjeni čas in še tako starodavno He-kubo ali Kleopatro mora znati vsak umetnik približati naši duši in srcu s toliko silo, da gledalci ali poslušalci popolnoma pozabimo na odmaknjenost časa in -oseb. Ali je to. dr. švara znal, — ali bosta njegova snov in glasbena smer tako zanimali in se prikupili tudi poslušalcem, kakor sta se njemu? That Is the question! Kar se tiče posebej muzikalne strani, je bilo avtorju predvsem za to, da »zagrabi dramatiko dogajanja in jo glasbeno izraza, da ustvari samostojen slog (po »Jutru«) neorealistične, a po »Gledal, listu« novoveristične opere, ki ji je edini izvor v dramatiki ln liriki besedila ter v različnih situacijah« . . . »Melos je poltonski, toda melodične linije ostavljajo eeltonskl vtisk,« je povedal dr švara. »Vezava zelo pogosto se menjajočih harmonij je popolnoma nova, običajnih harmoničnih modu-lacij se izogibam, stvoril pa sem nove na podlagi afinitet linij«. . . Plašil se ni niti najhujših disonanc, če jih je smatral za potrebne, a »vedno je računal z dejstvom, da poslušalec ne prenese polnih treh ur z brezkompromisnimi modernimi harmonijami ter pisal semterja znano milejše kakor v svojih simfoničnih skladbah.« Končno pa mu je bilo zelo važno, da nudi pevcem hvaležne uloge seveda sodobnega značaja. Ko sem tako navedel avtorjevo stremljenje naj takoj pripomnim: v kompromisih bo pač moral še popustiti, če želi doseči pri katerikoli publiki resnično brezkompromisen in trajen uspeh. O tem sve-doči usoda vseh novodobnih oper po svetu in tudi naše zadnje pred desetimi leti: Bravničarjevega »Pohujšanja«, celo vzllc delnemu prekomponiranju. Priznati pa moramo, da je dr. Svara mojster v svoji glasbeni smeri, da je umetnik tehnične plati svojega dela, ki je brez praznin, da pa sem Imel po prvem enkratnem poslušanju vtisk: snov in osebnosti njegovega libreta zahtevajo vsaj toliko srčnega žara in duševne razplamtelo-sti, kolikor jim je dal avtor razumske sile in duhovitosti, res ostre in včasih nove, a tudi suhe in nekam mrzle. Gotovo je ustvaril delo, ki imponira po svoji razsežnosti in premnogih lepotah. Menda pa se ne motim preveč, ako trdim, da je Avar rova moč v orkestru, sicer Često preobloženem in zato premočnem, da njegova invencija v melodičnem oziru zaostaja za tehničnim velikim znanjem, da so mu zbori sočnejši, izrazitejši kakor solistovske naloge, sicer često ekspresivne, brez izjema težke, a ne baš zahvalne. V celem je brez dvoma Svarova »Kleopatra« vilek slovenske operne produkcije in se lahko nadejamo, da nam avtor po dobljenih lzVufajah s tem svojim opernim prvencem ustvari delo. ki ga sprejme narod kot izliv svoja duše in svojega srca. Besedilo je dramaturško preveč preprosto in okorno; večinoma sta na odru le po dva osebi, a os so trt, golo**a ena Dialog je nespreten in zaključni duet dosledno prisiljen; osebi se zgrabita za roko ali se kot zaključek vedno enako objemata. Smrtni prizor Marka Antonija za mizo, ko prelaga glavo na ploščo na desno, pa na levo lice ter obsedi do konca, je bil od sile neroden, nelep. Tudi simetričnost pozicij Kleopatrinih družic ob smrti kraljice je neugodna. V splošnem pa ugotavljam, da je bila predstava odlična in uprizoritev glede dekoracij in kostumov za naše razmere naravnost krasna. Opera v dveh delih oziroma v devetih slikah se prekinja le dvakrat. Okvirni zastor, ki ga efektno obrobljajo zlate verige, egiptsko in rimsko ste-brovje, monumentalno stopnišče, pogled na valujoče morje, notranjščine egiptskih ln rimskih soban i. dr. dajejo očem mnogo lepe paše. Scenograf inž. Franz in slikar-na Skružnega sta se zopet odlikovala. Tudi lučni efekti so bili prav posrečeni. Gledališka krojačnica pod vodstvom J. Sta-ničeve in F. Remškarja je opravila vzgledno svojo dolžnost, kakor tudi rekvtzitar, ki je dobavil na posodo celo pristne perzijske preproge. O solistih, na čelu jim Hevbalova v naslovni partiji, pa Betetto, Janko in Franci, ki so se vsi zavzeli za opero s prav posebno vnemo, bom poročal po reprizi. Za danes zadoščaj le kratki pregled uspeha: gledališče je bilo polno, aplavz po vseh. dejanjih močan, vsi solisti so prejeli ne- število cvetličnih darov, zlasti Hevbalova je bila vprav obsuta s šopki, a avtor dr. Svara je bil poklican na rampo vedno iznova. Zaslužil bi bil priznanje za svoje delo tudi režiser. Fr. G. Sport med prazniki Ljubljana, 14. maja. Športni spored med prazniki je bil precej skromen, zlasti pri nas v Sloveniji, kjer razen v Mariboru ni bilo pomembnejših dogodkov, a tudi v Mariboru je bil odigran le skromen turnir, ki ga je priredil SK 2elezničar za pokal kavarnarja Ivana Majcna. Iz tega turnirja je izšla kot zmagovalka pobreška Slavlja, ki si je tudi priborila pokal. Med ljubitelji nogometa je bilo seveda največje zanimanje za finalne borbe v državnem prvenstvu. V Beogradu sta se pomerila BSK ln Jugoslavija. BSK je prekinil dolgoletno tradicijo Jugoslavije, ki j« v prvenstvenih tekmah običajno zmagovala in jo je zasluženo premagal 3:1. Tudi zagrebški Gradjanski je v Splitu zasluženo zmagal nad Hajdukom s 2:0 ln se tako revanžiral za poraz v minulem mescu. Hašk je še vedno izven forme, kajti izgubil je tudi svojo tretjo tekmo, in to celo na domačih tleh proti sarajevski Slaviji, Id je zmagala z rezultatom 1:0. Na čelu prvenstvene tabele je zdaj BSK, ki je v treh tekmah dosegel pet točk, sledi sarajevska Slavlja, ki beleži iz dveh tekem štiri točke v svojo korist, a pomembno je, da si jih je priborila na tujih tleh. Hajduk je v treh tekmah dosegel 3, Gradjanski v dveh 2, Jugoslavija v treh 2, Hašk pa v treh tekmah nobene točke. Druga garnitura Zagreba je igrala na binkoštno nedeljo v Bratislavi in je v medmestni tekmi izgubila 3:0, včeraj pa je v žilini v medmestni tekmi izsilila neodločen rezultat 2:2. KOLEDAR Danes: Torek, 14. maja: Bonifacij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bal v operi Kino Sloga: Ljubezen v planinah Kino Union: Ninočka — Greta Garbo DEŽURNE LEKARNE Danes: SutnOc, Marijin trg 5, Kui_U\ Gosposvetska cesta 4, Bohmac ded-. Risa* Stev. 108 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 14. maja 1*40. Stran 9 -'ILMSKI KOALA_N IZ KRALJESTVA ČAROBNIH VISOKIH PLANIN! LJUBEZEN V PI*ANINAHS_r01___r«S Po odrskem komadu »VRONI MAREITER«. Sajni posnetki Čudovite alpinske narave, globoka pretresljiva vsebina to odlična gra sodelujočih, vse to ima na slehernega gledalca nepozaben vtis. V gL vlogah: ■ lagda Schneider - RoU Wanka - Viktor Stani - Anelleee Uhlig - Paul VVegener. i i VIK JER SE NI BILO SLIŠATI TOLIKO SMEHA kakor pri filmu »BAL V OPERI« KINO MATICA — teL 21-24 Paul Horbiger, Haus Maser Theo Lingen OGLEJTE SI TA FILM! Predstave ob 16., 10. In 21. uri Svečana otvoritev III. umetnostnega tedna Hkrati Je bila otvorjena tudi razstava mariborskih H-kovnih umetnikov, ki zbuja veliko zanimanje in priznanje mariborske kulturne javnosti Maribor, 13. maja V soboto ob 20. so se zbrali v mali dvo- j rani Sokolskega doma odlični predstavniki mariborskega javnega, kulturnega in nacionalnega življenja k svečani otvoritvi ITI, umetnostnega tedna v Mariboru in slikarske razstave mariborskih likovnih umetnikov. Med drugimi so prisostvovali slovesni otvoritvi mestni župan dr. A. Juvan, bivši župan dr. Franjo Lipold s soprogo, sreska načelnika dr. Šiška in Ei-letz, bivši podžupan R. Golouh. ravnatelj dr. J. Torninsek, ravnatelj klasične gimnazije Martin Mastnak, predsednik Narodne odbrane prof. dr. Anton Dolar, predsednik tukajšnje podružnice »Napretka« industrijec Drago Paljaga. škofov zastopnik kanonik dr. Alojzij Osterc, predstavniki Narodnega gledališča ln drugih kulturnih ustanov v Mariboru. Otvoritveno besedo je imel predsednik Umetniškega kluba v Mariboru dr. Makso šnuderl. V klenih izvajanjih je podčrtal aktualni pomen dr. Ton.anovega gesla, ki — Mariborskim meščanom! Mestni župan je Izdal naslednji poziv mariborskemu meščanstvu: V sredo, 15. t. m. poselijo nase mesto hrvatski književniki. V pozdrav dragim gostom bo mestna občina na svojih poslopjih v sredo dopoldne razobesila državne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih poslopjih. - V dneh, ki so posvečeni ideji materinstva, darujte obutev, obleko in perilo za revno deeo. Naj ne bo družine, ki bi se ne odzvala prošnji Ženskega društva. Pripravite zavitke, da pojde zbiranje hitro od rok. — žensko društvo v Mariboru. — Mladi piloti na plan! Tukajšnji Aero-klub še sprejema mladeniče za pilotske šole. Obiskovalci pilotskih šol uživajo velike ugodnosti, tako na primer imajo brezplačno hrano in stanovanje, prosto vožnjo po železnici, prvenstvo pri sprejemu v državno službo itd. Zanimajoči naj se čimprej javijo v prostorih Aerokluba na Aleksandrovi cesti 12 v večernih urah od 17. do 10., kjer bodo dobili natančnejša pojasnila, — Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku. Na binkoštno nedeljo je bilo otvor-jeno kopališče na Mariborskem otoku. Kopalce je prijetno presenetila pocenitev pristojbine. Kdor kupi izkaznico za omarico ali kabino, mu ni treba namreč plačati vstopnine, ki je 2 din za odrasle, za otroke do 10 let pa 0.50. Zelo koristna je tudi uvedba stalnega avtobusa, ki bo vozil redno vsak dan ob 9., 13. in 18. z Glavnega trga. Vožnja stane z Glavnega trga do otoka tja ln nazaj po 3 din, povratne karte pa 4 din. Vstopnina na otok se mora plačati posebej. Zaradi pocenitve je omogočeno, da si tudi posamezniki kupijo lahko izkaznice za omarice in kabine, žal pa ni bilo za bmkoštne praznike običajne bin-koštne konjunkture, ker so nas zatekli znani trije ledeni možje, ki so se na binkoštno nedeljo popoldne oglasili z nalivom in deževjem, včeraj pa s hladnejšo temperaturo. — Kulturne vesti. Kulturni Maribor kaže izredno živahno zanimanje za razstavo naših mariborskih likovnih umetnikov v So-kolskem domu. Razstava bo trajala do 25. maja. — Matični pevski zbor ima strogo obvezne pevske vaje za slovenjebistri-3ki nastop. Skupne vaje mešanega zbora bodo danes, jutri in v petek. Slovenje-bistriski nastop je velikega narodno kult urnega pomena ob naši meji. — Moški podružnici CMD v Mariboru Je poklonu KegljaSki klub postnih uradnikov v Mariboru 200 din, trgovec Ivan Babic 100 din. ga je sprožil svojčas na dr. Dominkuševem posestvu: Mar-i-bor. Temu geslu hoče v današnjih časih verno služiti ves obmejni rod. s svojim delom pa hočejo sodelovati v duhu tega gesla tudi naši umetniki, ki so s svojo sedanjo razstavo znova izpričali svojo veliko ustvarjajočo silo. Z otvoritvijo razstave je bil otvorjen tudi ITT, umetnostni teden, ki naj ponovno pokaže našo kulturno rast in napredek. Živahen odziv naših umetnikov kaže 8 književnih del. 4 kompozicije in razstavljena slikarska dela. Vse te umetnine pridejo v poštev pri ocenjevanju za podelitev razpisanih nagrad. Številni navzoč ni so si po uvodnih pozdravnih in bodrilnih besedah dr. M. Snu-derla ogledali razstavljene umetnine, ki zaslužijo splošno priznanje. Nedvomno bo Maribor umel ceniti idealno umetniško požrtvovalnost naših likovnih umetnikov, ki so razstavili 45 del in ki zaslužijo pozornost ter podporo vsega mariborskega zavednega kulturnega občinstva. — Sejemske novice, Na zadnji mariborski svinjski sejem so prignali kmetje 266 svinj, prodali so jih 170. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči po 120 do 150 din, 7 do 9 tednov po 150 do 170 din, 3 do 4 mesce po 260 do 300 din, 5 do 7 mescev po 400 do 500 din, 8 do 10 mescev 500 do 650 din, 1 leto po 850 do 950 din. Kilogram žive teže po 8.50 do 10.50, kilogram mrtve teže po 12 do 15 din. — Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel.25-85, hi Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — Petrolejka je eksplodirala 351etnl dnina rici Julijam Ogrinc iz Sv. Jakoba v Slo. venskih goricah, ko je goreči prillvala petrolej. Pri eksploziji je razneslo petrolejko na drobce, ki so Ogrinčevo ranili po glavi in rokah. Nastal je tudi požar, ki so ga pa domačini takoj pogasili. Hudo ranjeno Ogrinčevo so prepeljali v mariborsko splošno bolnico. — Konj ga je brcnil v trebah. Pri Slovenski Bistrici je brcnil konj SSletnega posestnika Miloša Posineka s taksno silo v trebuh, da je Posinek obležal nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. Zdravi se v mariborski bolnici. — Kronika nesreč je bila za binkostne praznike precej bogata. Štiriletna Tatjana Stibil je v stanovanju v Studencih, Prečna ulica 2, tako nesrečno padla, da si je poškodovala levo ramo. — Desetletni sinček davčnega uradnika Branko Dobrave iz Smetanove ulice 30 je razbil steklenico in si s črepinjami porezal noge. — Kos opeke je padel na glavo 301etnemu zidarskemu delavcu Francu Garbu a Pobrežja, ki je dobil precejšnje poškodbe na glavi. — V Spodnji Dobravi je neki pes napadel 32-letno zidarjevo Ženo Julijano Fridrmovo ter jo obgrizel po trebuhu. — Iz drvečega avtomobila je padel 291etni delavec Maks Polič, stanujoč na Tržaški cesti 22. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker so se na nekem ovinku avtomobilska vrata odprla. Polič je priletel na cesto ter obležal s poškodbami na glavi — Pri Sveti Marjeti je treščil z motornega kolesa 21-letni šofer Izidor Prijatelj, ki si je pri padcu zlomil desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnici. — žrtve alkohola. y Kozakih so se spoprijeli vinjeni fantje. Razvnela se Je ogorčena bitka, v teku katere so se -zabllskali noži, odjeknili pa so tudi streli is samokresa. Na kraju spopada je obležal v mlaki krvi 281etni Žagar Martin fitok, stanujoč na Vodnikovem trgu 3, ki Je dobil itlri za- bodljaje, in sicer v brado, roko, stegno in hrbet. Hudo poškodovanega stoka so prepeljali v bolnico, za napadalci odnosno drugimi udeleženci spopada poizvedujejo orožniki. — Na Glavnem trgu je bila rabuka vinjenih moških. Padale so bunke na levo in desno, vendar pa se je »bitka« končala brez žrtev. Red je napravila policija, ki je glavne krivce aretirala. — Na Pobrežju je postal žrtev napada 291etni šolski sluga Otmar Obran, ki ga je neki napadalec udaril s tako silo s kolom po glavi, da Je Obran obležal s poškodbami na glavi. — Pri nekem spopadu v Spodnjem Radvanju je dobil 181etni brezposelni delavec Alfred Erbežnik zabodljaj v levico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Uboj na Ruski cesti Na Ruški cesti so našli okoli pol 5. zjutraj vsega krvavega in nezavestnega 641etnega upokojenega železničarja Ivana Korošca, stanujočega v Studencih. Imel je zevajočo rano na glavi. Mariborski reševalci so ga nemudoma prepeljali v bolnico, kjer pa je, ne da bi prišel k zavesti, podlegel poškodbam in umrl. Mariborska policija je uvedla preiskavo in je dognala, da je pokojni Korošec, ki je bil znan muzikant, igral harmoniko v več lokalih po Mariboru. Spremljal ga je neki moški, s katerim je nazadnje v jutrnjih urah tudi odšel proti svojemu domu v Studencih. Očividno sta se moška spotoma sprla in je spremljevalec pokojnega Korošca z nekim trdim predmetom udaril s takšno silo po glavi, da mu je razbil lobanjo. Za spremljevalcem, ki je za sedaj izginil, poizvedujejo. — Karambol. Na križišču Betnavske in Stritarjeve ulice sta trčila osebna avtomobila z evidenčno štev. 2-2619 in 2-850. Pri karambolu sta se obe vozili poškodovali. Policija poizveduje, kdo je nesrečo zakrivil. — Kolesa izginjajo. Dijaku Milanu Gom-baču iz Stritarjeve ulice 7 je neznan tat odpeljal kolo znamke >Gloria«, vredno 900 din. Tekstilnemu tehniku Reneju .Lupincu iz Krčevine je izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti izginilo kolo znamke »Stvria« z evidenčno štev. 2-11069. Tretja žrtev je postal vlakovodja Mihael Herman iz dr. Verstovškove ulice na Pobrežju. ki mu je bilo ukradeno kolo znamke »Bril-lant« z evidenčno štev. 2-129175. — Čigavo Je kolo? Pri meljskem brodu so našli moško kolo znamke »Ideal« z evidenčno štev. 2-23779, ki ga dobi '°°^i'k na policiji. — Imajo ga. Poročali smo, da je mariborska policija izdala tiralico za zloglasnim 42letnim Francem Majenom, ki ga oblastva zasledujejo zaradi ponarejanja bankovcev Sedaj je dobila mariborska pollcila lz Ptuja obvestilo.*da so orožniki Franca Majcna v okolici Ptuja aretirali. Počastimo hrvatske književnike! Maribor, 13. maja Literarni večer hrvatskih književnikov v sredo 15. maja ob 20. url v Narodnem gledališču bo pomemben kulturni dogodek, ki ga mora ve« zavedni nacionalni Maribor pravilno oceniti, zlasti v današnjih časih. Prihod dragih gostov, uglednih predstavnikov hrvatske književnosti, naj da pobudo za prisrčno manifestacijo mariborskih ln zagrebških kulturnih stihov, ki naj se odslej utrjujejo ter poglabljajo. Med književniki, ki bodo nastopili v Narodnem gledališču s čitanjem svojih del, bodo med dragimi Vladimir Nazor Tin Ujević, dr. Ilija Jakovljevič. D obrisa Cesaric, Dragutin T*-dijanović, Ivo Kozarftanin, Ivan Goran-Ko-vačlč, Novak Simič hi Olinko Delorko. Pragi gostje bodo prispeli v Maribor v sredo 15. t. m. s popoldanskim brzim vlakom ob 16.10. Umetniški klub v Mariboru jih bo z ostalimi vodilnimi narodno-kul-turnlml organizacijami ter ustanovami najprisrčneje sprejel. Pozdravili Jih bodo * tudi naši pevci hm vabi zborovodja Ipavče-ve iupe vse pevce moških zborov k sprejema hrvatskih književnikov ob trlčetrt na 16. na glavnem kolodvoru. Ves zavedni Maribor naj pride k sprejemu in naj napolni Narodno gledališča. Poletni vozni red mariborskega avtobusnega prometa Maribor, 14. maja Te dni se Je pričel pri avtobusnem prometa mestnih podjetij Maribor poletni vozni red. Spremembe napram sedaj veljavnemu zimskemu voznemu redu so naslednje: Proga Kolodvor — Glavni trg — vojašnica kralja Petra — Delavska ulic« — Betnavska cesta: Vožnja je podaljšana zvečer vsak dan še za vozom ob 20.30 z glavnega kolodvora v smeri Glavni trg, tako da pride zadnji voz na kolodvor ob 21. V vsem ostalem bo vozni red nespremenjen, dokler ne bodo obratovali na tej progi novi avtobusi. Proga P©bre*je: Avtobusi vozijo sedaj 4 krat dnevno samo do Vrazove ulice na Pobrežju ln ne do Device Marije v Brezju. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je bilo prisiljeno ukiniti vožnje do Device Marije v Brezju radi izredno slabega prometa in da varčuje z g° rivom. Proga Maribor — Tesno s Dnevno sta vstavljeni novi vožnji ob 18.40 ln ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih ob 19.5~ z Glavnega t t*. V ostalem je vozni red nespremenjen. Avtobusne vožnje na Mariborski otok so letos urejene tako, da vozijo na otok, t. j. do odcepa na otok in nazaj v mesto ob vsakem vremenu avtobusi: Škrat dnevno In sicer ob 9., 18. in ob 18. z Glavnega trga. Od odcepa na Mariborski otok nazaj v mesto pa ob 9.20, 13.20 in 18.20. V ostalem vozijo avtobusi na otok po voznem redu in po potrebi. Proga Maribor — Slovenska Bistrica: Ob nedeljah m cerkvenih praznikih Je pri vožnji ob 18.30 z Glavnega trga v Mariboru sprememba v tem, da vozi ta avtobus samo do Zgornje Polskave, odkoder se takoj vrne v Maribor ob 19.10. V Slov. Bistrico Je uvedena ob nedeljah in cerkvenih praznikih nova večerna vožnja z odhodom ob 21.30 z Glavnega trga/ Proga Maribor — Ptuj: Ima to spremembo pri vožnjah z jutranjim avtobusom, da odhaja avtobus, tako iz Maribora, kakor iz Ptuja 10 minut prej, t. j. iz Maribora ob 6.35 in iz Ptuja ob 6.25. Proga Maribor — Selnica: vožnja ob nedeljah in cerkvenih prazni- kih zvečer je sedaj ob 18.30 z Glavnega trga. Proga Maribor—Sv. Martin: Ob ne-čer ob 19. z Glavnega trChrysalidl«. Iz tega razgovora povzemamo sledeče vodilne misli, ki tih je razvil ob tej priliki pisatelj R. Golouh. »Igra se vrši v 17. stoletju, na dvoru starega Kralja, ki je gradil svojo moč in slavo na sili, pa si želi spet miru, sreče in mladostnih sanj, ker le sen je močnejši od krute stvarnosti, je nepremagljiv in večen. Zaradi tega povabi na svoj dvor Iluzionista, da mu pričara sanje m čare davne mladosti, ko je še občudoval lepoto krožečih zvezd, cvetočega polja in pisanega metulja. Huzicnist mu na to prikaže zmotno pot njegovega življenja, mu pričara sence mladosti in odigra najvišjo iluzijo: vrne mu Chrvsalido njegove mladosti, vrne prozornega metulja, ki se je, ko je šel Kralj svojo zmotno pot sile hi stvarnosti, zagrnil v svoje bleščeče peroti in ki ga je Iluzionist, kot njegov večni skrbnik, otel, da ga ta čas čuva in vrne spet Kralju, da razklene znova svoje svetle peroti. Chrvsalida (iz grščine Chrv-seios — metulj v zametku) utelešuje večno, neminljivo lepoto, neporušljivo moč čarobne iluzije, netiteljice vseh najplerne-nitejših človeških stremljenj m zasnov. Rodi se vedno znova iz svojega zapredka, da znova zašije Človeku in ga vodi preko vseh trenutnih zablod in zmot v nove še višje dalje. Huzlontsrtov pojav je v tej Igri skrivnosten le v toliko, v kolikor je skrivnostna moč iluzije, ki nas edina neprestano drvi-ga iznad ubijajoče stvarnosti, da moremo sanjati, ustvarjati m stremeti. Duzlonist ni sam, z njim žive sence preteklosti, najvišji liki človeškega uma, ki jih oživi, da prikaže Kralju nesmrtnost njihovih postav, tz iluzije rojenih, po iluziji dalje gnanih. So tu junaki davne komedije mask, Harlekin, Pantalon, Kolombina, dvomi burkež, tukaj sta tudi dr. Faust in Don Ki Šot. tu je tudi Huzionistov tekmec Me-fisto. Oba rešujeta Kralja, Iluzionist s Čarom svojih prikazov. MefLsto z močjo strasti m- opoja, z razvratnim Salominim plesom. Zdi se. ko da je vse te sence obudila magična Iluzionistova palica, naposled pa se izkaže, da te sence sploh niso sence, da so živi ljudje, ki jim je Chrvsalida najvišji cilj in da je bil ves ta čarobni večer odigran človeku-K ral ju. do ga opomni na večeru njegovega življenja, ko že lega mrak na njegovo dušo, da ze trobijo dale^ nekje fanfare novo budnico, da bo kmalu tudi Kralj, kakor nemirni Harlekin pri svoji Kolcmblni nafiel spet svojo srečo in mir pri svoji Chrvsalidi. ki raz p ros tre znova kot svetel metulj svoje bleščeče pero«. Kako enostavno razvozla Iluzionist ves ta problem in vrne Kralju CJhriaalldo, še lepšo kakor prej, bo občinstvo lahko videlo pri predstavi. » Naposled, vse je zelo preprosto. Chrysa- Bim, 13. maja. Dr. (O. A ) V tukajšnjih mednarodnih krogih gledajo z naraščajočo zaskrbljenostjo na silen odmev, ki ga je v Italiji izzvala objava poročila šefa oddelka za vojno gospodarstvo v zunanjem ministrstvu predsedniku Mussoliniju o »neznosni bloka dni politiki zaveznikov«, ki žali ugled ta čast ter ogroža Življenjske interese italijanskega naroda. Ves italijanski tisk je objavil to sporočilo z ogromnim poudarkom, ki izzveni kakor napoved nadaljnjih ukrepov proti zaveznikom. V Rimu niso redki oni, ki smatrajo, da bo »piratstvo zaveznikov«, kakor se Izraza službeno poročilo. Izhodna točka za vstop Italije v vojno na strani Nemčije, kar se mnogim zdi ie zelo blizo. Vsi današnji uvodniki brez Izjeme naglašajo, da čast in suverene pravice Italije kot velesile ne dovoljujejo več, da se tako brezobzirno postopa s njenimi trgovskimi ladjami. Skupno so zavezniki po italijanskih uradnih podatkih oškodovali 857 italijanskih ladij In Jim prizadejali miljardno škodo. Na ta način so zavezniki skušali razširiti blokado tudi na Italijo, ki se mora proti njej boriti ravno tako, kakor Nemčija ob njeni strani. Dr. Gayda dokazuje v izredno ostrem uvodniku, da zavezniška blokada nima nič skupnega s pomorsko vojno po mednarodnem pravu. Ze osem mesecev Francija in Anglija, ki sta hoteli računati na italijansko prijateljstvo, vodita proti Italiji tiho In zahrbtno vojno. Zavezniška kontrola v Italijanskih lukah ta na odprtem morju je postala že prava gospodarska Spijonaža. zelo nevarna za vse italijansko gospodarstvo. Kontrola pošte, zlasti pa diplomatske, predstavlja politično in vojaško špijonažo, ki je ni mogoče več trpeti brez največje škode za italijanske nacionalne interese. V enakem duhu pišejo tudi vsi drugi italijanski listi: Italijanski Interesi so prizadeti, a to Je bilo vedno ono, kar se Je označevalo za povod Italijanske Intervencije Danes so bile po vsej Italiji velike demonstracije fašistične mladine proti blo-kadni politiki zaveznikov. Povsod je mladina zahtevala vstop Italije v vojno. vremenu s Glavnega trga v Mariboru ob 6.30 in ob 17.30 hi sicer do odcepa pod Sv. Arenom. Od odcepa do Sv. Areha in Ruške koče je se 850 m neizgotovljene ceste. Hoja po tej cesti pa je lahka, more pa se k Sv. Ar ehu od odcepa tudi po krajši, a strmejši poti. Od odcepa pod Sv. Arehom se vrača avtobus vsako nedeljo in vsak cerkveni praznik v Maribor ob vsakem vremenu ob 7.59 zjutraj in ob 18.50 zvečer. V obeh binkostnih prazniki h bo že vozil avtobus po omenjenem voznem rec'u in torej ni treba nobenih prijav za vožnje na Pohorje. Na vse>> ostalih progah in pri vseh ostalih voznih časih, ki niso posebej omenjeni, ni nobenih sprememb. Uda utelešuje vse najvišje in najgloblje, ona je kot ideja in sen nesmrtna, kakor ptič Feniks se vedno znova rodi iz svojega pepela. V njej najde Kralj spet svojo skladnost in svoj mir. medtem ko gredo Iluzionist in njegova truma, ki so v hipu pričarali ves ta čarobni večer, dalje, da o bude znova in povsod zavest, da je iluzija močnejša od stvarnosti, da je neminljivo to, kar je v nas najlepšega in naj-silnejdega.c >Pesniško delo, delo fantazije, delo, ki nas opominja na nesmrtnost najplemeni-tejših človeških duševnih vrednot in stremljenj — v tem času tolike krute stvarnosti.« »Da,« pripomni avtor, »prav zaradi tega. Kar počiva najglobljega v človeški duši, je nepremagljivo, je večno.« Premiera »Chrvsalidet, za katero je naše gledališče angažiralo svojega najboljšega režiserja Ln svoje najboljše igralce, bo v okviru umetnostnega tedna dne IS. maja. — V. Tragična smrt priljubljenega rudarja Zagorje, 13. maja Pred dobrim poldrugim letom smo poročali o smrtni nesieoi še ne osemnajst let stare Marije Romihove, ki je padla s kolesa in se ubila. Ista usoda je na istem kolesu dohitela 45 let starega, obče priljubljenega rudniškega delavca Franja Romiha na znanem klancu pod Uči' kom pri Trojanah. Zaradi poškodb lobanje je v nedeljo popoldne umrl v ljubljanski bolnišnici. Na binkoštno nedeljo ga je tovariš Filip Sauer pregovoril, da bi obiskala le-tei-za hčerko v Kražnji. Romih je pristal na to, čeprav se letos še ni vozil s kolesom, povabil pa je še prijatelja Ivana Sušnika, da bi šel z njima, ćeš. ako se kaj zgodi, je bolje, če so trije. Po klancih je vozil zadnji in ko sta se pprednja dva pod Uča-kom ozrla za nfim in pra nista opazila sta zaslutila nesrečo. Rrž sta se napotila nazaj in že videla ob cestnem ovinku gručo ljudi. Ko sta pristopila sta opazila nezavestnega Romiha s hudimi poškodbami na glavi Pri padcu mu je odtrgalo desni uhelj, poškodovalo nos. razbilo ustnice ln razrezalo čelo. Kmetje ki so se mudili v bližini so povedali da je Romih pridrvel s precejšnjo naglico po klancu in ker je najbrže premočno zavrl, ga je vrglo v kolesom vred v navpični osi preko prednjega kolesa na trdo cesto. Medtem obveščeni gostilničar in posestnik g. Konšek s Trojan je v največji naglici pridrvel s svojim avtom in rxmesrečenca odpel j al v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili vso možno riomoč, iz nezavesti pa se ni več prebudil. Pokojni Romih Je bil pri TFT> 27 let v službi. Zapušča onemoglo ženo ter dve ne~ doletnl hčerki. S težko prizadeto osirotelo družinlco sočustvuje vse prebivalstvo. Pokojnega Pranja bomo obranili v najlepšem spominu! Največjo pozornost je izzvalo dejstvo, da vsi italijanski Usti obširno poročajo o teh demonstracijah, kar doslej ni bil običaj. Sodelovali so ponekod tudi funkcionarji fašistične stranke, kar daje demonstracijam še posebno resen značaj. V Rimu so bile demonstracije dopoldne na korzu in po ostalih glavnih ulicah. Demonstranti so poskušali prodreti do angleškega ln francoskega poslaništva, kar pa jim ni uspelo, ker so poslaništvi čuvali močni oddelki karablnerjev in vojske. Podobne demonstracije so bile v Bariju, Florenci, Bologni, Neaplju in po številnih drugih mestih. Povsod so močno zastraženi konzulati zaveznikov. Pozornost je vzbudila objava, da je Mussolini dal dvema armijskima poveljnikoma v prisotnosti maršala Grazianija, načelnika generalnem štaba, nalog, naj do skrajnosti pospešita utrditev tako zvane »Uktorske obrambne črte« ob francoski mejL Tudi generalni tajnik fašistične stranke minister Moti je v svojem današnjem govoru v Turinu aludiral na možnost bližnje vojne rekoč, da je prepričan, da bo Turin med prvimi mesti tudi v najtežjih trenutkih manifestiral vojne tradicije piemontskega naroda, ko bo potrebno. Po vsem Rimu so raztreseni protlzavez-niški letaki. Besedilo je vedno isto: citati zadnjih govorov Chamberlaina, iz katerih se izvajajo dokazi za poraz zaveznikov. Naslovi so različni in hudo naperjeni proti zaveznikom, ki da so že sploh izgubili vojno. Zdi se, da se merodajni Italijanski krogi strinjajo s nemško tezo, da Je reba vojno končati s velikim napadom do Jeseni. O jugoslovenskih odmevih poroča samo beograjski poročevalec »Giornala d'I-taliac pod naslovom »Razumevanje v Beogradu«. Poročevalec naglasa, da kažejo v Beogradu polno razumevanje za to, da se Italijanska trgovina, ki ji zavezniki delajo tolike težave, sedaj le bolj razvija na balkanskem trgu. Interes Rima je obvarovati mir na jugovzhodu Evrope. T t * T?** * r * " r » • w?/v P^fc^ška Slavlja zmagovalec v binkoštneni nogometnem brzoturnir ju Rev*ja podeželskega obmejnega nogometa v Maribora Maribor, 13. maja SK Železničar je povabil za binkoštno nedeljo vse obmejne slovenske podeželske klube na nogometni brzoturnir, ki je trajal ves dan na stadionu ob Tržaški cesti. Povabljeni so bili k sodelovanju SK Slovan iz Gustan,ja, SK Slovenj Gradec, SK Drava iz Ptuja in SK Slavija s Pobrežja. Razen tega je sodelovalo na turnirju tudi juniorsko moštvo SK železničarja. Vsi omenjeni klubi Lzvzemši SK Slovenj Gradec so se povabilu odzvali in tako smo imeli Mariborčani priliko, da vidimo moč in znanje klubov, ki bodo v jeseni tekmovali za prvenstvo Mariborskega nogometnega podsaveza. Pobuda SK železničarja, ki je z organizacijo nogometnega turnirja prevzel precejšnjo finančno breme, je vsekakor hvalevredna ter ponovno dokazuje, da se SK Železničar kot najmočnejši klub na našem obmejnem ozemlju zaveda svojih nalog, zaradi česar je tudi omogočil klubom nastop v Mariboru samem. Za mariborsko športno občinstvo, ki je v lepem številu prisostvovalo turnirju, pa niso bile tekme nobeno razodetje. Videli so pro-vincialni drugorazredni, da ne rečemo tretjerazredni nogomet, ki je občinstvu sicer nudil obilo zabave, toda nobenega šport- nega užitka. Vsi klubi so bore malo pokazali nogometne igre, ki bi količkaj zadovoljila. Med vsemi nastopajočimi enajsto-ricami je -bilo še najboljše moštvo SK železničarja, ki so ga tvorili juniorji in ne-kat?ri rezervisti. V smislu zadevnih pro-pozicij je vsaka tekma trajala 2krat po 20 minut. Zmagovalec pa postane tisti klub, ki je dosegel največ točk in najboljšo razliko golov. Za zmagovalca binkostnega nogometnega brzoturnirja je daroval znani športni mecen kavarnar g. J. Majcen lep pokal, ki ga je ob zaključku turnirja izročil pod-predsednik SK železničarja g. E. Joštl moštvu pobreške Siavije, ki je z boljšo razliko golov postala turnirski zmagovalec. Vsega je bilo na turnirju 6 tekem, ki so se končale takole: SK železničar : SK Slovan 5:1 (3:0), SK Slavija : SK Drava 1:0 (1:0), SK Drava : SK Slovan 0:0. SK železničar : SK Slavija 1:1 (0:0), SK železničar : SK Drava 5:0 (3:0), SK Slavija : SK Slovan 4:0 (0:0). Turnirska tabela je naslednja: SK Slavija 3 2 1 0 6:1 5 SK železničar 3 2 1 0 11:2 5 SK Slovan 3 0 12 1:9 1 SK Drava 3 0 1 2 0:6 1 Mariborske in okoliške novice Novo Golanhavo odrske delo Krstna predstava „Chrysattde" bo v soboto 18. t. m. ▼ Narodnem gledališču Kaj bo storila Italija? Vsak dan protifrancoske in firotiangleške demonstracije — Ostra časopisna kampanja Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, M. maja 1*40 Dve stavki V Lifeojah stavka 180 delavcev keramične kaj stavkajo nameščenci pri tvrdki Sev Ljubljani Iz delavskih in nameščenskih vrst *mo prejeli naslednii poročni j stavk' keramičnih delavcev v Lib« jah in o >tavk nameščencev pr rvrdk' Sever & Co Delavci zaposlen' v keramičn- tovarni v Liboiah. sm imeli kn'ektvno pogodbo že od 1 19*1 k!mh temu p<» so sc vrstile nepre stam. prit*./be Spon o kr>enj<. kolektivne pogodbe 'n delavskih ^a-ćitnih z*k<.nov »o biP skoraj na dnevnem redu Prišlo je rudi do to?b. delavci ki so se zatekl- na sodi šče. pa s< b'tt >dpu^ćeni P^dierje ie leta 1°32. ko delavstvo se n. bilo tM*2ari:z!rano. znižalo urne mezde za 2u. akordne pa celo za 50*^ Delavci si stalnu zahttvali. naj bi jim podjetje vrnilo kar ]im it- vzelo a šele predlanskim so dobili povišek za 7 do 12%. Ko ie lani začela naraščati draginja, je delavstvo po svoji organizacij zahtevalo zvišanje mezd ?a 25% inrervjncije in pogajanja pa so ostala brez uspeha Podjetje je dal« le 1 januarja delavcem 50 din draginjske doklade na mesec oziroma 2 din na delovni dan Ker kljub intervencijam zaupnikov oteranizariie in sreskega nacel-stva v Celiu ni hotelo plačat' nekaterim delavcem akordnh zaslužkov po kolektivni pogodbi so trije delavc? vložili proti podjetju tožbo Podietjc je blo obsojeno, delavce pa je odpustilo / slo/bc in je odpovedalo kolektivne pogodbo ki je veljala do 31 marca Lielav.stvv je po svoji organizaciji predlo/ilc, načrt nove kolektivne pogodbe. Po dveh pora v nato h podajanjih pri sreskem načelstvu v Ce?ju pa ni prišlo do spoiazumu Podietjc ie izdelalo svoje besedilo kolektivne nogo^bc k' pa g» delavstvo ni odobrilo, kei bi ne imelo zajamčenih nekaterih pravic. Podjetje je po- nudilo 4 din draginjske doki. za delovni dan. Delavstvo je na zborovanju 4 mata predložilo svoje zadnje minimalne zahteve. Za htevalo ie zvišanje piar za din«? na uro in sorazmerno zvišanje plai za akordno delo Nladalje je zahtevalo sklenitev kolektivne pogodbe na glavnih osnovah delavskega predloga z dne 6 4 • Končno ie zahtevalo, da podjetje zopet zaposli odpuščene delavce, če bi por" je t je teh predlogov ne sprejelo dr -rede 8 t m., je bilo sklenjeno, da de'avstvc začne v četrtek stavkati Stavka ie bila sklen.ena na zborovanju s tajnim glasovanjem z veliko većino Dne maja je bilo ponovno delavsko zborovanje m ker podjetje delavskih zahtev ni sprejelo, je začelo stavkati okrog 150 delavcev, kj preživljajo okrog 300 družinskih članov. Nameščenci pišejo o stavki pri tvrdki Sever: Nameščenci so se hctel; mirno sporazumeti s podjetjem zaradi one nameščenke. ki je neprestano tožarila in tem vedno poslabšala mirno sožitje med podjetjem in nameščenci. Da se spor poravna, so se nameščenci posflužili oblasti in sklicani sta bili dve poravnalni razpravi pri mestnem poglavarstvu, a nista bili uspešm Nameščenci ao zahtevali, naj bi podjetje premestilo nameščenko. ki jo dolže da je spor nastal. Podjetje tega predloga n: hotelo sprejeti Zato so nameščene^ začeli stavkati Da vladajo v podjetju posebne razmere, trdijo nameščenci, dokazu'c tudi to, da je podjetje žc pred desetimi dnevi iz-prlo vse delavstvo in ga pognale na cesto. Težak položaj slovenskih vinogradnikov Vinarski kongres v Dolnji Lendavi — Vinska poskušnja in vinski sejem Maribor 10 maja V soboto 18. maja bo v Dolnji Lendavi 14. redni občni zbor Vinarskega društva za dravsko oanovino v Mariboru. Občni zbor bo združen z vinarskim kongresom. Id bo v nedeljo 19. maja ob 10. v Dolnji Lendavi. Na kongresu bodo naši vinogradniki razpravljali in sklepali o zelo važnih vinarskih vprašanjih, o selekcijskih krožkih ter o pogojih za pravilno kletarstvo. Istočasno bo priredila vinarska podružnica v Dolnji Lendavi vinsko po-skušnjo in vinski sejem, na katerem se bodo lahko vinogradniki in vinski trgovci prepričali, da pridelujejo vinogradniki na- ših lendavskih goric prav dobro vinsko kapljico. V nedeljo popoldne pa si bodo vinogradniki ogledali del lendavskih goric, kamor bodo napravili izlet. Slovenski vinogradnik je danes v težkem položaju. Visoki pridelovalni stroški, slabe prodajne možnosti in velika bremena delajo vinogradništvo vse bolj nerentabilno Zaradi tega bo v korist vsega našega obmejnega vinarstva, da se udeleži letošnjih prireditev v Lendavi čim več obmejnih vinogradnikov. Obenem bodo imeli vinogradniki tudi priliko, spoznati lepo lendavsko pokrajino in tamošnje vinogradniške prilike. Iz Celja —c Poučen izlet skozi šmarski srez v hrvatsko Zagorje z avtobusom bo ori redilo Tujskoprometno društvo v Šmarju ori Jelšah v nedeljo 19. t. m. Prosa meri 153 km in je sledeča: Celje — St. Jurij — Lesično — (Pilštanj) — Kozje — Podsreda — Sv. Peter pod Sv. gorami — Zelen i ak — Klanjec — Krapinske toplice — Krapina — Rogatec — Rogaška Slatina — Šmarje — St. Jurij — Celje Prijave spreiema iz prijaznosti drogeriia »Sanitas«: v Celju. c— Sentlakobsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v Mestnem gledal:šču v Celiu v nedeljo 19 maja ob 20. z Nušićevo veseloigro »Ujež«. s katero ie doseglo v Ljubljani izreden uspeh. Na domačem odru v Ljubljani so Sentjakobčani vpri-zorili to veseloigro doslei že 28 krat in vselei pred razprodano dvorano. —C Strel v glavo. V Sedini pri Dram-ljah si je 36 letni ugledni posestnik Franc Mastnak na binkoštni ponedeljek zjutraj pognal s samokresom kroglo v desno sence. Težko poškodovanega Mast raka so prepeljali v celjsko bolnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. —c Napad in nesreča. V neki gostilni v Gaber j u ie neki delavec v nedeljo v ore-piru napadol 26-letnega. v Ce'j.4ci opekarni na Sp. Hudinji zaposlenega delavca Franja Pogorelca in ga zabodel z nožem v glavo. Pri delu v apneniku v Pečovniku pri Celiu sta v noči na binkoštni oonede-Ijek dva transportna vozička stisnila 31-letnega kurjaškega Domočnika Tomaža Koiaiia iz Zagrada in mu težk poškodovala prsni koš. Oba poškodovanca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico. sedaj pri g. M. Košenini na švepovni. S tem v zvezi se bo te dni preselila g. Haup-manova s svojo trafiko v hišico bivše, do zadnjega časa opuščene Tauferjeve tehtnice, ki jo je v ta namen preuredila. — Tudi na Lokah meningitis. Zaradi primera meningitisa v loški soli. so bile razen ene zaprte vse učilnice v svrho razkuženja. Stanje obolelih, ki so v ljubljanski bolnišnici, že od prej je zadovoljivo. — Javna borza dela v Ljubljani potrebuje za težaška dela v Gorenji vasi nad škofjo Loko gotovo število delavoljnih težakov z mezdo 40 do 45 din na dan. interesenti, ki bi bili v danem primeru oproščeni orožnih vaj, naj se s potrebnimi listinami navedenimi v oglasu na občinski deski, javijo pri omenjeni borzi ob delavnikih od S. do 12. ure. — Spomenica, ki bo izšla za zlati sokolski jubilej, je bila oddana te dni v tisk. Poleg prispevkov odličnih sokolskih delavcev br. Gangla, Smertnika in drugih, bo v spomenici točen pregled v petdesetih letih v revirju opravljenega dela. Spomenica bo bogato založena z reprodukcijami zanimivih fotografij. Iz Zagorja — Glavno zalogo tobaka je prevzel g. Andrej Oekada iz Ljubljane. Skladisoe, ki je bilo doslej v trgovini R. Mihelčiča, je Iz Kranja Šahovski turnir zaključen. K S. K. je po precejšnji zamudi končal pomladanski šahovski turnir za prvenstvo Kranja. Rezultati so bili: I. razred: I.—III. Martelanc Virnik in Šuštar 6V*. IV. Singer 5Vs. V Tajnik 5. VI Kos 4Vs. VII in VIII Pavlica in Vidrgar 4. IX. Košar 21/* točke itd II. razred: I. Rus 7Vt, II. Zupane 7. III. Pogačnik 6V*. IV. Komeli 6 V.—VI. Dodič in 2užek 5. VII—VIII. Kosi in Kavalar 3Vi. IX.^Dražil 1 točko itd. Največ upanje za prvo mesto je imel Materlanc ki na je v zadnjih kolih močno popustil in mora zato deliti prva tri mesta. Vprašanje prvaka zato prav za prav ni rešeno, vendar pa ni pričakovati, da bi se tako pozno vršil troboj med prvimi. Prvi štirje iz I. razreda in prva dva iz II. razreda bodo pre- jeli prav lepe nagrade jutri, ko bo z brzo-turnirjem zaključena redna sezona. Pred brzoturnirj em bo članski sestanek in če se bo javilo dovoli šahistov. se bo med poletjem igralo po enkrat na teden (verjetno bo trening turnir). Vse kranjske šahiste vabimo k obilni udeležbi na jutrišnjem sestanku. Vozit« previdno. Dela za modernizacijo ceste skozi mesto ovirajo v veliki meri promet Da bi se delo na cesti hitreje razvijalo, popravljajo oziroma pripravljajo za polaganje kock le polovico ceste, ostal: del na ie še vedno prost za promet, ki ie zato zelo otežkočen. Pripetilo se je zaradi prenagle vožnje voznik iv že več karam-bolov. ki pa k sreči niso zahtevali ne žrtev, niti večjih poškodb Opozariamo voznike, zlasti avtomobiliste, naj vozijo skozi mesto počasi in previdno. Pazljivost je zlasti potrebna na Jezerski cesti vzdolž Vi-dovdanske. Blejske in po Jelenovem klancu. Kruh se je podražil. Peki so doseči i od odbora za draginjo dovoljenje za podražitev kruha za 0.50 din Tako velja odslej 1 kg beleča kruha 5.25 din. 1 kg črnega pa 4.75 din- Hollywood se seli Ljudje na Floridi govorijo, da jih čakajo vsakih 10 let drugi časi. L 1920 se jim je godilo kakor ptičkom v raju. kajti takrat so Američani >ele odkrili lepoto podnebja na Floridi ter 90 se začeli tam naseljevati. Ko je nastopila 1 1930 kriza, je začelo število gostov upadati. Letos se pa začenja za floridske podjetnike sost.n^kih obratov nova doba blagostanja Sedaj sc zelo dobro rentirajo velike investicije. Investirajo visoke milijone v hotele, ceste, gledališča in v izsuševanje močvirij. Moria se jim bo posrečilo osušiti f oridska močviria toliko, da bi ti kraji lahkr postali prmerni za filmske scenerije. Ž*, dolgo si na Floridi žele. da bi se filmska industrija preselila iz Kalifornije k njim Sedaj na Floridi v pravem ameriškem tempu grade hotele, vile. trgovske domove, klube in športna igrišča, da b' imeli vse. kar je potrebno, če bi sc fi'h.ska industrija naselila pri njih. Nad 6< .00( 000 dolarjev so stala vsa ta stavbna dela lani. Florida je imela 1. 1920 komaj nekoliko kilometrov dobrih cest. sedaj ps ima žc najboljše cestno omrežje na vsem jugovzhodu Zedinjenih držav a stalm še grade nove ceste. Prizadevajo si naiti najkrajšo pot it Mehiškemu zalivu ln v ta. namen delajo ceste h krajem, ki so oddaljeni do 800 km. Tako prodira tehnična civilizacija po vsej Floridi med njena močvirja in divje otoke. Pokrajina je ostala tu doslej še divja ter prvotna, kakršna je bila v davnini. Tehniki se pa ne ustrašijo nobenega tudi še tako napornega dela in tako bodo meliorirane, kanalizirane ter osušene velike pokrajine, dobilo bodo vodovod, vse potrebne ceste -itd in ob cestah bodo kmalu namestili velike napise. Parcele naprodaj! 0t o cf«of»t*o4?f*at*t Torek, 14. maja 12.30: Poročila, objave. - 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 18.00: Vesel drobi* (plošče). — 18.40: Vpliv alkohola na mlado duševnost (dr. Stanko Go-gala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Prvi Slovan v Vojvodini (prof. Kosta Kovacevic — Bgd). — 10.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (D. Potočnik). — 20.00: Koncert slovenske glasbe. Sodelujejo: radijski komorni zbor in pomnoženi radijski orkester. Solisti: ga. D. Sokova, gdč. V. Rudolfova, g. A. Jarc in g. T. PetrovČič. Dirigent D. M. Sijanec. — 21.30: Vaški umetniki (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Citre igra g. Hebein Marijan. Sreda, 15. maja 7.00: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Veseli bratci (plošče). — 12.30: Poročila, objave, t-13.00: Napovedi. — 13.02: Okrogli slovanski napevi (plošče). — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: Cesto delamo (reportaža). — 18.40: Danska (dr. B. Skerlj). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Branislav Nušić na zagrebškem odru (Kosta Domazetovič, publ. — Zgb). — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere: v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, Poročila. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit, znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo RAzno Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. Ali res nimate Se srečke dri. razr. loterije? sporočite čim prej spoj enjeni naslov na navadni dopisnici: iiši sreče, bapčni poslovalnici Bezjak i.iri bor, Gosposka al. i Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! ZA VSAKO PKUL1KO oajboljsa in najcenejša oblačila si o a d a v »te pri P K K S ti h K Sv. Petra cesta 14. MREŽE ZA POSTELJE iobite najceneje v Komenskega ul. 34. 1270 ROČNI VOZIČEK nov, majhen štedilnik in kov-čeg-gramofon prodam. Sv. Petra cesta 43, vrata 4. 1311 ZA SLIKARSKA EN PLESKARSKA DELA po nizkih cenah se priporoča Mokovšek, Sv. Petra c. 43. 1312 aaaaažg: J otomana C za din 295.— E. ZAKRAJSEK tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva 34 POUK ^eaeda 50 par. davek posebe. Najmanjši znesek a.— Din. Strojepisni pouk 1 ečernJ tečaji, vpisovanje in irićetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska C 15. 736 S LUZBE tSeseda 50 par, davek posebej Najmanjša zne»ei\ 5.— din BRIVSKI POMOČNIK prvovrsten, hiter delavec, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in madžarščine išče službo v boljšem salonu ali za sezonsko nameščenje. — L. F. pri Radič, Slov. Konjice. 1301 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8<— din. STE1ER AVTO cabrio tipa 430, 4-sedežen, v zelo dobrem stanju, proda za 23 000 din Joško Peternel, Slov Bistrica, tel. štev. 1. 1307 OKNA IN MALE GOSLI poceni prodam. — Poizve se v mlekarni, Smartinska c. 24.. 1808 HIŠA ^nonadstropna, z vrtom, zidanico in kaščo. dobro vpeljano trgovino, gostilno, ležeča v Gribljah na križišču cest Črnomelj — Karlovec ter Vinica — Metlika, je naprodaj zaradi mirti gospodarja in gospodinje. Več pove oskrbnik Jože Zupa-nič\ Krasinc, pošta Gradac v Beli Krajini. 1309 His(eri| lene, hi se NIKDAR M POSTARA «%PREM0C /\ KOKS•DRVA nudi L POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba Drezhibna! Danici Leaueuf Krinka i— ljubezni >8 Rsbss Princ Gairlance je bil zapleten ▼ to afero samo za kulisami. Njegovo ime se v zvezi z njo še ni glasno izgovarjalo. Bolj kakor pred komurkoli drugim je moral skrivati pred Bertrando, kaj ga veže na izid tega senzacionalnega procesa. Mar je bilo mogoče uganiti, kaj bi storilo to vročekrvno dekle, če bi moralo izbirati med ljubosumnostjo proti Francoise na eni ter med davno udanostjo svoje rodbine in sebe same Renandu na drugi strani? Gilbert je bil že deloma proučil to bretonsko dušo, žilavo, ognjevito, idealno in prostovoljno udano. TO, kar je bil spoznal v nji, ga nikakor ni pomirjevalo v zadevi njegovega romana. Vrag vzemi ženske, ki pojmujejo življenje samo tragično, — je pomislil Gilbert vedno, kadar je opazil, da Bertranda ni samo sladka igrača, s katero bi se lahko brez nevarnosti igral. To, kar je imelo ubogo dekle v sebi nevarnega, vprav to je odbijalo gizdalina, to je vzbujalo v njem obžalovanje in nizkotno nezaupanje. Vprav v trenutku, ko je Bertranda zapustila klo-pico v ulici Marigny in krenila proti svojemu predmestju, da bi se vrnila v svoje skromno stanovanje, je prihajal tudi Gilbert tja od druge strani, V lju-bavnera ognju je jelo tistega večera naenkrat živahne je utripati srce tega mladega gizdalina, srce, ki je bilo postalo tako mirno, odkar se je bilo vnelo tistega lepega poletnega dne na poti v Brest. Morda se ga je dotaknilo tudi nekaj očitkov. Saj že toliko dni ni videl Bertrande. Ubogo dekle se je moglo resnično smatrati za zapuščeno. Princ de Villingen se je mudil doma v pritličju v ulici Cambaceres, kamor Bertrandi iz previdnosti ni bilo dovoljeno prihajati. Bodoči zet Marca de Ples-guena ni želel, da bi zasačil stari plemič pri njem zapeljano dekle, ki jo je najbrž poznal in ki bi bila njena podobnost z Michelino v najboljšem primeru sumljiva. Razen tega je bilo pa načelo mladega gizdalina: nikoli ne imeti pri sebi ženske, paziti na svoje ime in ceniti svobodo. Samo enemu človeku je zaupal Gilbert svojo ljubavno pustolovščino z malo Bretonko: to je bil Escaldas. Bolivijec je bil sokrivec. Ta beseda se je vsiljevala v svojem dvoumnem pomenu Gairlancu, pa naj je padalo iz nje nanj karkoli. Pustolovščina, v katero je bil potegnjen, se mu je zdela manj jasna in manj čista, kakor si je želel. Čeprav je hotel za vsako ceno verovati v pravičnost cilja, je imel za pobudo in sredstva samo občutek gnusa. Ta duševna razdvojenost je trajala nekaj časa, potlej se ji je pa Gilbert privadil. Sama Boli vijčeva osebnost, on sam, ki ga v začetku ni trpel, razen kot orodje, potrebno in vredno zaničevanja, se mu je sčasoma prikupila. Jose je bil duhovit in vesel. Imel je izreden spomin in znal je pripovedovati mnogo anekdot. Igral je malone tako rad kakor Gairlance sam, oziral se je na vest še manj kakor on. Bil je priliznjen in ponižen obenem. Gairlance mu je polagoma odpiral vrata v vse svoje tajne. Nezaupljiv v začetku je občeval zdaj s tem človekom z večjim veseljem, nego si je priznaval sam. Tistega dne, ko so se v jesenskem mraku že zgo-ščevale sence, sta izmenjavala kaj malo zmagoslavne misli: oba sta sedela zleknjena v naslanjačih in kadila cigarete. — Ta smrt je najina poguba, — je dejal Gilbert nervozno. — Vi pretiravate, Gairlance, je menil Bolivijec Bilo je prvič, da si je upal nazvati ga tako zaupljivo, z njegovim krstnim imenom. Gairlance ni osupnil. — Kaj? Da pretiravam! Mar ni bil Rafael Fabro najin najvažnejši... skoraj bi lahko rekla najina edina priča? — Najina najvažnejša priča ni podvržena prigodam, kakršne morejo zadeti bitja iz mesa in krvi. To ni človek, temveč papir. In ta papir čuva pošte- Nobene gube. nobene brazde v 45. letu! Gladke, Jasna ln čista koža mladega dekleta! Videti Je kakor čudež, m ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. SteJ-skala. Biocel Je dragocen naravni pomladilo! element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je ▼ vsaki tubi rožnat« kreme Tokaloa ter Vam redi ln pomlajuje kožo. ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno firano za kožo Tokalon (ki ni mastna), ds napravite svojo kožo sveže ln Jasno, da Vam odstrani zajedal ce ln vso nesnago kože. Pomladite se sa deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Režite se uvenele polti. Pridobit« si spet .-»sno in čvrsto lic« ter mehko lepoto tz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ae ho teko. se Vam denar povrne. ------ nost takega doma, kakor je banka Peresa Rosaleza. — Da, gotovo... to je pismo, ki ga je pisal Val-cor, ko je igral svojega dvojnika in opozarjal na njuno čudovito podobnost. — No, torej to pismo, ki si ga da poslati preiskovalni sodnik potom našega konzula v La Fazu, pride že s prihodnjo pošto. To pismo ne pade v morje, kakor je padel ta stari tepec Fabro. In če se ne potopi ladja, vozeča pošto___Naj bo kakorkoli, Fabro je videl oba Valcora, pravega in lažnega. — Gotovo sem polagal tudi jaz veliko važnost na njegovo pričevanje. Če pa dobro premisliva vse, ne bova vedela, kaj je ostalo v spominu tega šestdeset let starega moža. To bi lahko bil nepobiten dokaz. Lahko bi pa njegovo pričevanje pomenilo tudi malo. Zdaj, ko počiva ta najina nada na dnu morja, si nikar ne beliva z njo glav. Najina zadeva ni 8 tem ničesar izgubila. Nekaj časa sta oba molčala. Potem je pa princ znova povzel besedo; — AH se vam ne zdi to čudno, Escaldas? Ta starček je našel tragično smrt malone ob lepem vremenu in nihče ni videl, kako je utonil. — Mogel bi bil pomisliti na to, če bi lahko koga osumil. Toda koga? Kapitanovo poročilo izrecno pravi, da ni bilo na ladji nobenega sumljivega potnika, ki bi mu bilo kaj na tem, da bi vrgel v morje pohlevnega starčka. O, če bi bil Valcor med potniki! — Mar veva, da ni bilo na ladji njegovega zaupnika, najetega in podkupljenega ? Urejuj Josip ZuponfiČ II Za „Narodno tiskarno" Fran Jcran II Za upravo in inseratni cM lista Oton Chrfctof // Y» v Ljubljani C3D