Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto x.
Celje, 14. junija 1939
Štev. 13
Škropiti in zopet škropiti!
Da, pri iem nesrečnem vremenu res ne preostane drugega. Saj dežuje dan na dan, pri tem je tudi toplo dovolj in sem ler tja tudi soparno — vreme kakor nalašč za peronosporo. In se bolezen res neverjetno širi: na listih jo je najti vedno več, pa tudi mladih poganjkov je vedno več okuženih.
Nevarnost peronospore je letos tako resna kakor že davno ne. Zato pa naj ne okleva nihče več. Škropimo nemudoma svoje nasade složno vsi, da si zajamčimo pridelek. Nič ne velja izgovor, da se pri takšnem deževnem vremenu ne da škropiti. V Nemčiji zaropotajo škropilnice po hmeljiščih takoj, ko preneha deževati, neglede na blato itd. Tako je treba, če je sila, in sila je letos res, pa še kakšna.
Da, škropiti in zopet škropiti, druge pomoči ni letos, če hočemo rešiti pridelek. Zastonj si trosil draga umetna gnojila: če ne boš sedaj škropil, boš malo pridelal in še tisto ne bo prida. Le spomnimo se na lansko leto, ko so se spravile uši nad hmelj-Kdor je pravočasno in pravilno škropil, je mnogo rešil, če ne vse; kdor se je obotavljal, pa je pridelal malo ah celo nič. Prav tako in še mnogo huje jo nam zna letos zagosti peronospora. Pa se bo morda potem zopet kdo izgovarjal, da ni vedel kdaj in kako. Sedaj se potrudi, bratec, dokler je čas, ker boš sicer sam kriv svoji nesreči!
Kolikokrat bo treba škropiti, zavisi od vremena. Zaenkrat je nujno potrebno poškropiti takoj vse nasade z raztopino bakrenih sredstev, da ustavimo bolezen. Na 100 1 škropiva pa je treba na vsak način primešati četrt litra Galertola, da škropiva ne izpere dež in da bo dalje ter bolje učinkovalo; par škropljenj pa si bomo s tem tudi prihranili. Poškropiti pa moramo temeljito celo rastlino in vse njene dele, zlasti pa spodnjo stran in pazduhe listov.
Na delo, hmeljarji! Vse izgleda, da bo za zelen hmelj letos trda in zato tudi cena prav lepa. Škropljenje proti peronospori je sedaj najbolj važno delo v hmeljišču za vsakogar, ki hoče pridelati gladko zeleno blago. In to hoče menda vsak.
Poleg peronospore so se pojavile ponekod tudi stenice v takem obsegu, da jih je nujno potrebno zatirati. Saj izsesavajo liste, da izgledajo kakor rešeto in tudi mnogi poganjki so že zakrneli zaradi te golazni; rastlina more ostati brez vsakega pridelka, ako jo zdelajo stenice. Zatiramo pa-stenice sedaj na ta način, da škropimo z 1 % razr topino tobakovega izvlečka, kateri pridamo pol litra Galertola. Škropimo pa le ob oblačnih dneh
HMELJARJI!
Vsak kmetovalec in še prav posebno hmeljar mora vedeti, da je najcenejše tisto gnojilo, ki prinese največ koristi, a to je
ČILSKI SOLITER
najboljše dušičnato gnojilo, ki se trosi spomladi za gnojenje vseh kulturnih rastlin, posebno dobro pa deluje pri hmelju.
Okoli vsake korenike hmelja je treba potrositi po i žlico čilskega solitra takoj, ko hmelj odžene iz zemlje. Drugi enaki obrok je treba dati h koncu maja in morebiti tretji, če je to potrebno, h koncu junija ali v začetku julija.
Torej s porabo le male količine tega gnojila dosežemo obilen uspeh.
Čilski soliter prvovrstne kakovosti se dobi po ugodni ceni pri Kmetijski družbi v Celju in Mariboru, v trgovini J. Krašovic in I. Vizovišek v Žalcu ter M. Krašovic v Braslovčah.
Vagonske pošiljke in vsa potrebna navodila pa razpošilja I. Cerinič, Karlovac.
— in teh imamo letos več kot dovolj — ker tedaj stenice lenarijo, dočim so pri sončnem vremenu prav živahne in takoj pobegnejo.
Da, škropiti in zopet škropiti, drugega letos ne kaže, če hočemo kaj prida pridelati. Zato pa na delo vsi za čim boljše blago in s tem tudi za čim višjo ceno!
Po toči
Toča povzroči po hmeljišču silno škodo. Saj cesto sklesti rastlino, da ostane popolnoma brez listov, pa še trte prebije ali docela odbije, zlasti v nasadih na hmeljevke, kjer je škoda po toči navadno še večja kakor v onih na žico. Zelo važno vprašanje je, kaj storiti s takimi nasadi, ki jih je potolkla toča. To ni važno samo zaradi pridelka dotičnega leta, temveč tudi zato, da rastlina pravilno izzori, jača koreniko in ne oslabi, da se škoda ne raztegne še na prihodnje leto.
Če pobije toča hmeljišče, ko je rastlina še nizko ali pa sploh še ne napeljana, je najbolje poškodovane poganjke odstraniti in napeljati nove. Če pa pobije toča hmeljišče pozneje, ko je rastlina že 1—2 m visoko ali še višje, kakor je bilo to letos na Vranskem, pa to ni več priporočljivo. Tedaj je treba gladko odrezati vse uničene dele rastline, ki niso sami odpadli, in napeljati nove vodil-nice iz najmočnejših ter najvišjih stranskih panog, vendar ne več kot dve. Nekaj dni potem, ko je tolkla toča, se že vidi, kaj je ostalo živega in je treba iti takoj na delo. Če je odbit samo vršiček in je trta ostala cela in živa, napeljemo prvi stranski poganjek kot vodilnico. Če pa je trta odbita niže, jo odrežemo, če se še drži, nad prvim stranskim poganjkom in tega napeljemo. Morda preostale nižje stranske panoge skrajšamo, da s tem okrepimo novo vodilnico. Če je trta odbita popolnoma pri tleh ,napeljemo najmočnejši novi poganjek.
Vsaki rastlini je potrositi takoj 6 dkg čilskega solitra ali, še bolje, 10 dkg KAS-a 8:4:8, dobro obsuti, pridno okopavati ter čistiti plevel in vse na novo izbile poganjke. Prav tako je nujno potrebno takoj škropiti proti peronospori, ki take nasade navadno najhuje napada.
Mnogo pridelka že pozno po toči tako silno poškodovan hmeljski nasad sicer vkljub vsemu ne bo dal, vendar se bo rastlina normalno izživela in ne bo trpela škode še v prihodnjem letu.
Bi ga še nekaj?
Dali gnojila hmelju namreč. Pa smo o gnojenju hmelja že mnogo pisali, o gnojenju z domačim gnojem in z umetnimi gnojili. In vendar še vedno prihajajo vprašanja, če bi kazalo dati sedaj hmelju še nekaj čilskega solitra, češ, za drugo je že prepozno. Seveda, vsak si prizadeva, da dobi letos, ko nekaj zvoni, da bo boljša cena, čim več hmelja. Prav, toda ne samo čim več, ampak važno je tudi, da dobiš čim boljši hmelj, ker le tedaj moremo računati na čim boljšo ceno.
Čilski soliter je brez dvoma prvovrstno du-šičnato gnojilo, no in dušika rabi prav hmelj, ki v razmeroma kratkem času stvori tako obilo zelenja, seveda zelo mnogo. Preveč dušika pa zopet hmelju ne smemo dati, ker bomo sicer pridelali preklicano slabo blago. Zato pa je prav čilski soliter zelo pripravno dušičnato gnojilo za hmelj, ker zelo hitro učinkuje ter ga lahko damo rastlini večkrat po nekaj in stalno kontroliramo učinek. Pameten hmeljar ga bo dal vedno toliko, da se bo rastlina dobro razvila, nikdar pa ne preveč, da bi zdivjala. In pri čilskem solitru je tozadevna kontrola vedno mogoča.
Kako torej? Bi ga še kaj dali? Kakor je pač hmelj! Če je bujno razvit in listje kar temnozeleno, ima dušika dovolj ter mu ga ne smemo dati nič več. Toda v marsikaterem hmeljišču pa je rastlina vidno zaostala, je nekam slabo razvita in listje le bledo zeleno. Tu pa bo sedaj še žlica čilskega solitra k vsaki rastlini gotovo prav dobro storila.
Tako je torej! Kjer se vidi, da je potrebno, prav, naj ga le dobi še nekaj. Kjer pa se vidi, da je že sedaj dobro založen, pa seveda ne, ker bi to bila le potrata in še škoda na kakovosti pridelka.
Razno
Belgija je uvozila v prvem letošnjem četrtletju 12.768 stotov hmelja, 3687 stotov več kakor v isti dobi lanskega leta. Dvignil se je zlasti uvoz hmelja iz Poljske.
Uvozno carino v Belgiji nameravajo zvišati od sedanjih 60 na 500 bfrs za 100 kg, to je od 1 na 8 din za kg.
Hmelja smo izvozili iz naše države v prvem letošnjem četrtletju 433 stotov v vrednosti 4,815.000 din, dočim lani v istem času 586 stotov v vrednosti 10,596.000 dinarjev. Največ hmelja je šlo letos v Ameriko, namreč 181 stotov, v Belgijo 124, Francosko 48, Nizozemsko 40 in bivšo ČSR 41 stotov.
Poravnajte naročnino!
Vprašanja in odgovori
J. P. v B.: Tri sredstva nam nudijo za škropljenje hmelja proti peronospori: modro galico, bakreno apno Sfinks in Nosperal ali Ob 21. Katero je najboljše in sorazmerno tudi najcenejše?
Odgovor: Vsa tri so dobra, če jih pravilno namešate in pravilno škropite. Sorazmerno najcenejše pa je Nosperal ali Ob 21, ki ima tudi to prednost, da se res čisto raztopi, ne pusti nobenega peska in zato ne kvari škropilnic.
A. R. v G.: S škropljenjem je letos težava, ko vedno dežuje in dež takoj zopet izpere škropivo. Za povečanje lepljivosti ste priporočali kazein, sedaj zopet Galertol, drugi pa zopet neko koloidalno smolo. Kaj naj torej primešamo škropivu, da ga ne bo izpral dež in da bo bolje učinkovalo?
Odgovor: Primešajte na vsak način Galertol, ki poveča lepljivost in prav izdatno tudi učinkovitost škropiva. Kazein smo priporočali prej, dokler boljšega ni bilo, koloidalna smola pa ne dosega Galertola in je tudi dražja.
F. P. v O.: Ali se dobi tudi letos premog za sušenje hmelja po znižani ceni in kje?
Odgovor: Premog za sušenje hmelja dobite po znižani ceni iz rudnikov Velenje, Zabukovca, Petrovče in Pečovnik. Potrebujete pa posebno tozadevno nakaznico, ki jo dobite pri Hmeljarski zadrugi v Žalcu, Celju ali najbližji njeni podružnici.
I. Č. v Š.: Ali je bolje škropiti z Nosperal-om ali Ob 21 hmelj proti peronospori tik pred cvetom ali v cvet? Ali se sme tudi pri škropljenju v cvet in v kobule dodati na 100 1 škropiva četrt litra Galertola?
Odgovor: Kar se tiče škropljenja proti peronospori v cvet, je najbolje škropiti takoj, ko se hmelj razcvete in ponovno, ko odcvete. Seveda pa letos pri tem, za peronosporo tako ugodnem vremenu, ne kaže čakati do cveta, temveč je treba škropiti tudi že prej in v cvet ponovno. Na 100 1 škropiva je vedno priporočljivo dodati četrt litra Galertola, le potem v kobule ne več, ker na kobulah škropivo ne sme ostati.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je slej ko prej zelo neenakomerno; le v najboljših je dosegla rastlina že do vrha opor, v nekaterih pozno rezanih in na bolj težki zemlji pa je znatno zaostala. Peronospora se ponovno pojavlja in sem ter tja tudi stenice v večjem obsegu. Po neprestanem deževju bi bilo res že nujno potrebno bolj sončno in suho vreme.
Vojvodina: Izgledi na letošnji pridelek so vedno slabši. Zaradi trajno deževnega vremena rastlina zaostaja v razvoju, peronospora se širi, obrambno škropljenje pa je v razmočenih hmeljiščih težavno in tudi malo izda. — Lanski pridelek je razprodan, za starejše letnike pa je še vedno nekaj povpraševanja in se plačuje po 2—5 din za kg.
Nemčija: Po hladnem in deževnem vremenu se je vreme končno le izboljšalo, vendar to ni trajalo dolgo in je nastopilo zopet novo deževje. Spomladanska dela
so končana, rastlina prvič osuta in deloma tudi že 3—4 m visoko. Stanje nasadov je v splošnem zadovoljivo, rastlina zdrava, le peronospora se vedno znova pojavlja in so ponekod že trikrat do štirikrat škropili. — Tržišče je mirno, povpraševanja je sicer še vedno nekaj, vendar ponudbe malo in še to večinoma le za manjvredno blago starejših letnikov.
Protektorat Češke in Moravske: Zaradi stalno hladnega in deževnega vremena je rastlina še vedno za kakih 14 dni zaostala v razvoju. Sem ter tja se pojavljajo v večjem obsegu uši, pa tudi peronospora nastopa vedno bolj in je ponekod obrambno škropljenje že v polnem teku .— Tržišče je mirno, ker je lanski in predlanski hmelj razprodan in so tudi zaloge starejših letnikov le pičle. Nominalno notira žateški hmelj lanski do 65 din, starejši letniki pa 15—23 din za kg.
Francija: Pri nekoliko boljšem vremenu zadnjih tednov se je stanje nasadov vidno izboljšalo, vendar je zelo neenakomerno. Druge bolezni in škodljivci zaenkrat niso nevarni, le peronospora se vedno bolj širi, vendar je zaščitno škropljenje že v polnem teku. — Na tržišču je še vedno nekaj povpraševanja in za lanski alzaški pridelek se plačuje do 35 din za kg, vendar so zaključki le redki, ker ni več blaga na razpolago.
Poljska: Pri ugodnejšem vremenu se je stanje nasadov vidno popravilo, rastlina je dosegla 3—4 m visoko in je v splošnem zdrava, le uši se pojavljajo ponekod v vedno večjem obsegu. — Tržišče je mirno in brez zaključkov.
Belgija: Zaradi neugodnega vremena rastlina zaostaja v razvoju, pa tudi nevarnost peronospore in uši postaja vedno bolj redka. — Pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe 24 din in letošnji v predprodaji za oktober november 26 din za kg.
Anglija: Rastlina je v splošnem zaradi deževnega vremena precej zaostala v razvoju, vedno bolj resno pa jo ogroža tudi peronospora. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa.
Amerika: Stanje nasadov je vkljub ponovno suhemu vremenu zadovoljivo in v splošnem precej dobro obeta. — Na tržišču je precej zanimanja zlasti za letošnji pridelek, ki se v predprodaji plačuje po 17 do 22 din, dočim notira lanski 20—26 din, predlanski do 15 din in starejši letniki do 7 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 60—85 din za kg.
Za dobro voljo
Med tovariši.
»Pomisli, kakšna nesposobnost! Dr. Požgečkaj me je med dopustom nadomestoval in mi dva najboljša pacijenta ozdravil!«
Izprememba.
Janez: »Ali vam še tisti odvetnik vodi pravde, ki je stanoval v vaši hiši?«
Jože: »Še — ampak zdaj stanujem jaz v njegovi!«
Po domače.
Gost: »Slišite, kaj pa plava tamkaj na juhi?«
Gostilničar: »Za božjo voljo, nikar se ne delajte, kakor da bi še nikoli'ne bili nobene muhe videli!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauač. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru!
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% ROSTNI SUPERFOSFAT HJHF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
oprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in biš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice