VajTtftjl tloTemkl dxwnrik t Zdmšmih državah. Valja a tm leto.........16.00 Zi pol tot*............... $3.00 Za Hew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 (W. WY ATJTHMtmn> BY TM APT OF OOTOBP 111 OK FM AT TP FOWt OFTICM OF W1W TOEK. IT. T. By Onto ^ tS Fm\ JL B. luilifJL P. M. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki £b§ largeif Kovenlafl Da&j in the United Bute*. Issued every day except Sunday! and legal Holiday*. WW 75,000 Header*. "W TELEFON: 287« COBTLANDT. Entered aa Second Olaea Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 246. — ŠTEV. 246. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 20. 1921. — ČETRTEK, 2 0. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PODATKI 0 SPLOŠNI BREZPOSELNOSTI nezaposlenost je večja med narodi, ki imajo solidne denarne sisteme. — v nemčiji so le trije odstotki delavcev nezaposlenih. Po roe a Paul Scot t. Mowrer. Pariz, Francija, 19 oktobra. —j Številke, tikajoče nezaposleno-: sti, Ao visoke iu sieer v natane-; nt*ni razmerju z vrednostjo ali so-!>li«"*ne dežele. — soglasno z nekim poročilom Mednarodnega dela vs-kepa sveta, j katero poroči'** je liilo sestavl.iero . na pr«»injo ZdruŽt/nih držav. To m- pravi z navadnimi besedami re-j eeao, ro vse prihranke in konečno politična nest-alnost, ki ovira mednarodno transportacijo in trgovino potom povečanju in poostre-nja omejitev na mejah Faktorje, ki bi lahVo dovedli do neposrednega izboljšanja, se smatra nezadostnim in ti faktorji so naslednji Počasno padanje cen, skrčenje obstoječih zalog, izpolnitev mest, ki so postala prazna vsled smrti in nujna potreba z (žirom na gotove kategorije izdelanega blaga. Da se odpomore zlemu položaju, se priporoča naslednja sred-sTva : Finančno rehabilitacijo v deželah, v katerih je izgnbil denar ^koro vsako vrednost ; mednarodni napor, da se uvede politično stabilnost ali ustaljenost; otvor-jenje meja med raznimi državami in konečno uravnavo odnosajev med prebivalstvom na deželi in v mestih. O stali del obsežnega poročila se tiče različnih odpomožnih sredstev, katera se je poskusilo v različnih deželah. Med ta sredstva je treba šteti naslednje: Zavarovanje proti nezaposlenosti in podpiranje nezaposlenih; organiziranje krajših šiftov pri delu; organiziranje in kontroliranje nradov. ki preskrbijajo delo; uporabijanje nezaposlenih pri javnih delih in konečno izseljevanje v druge dežele, katere pa je treba. soglasno s porotilr.m. oprostiti številnih sedanjih omejitev. Poročilo pa izjavlja, da bi bilo boljše udariti po temeljnih vzrokih nezaposlenosti kot pa izguU-Ijati dosti časa in napora z začasna odpomočjo. Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — Nezaposlenost v Zdmženih državah. Angliji in drugih deželah bo rasla v razmerju kot bo padala vrednost nemške marke, — se ylasi v tukajšni Vossische Zei-tung. ki pravi; — čim višje se bo dvigal dolar v Berlinu, tem manj prilike bo za Združene države in Anglijo, da izboljšajo svoj položaj v industrijah ter zmanjšajo število nezaposlenih. Dočim sili v Nemčiji visoka vrednost dolarj i cene kvišku, zadržuje v inozemstvu na stotine tisočev delavcev od zaslužka. Število nezaposlenih tukaj je veliko manjše kot pa v deželah, kjer je valuta visoka. Čeprav so cene inozemskih produktov napol izgotovoljenega blaga in surovin tako visoke, da jih kmalo ne bomo mogli1 več uvažati v Nemčijo, pokazuje nemški narod kljub temu vsak dan, da je zmožen premagati in preživeti sedanjo krizo. Končno bo mogoče prišel za nas polom, a v takem slučaju, bo prišlo do poloma tudi v vseh ostalih industri-jalnih deželah. PONUDIL SVOJE TRUPLO ZNANOSTI. St. Louis, 18. oktobra. — Poleg trupla Patricka Blaneharda, hi se je zastrupil na svojem tukajšnjem domu, so našli listek, na katerem je stalo zapisano: Če more znanost porabiti moje truplo, da napravi ta svet bolj vrednim, dr- živi v njem, naj to stori. — Blanc-hard je bil rojen v Canadi ter je preje živel v Ohio. Glasilo se je o njem, da je napravil in izgubil celo premoženje r neko živi-noiejsko renčo na zapadu. | IWS^! | i ass i PRETEČA STAVKA ŽELEZNIČARJEV s posredovanjem delavs xega sveta hoče spraviti predsednik harding skup aj nasprotujoče si interese. — Akcija za skrčen je železniških pristojbin. POSVETOVANJE GLEDE DOBA VE PREMOGA. Ko se približuje zima, začno kro žiti poročila, da bo zmanjkalo pr omoga. Predsednik Harding sku-sa pomanjkanju odpomoči s tem, da je sklical konferenco kabine: nih članov in majnarskih voditeljev. — V prvi vrsti so: John Mo are, Phillip Murray, tajnik Davis, John L. Lewis, tajnik Hoover in ^__* Walter J. James. V crugi vrsti so: Robert Gibbons, Lear Hall in John Hessler. RATIFIKACIJA MIROVNE GENERAL DIAZ WRANGLOVE ČETE V POGODBE Z NEMČIJO! V NEW Y0RKU JUGOSLOV, ARMADI Senat je ratificiral ali odobril mi- j v New York je dospel italjanski j Veterani generala Wrangla so do-rovno pogodboz Nemčijo. — 66 za ' general Diaz, ki je baje izvojeval j speli v Jugoslavijo ter bodo sto-* " "slavno zmago" ob Piavi. odobrenje in 20 senatorjev proti. Washington, D. ('., 19. okt. — Včeraj zvečer je odobril senat Združenih držav mirovno pogodbo med Združenimi državami in Nem "i jo, Avstrijo in Madžarsko. < poldm Sest in šestdeset senatorjev proti 20 je glasovalo za odobrenje mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo iu l»G proti 17 za odobrenje podobe z Madžarsko. Za j/ogodbo z Nemčijo je bilo »sem glasov več kot pa predpisana dve*retinska večina. pili v armado. .Sedaj ne preostaja ničesar več kot izvršiti formalno izmenjavo ratifikacij in temu sledečo pro-klamacijo od strani predsednika, s katero se bo objavljalo zopetni pričetek prijateljskih odnošajev. Temu bo sledilo obnovijenje di-lilomatiene in konzularne službe med obema deželama ter nadalje med Ameriko ter Avstrijo in Ma-Ižarsko. Domneva se, da se ne bo izgubljalo nobenega časa pri do-ločenju medsebojnih zastopnikov. Pred konečnim glasovanjem je S TtM senat zavrnil več predlogov in v'" amendmentov, katere so stavili j nekateri senatorji, med njimi se- ] natorja King in Reed. Senator, Kinj je ponudil kot amendment cavršeno versaillsko pogodbo z General Armando Diaz, največ- Scfija, Buigarska, 19. oktobra, ji italjanski junak i : izza flari- j Soglasno* z informacijami, ki so baldija. kar .iili kedaj obiskalo • dosptde semlc.j, je dospelo več ti-Ameriko, se jt_* izkrcal v sredo so«'*- vojakov in častnikov Wran-v New Yorkii. pozdrav- »love armade v Zagreb, kjer bo-ljen od skoro vseh Italjanov. kar : do sprejeti v jugoslovansko ar-jih premore ameriški Babilon. j mado ter kmalu poslani na ma-Zmagalec ' .') v bitki ob Piave džarsko ir albansko front«*. Neka-j«« dospel v torek zvečer l>a ka- teri pa so mnenja, da bodo po-rantinsko postajo s parnikom { slani na italjansko fronto ali ita-"Giuseppe Verdi" ter bo odpoto- 1 ljansko mej<>. Kusom bodo pove-val iz New Yorka v Kansas City, ijevali visoki srbski častniki ter kj«lo plačani kot ostali ju-ciji American Legion. goslovanski vojaki ter izdatno p«>- Italjani fc se pričeli zbirati na i množili jugoslovansko armado, za Battery in bližnjem parku že na katero bodo znašali stroški tekom vse zgodaj zjutraj in ob devetih t« Ico<". ^a b'l.t skoro dva tisoč mi-je bila gneča že tako velika, da ljonov dinarjev ali -HOO.OOO.OOO v so morale stopiti v akcijo poli- normalnem času in po normalni eijske rezerve. Prišli so tudi lta- valuti. Jugoslavija ima za enkrat ljani y kitarami in mandolinami, tri nevarne meje, -— madžarsko da pozdravijo svojega junaka, a njl severu ter albansko in italjan-ko so izvedeli, da bmlo igrale mu- jugu. Med Bulgari in Ju- zike na p!ehT s katerimi bi ne mo-1 goslovani j" opaziti v zadnjem ča-gli konkurirati, so se zadovoljili najlepši sporazum, kar je v Zanimanje z ozironi na položaj, ki je nastal vsled preteče že-leznii'arske stavke, sc je preselilo danes v Chicago, kjer se bodo jutro, to je v petek, sestali načelniki štirih velikih železničarskih bratovščin na konferenci s člani delavskega sveta. Upati je, da bo mogoče najii pot, da se določi tudi sestanek med voditelji železnic in delav-esv, da se na ta način uravna obstoječe diference. V položaj so tudi posegli zastopniki farmerjev v zapadnih državah. ki zahtevajo takojšnje skrčenje železniških prevoznih pristojbin ter umaknitev zahtev za nadaljno skrčenje plač železniških uslužbencev. Ker je prepričan, da bodo mogli člani delavskega sveta spraviti skupaj nasprotujoči si stranki. je predsednik Harding zapustil glavno mesto ter pustil celi problem za nekaj časa v rokah svojih podrejenih. Pričakovati je, da bo Meddržavna trgovska komisija v kratkem objavila skrčenje ali znižanje prevoznih pristojbin. Poročila iz Washingtona izjav-' ja jo. da bo smatral predsednik tako unijske načelnike kot ekse-kutivne uradnike železnic strogo odgovornim, v kolikor so pri tem prizadeti interesi splošnega občinstva. Chicago, 111., 19. oktobra. — Ker se je vrnil semkaj Ben W. Hooper, javni zastopnik železniškega delavskega sveta, se je v veliki meri pospešilo načrte, ko-jih namen je ustaviti pretečo stavko železničarjev. Veliko se pričak uje od konference med na-relnilri bratovščin ter člani delavskega sveta, ki se bo vršila jutri. Mr. IIoTjper je odločno izjavil, da se bo vsaj za enkrat strogo držal programa, katerega je v ne tudi izjavila, da se bo obrnila na lelavski svet, naj zanika novo lesetodstotno znižanje plač, če bi železnice zahtevale kaj takega, .'lačilno lestvico naj se revidira v soglasju s padanjem ali dviganjem življenskiii stroškov v azličuih delih dežele. Ko je dospel semkaj, je Mr. Hooper takoj poklical na posvetovanje svoje tovariše v javni dtupini delavskega sveta. Pozneje je rekel, da je varno domnevati, da se bo jutri uporabilo vsako možnost, da se prepreči dejanski izbruh stavke in da delavski svet ipa. da bo mogoče spraviti skupaj na konferenco zastopnike železnic in načelnike železničarskih bratovščin v upanju, da bo tem potom mogoče najti temelj ali oazo za uravnavo. ARETIRAN PO OSEMNAJSTIH LETIH, Buffalo, N. Y., lf. oktobra. — Po iskanju, ki je trajalo osemnajst let, je bil tekom pretekle noči aretiran neki Giuseppe de Palma, o katerem se glasi, da bi ga radi videli v New Yorku radi oekega umora. Detektivi so zasledili moža na temelju opisa, ki je bil v uradu skozi kta De Palma priznal, da j^ leta 1902 izvršil umor, a policija pravi, da ni mogel navesti imena umorjenega. IZGUBIL ENO MILJARDO. Dunaj, Avstrija, IS. oktobra. — Neki inozemec, ki je bil tukaj, posebno pa v inozemskih krogih, zelo odličen, je naenkrat izginil z Dunaja. Glasi se, da se je spustil v velike valutne špekulacije, da je izgubil eno miijardo ali tisoč miljonov kron, $600,000 v ameriškem denarju, in da je sedaj s tem, da zabavajo čakajoče ro-1 »lavnem zasluga sedanjega bul- garskega kabineta, kateremu na------| čel j uje znani Stambulivski. SLIKA IZ BALKAN. SMRT ŠPANSKEGA ADMIRALA leljo objavil v AVashlngtonu, če- pobegnil, ker ne more zadostiti prav ni hotel ničesar povedati, T sv<)Jirn obveznostim. Poročila, ki kako bo postopal delavski svet,' krožii° v z*'ezi s tem, govore o ko se bo sestal z zastopniki želez- rnožnosti razkritja novega škan-niearskih bratovščin. Prvo gibanje s stališča javnosti j je prišlo, ko je American Farm 1 Bureau federacija, ki ima 1 mi- !jon 250.000 članov, naprosila med V^nkl,n Roosevelt, prejšni po- „-s9Vn„ u, i # možni mornariški tajnik, je zbo- orza\no trgovsko komisijo, nai , , j . » -, . ' J • i j - i , , J ' , J lel pred tremi tedni na otroški l a ko j odredi deset-odstotno skr- paralizi in ^ RQ mf)raH eenje prevozu,h pristojbin za živ- v neko newyorško bolnico, kjer ' 'Jenske potrebščine ter obenem sedaj na poti k okrevanju. aala v bančnih krogih. SE BOLJŠE POČUTI. \>tč!nn 18-.°ktobra- Madrid, Šapanska. 18. okt. — amendmentom senatorja Knoxa. - 1 *,ra. . XT .. , , Ko so prišli na Rumunsko, ko Tukaj se je ol vorila nova alban- spela v Nom«, Alaska tekom zla- padali iz ene„a razočaranja v dru'^ka strokovna «>la. katero se je tega navala leta 1900, je umrt|go. Večina teh ljudi je bila dolga zgradilo v glavnem s pomočjo pri-tukaj na svojem domu. Bil je do-I leta zaposlena v ameriških tvor- > pevkov in daril ameriških šol-ma iz New Yorka. jnieah in ko so prišli v Bukarešto,1 skih otrak. 01>sega popolno ročno jso ponudili vladi svojo službo in stroko^-no šolo. prvo te vrste v de-finančno sodelovanje. Čakali so želi. ki se nahaja pxl vodstvom več mesecev na odgovor, ki pa ni profesorja Herona iz Washingto-prišel, nakar so se napotili v naT D. O., katerega je posodila Al-Transilvanijo, da si kupijo zem- baniji tehnična visoka šola zvez-Ijo- nega gl;miega mesta za dobo ene- — Tam smo našli razmere, ki ga leta. so bile hujše kot on eki so ob-J UKRAJINCI SE PUNTAJO. Bukarešta, Rumunska, 17. okt. Soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, so se ukrajinski kmetje uprli proti sovjetski vladi in med uporniki se je nahajal baje tudi neki rdeči polk. nastanjen v Ukrajini. Egg Qg§g I2§Š] ROJAKI. NAR0CAJT2 SE NA **OLA3 NARODA" RAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDK. DR&AVAB. stajale takrat, ko smo zbežali v smo človeška bitja in da je treba Združene države pred madžarskim z nami postopati kot s takimi. V zasledovanjem. Madžarska vlada naši domači deželi pa so postopali je bila zelo trda, a vsaj poštena, z nami kot z živino. Sedaj pa je poslala romunska — Ko so orožniki izvedeli, da vlada v nove province vojaško po- imamo denar, so nas aretirali in licijo, ki ni nič manj okruta kot pretepali, dokler jim nismo dali je bila madžarska, temveč uoleg dela denarja. Tega nismo mogli tega, še nepoštena, še nepoštena, prenesti in sedaj se vračamo v V letih tekom katerih smo se mu- Združene države. Pustili smo zem-dili v Ameriki, smo se naučili, da ljo, katero smo ravnokar kupili. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah sc potom n&4e luwikc Izvršujejo po alikt eeni, znarsljiro in hitro. Včeraj t>o bile naše cene sledeče s Jugoslavija: Razpošilja Pa zadtaje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" In "Jadracska banka" v ijut ljani. 300 kron......$ 1.35 1,000 kron......$ 4.30 400 kron......- 1.80 5,000 kron......$21.00 500 kron .. .. $ 2.20 10,000 kron......$41.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na cadnje pošte ln Izplačuje "Jadranska banka" t Trstu. 50 lir ------ $ 2.50 500 lir ..... $21.50 100 lir ..... $ 4.60 1000 lir ..... $42.50 300 lir ..... £12.90 Nemška Avstrija: Razpošilja ua zadnjo pošte in Izplačuje "AJriatUcbe Bank" na Dunaju. 1,000 nem.-avstr, kron $ 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00 Vrednost draarju sedaj ni stalna, menja m večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo pa eeni Istega dne kot nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni za^opnlk! "Jadranske Banke" ta njenih podrui-uie imam« zajamčene izvanredno ugofee pogoje, IU bodo velike koristi za on* ki se i3 ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH pa po Neor York Bank Dimft. FRANK SAKSEB STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York ________^Advertisement) % ■M., GLAS NARODA, 20. OKT. 1921 " G L A Sj ;N A R 0 D A " •LOVEN IAU DAILY and Published by ' * *■' * r t k.b.,_K_ aLOVnOG PUBLISHING COMPANY ____ Mrparatloa) »MAN K IAKSER, PrwIdMt LOUIS BEN EDI K. TrMMiW mt tiiBln— of «*• Corporation an« AddresM« af Abov« Offlclara: Cortlandt »traat. Bi.-ouflh of Manhattan, Nr* York City, N. Y. "Olaa Naroda** tzhajr vaakJ dan Iraamfl nedelj In praznikov. celo le*e vsi j a list za Amerike Z« New York is celo lata In Canada 9»M «« pol rita pol leta . _ «3.00 Za [noaametvo za cilu leta Četrt leta " • n^C *a pel leta '«7.00 •S AO 97 UK 13 JbM ---^kAtZS • LAS N A R V P A (Vole * Im Peop'eJ M vary Day Ivtt^ Scndays and Holiday*. •tr?errlv»tler yeartj? AtfVCttaeniente on AfiTStmen«. DopUrt Urea podplea Sa arifencatf mm prtot»^iJ*Jc. Dener na| ee bisw^oi: M)J»tJ pa Money Order. Pri aprememM tamja narotatkov vradao. a tudl pr«JU)e lil 1 all»f^ nazna.nL, da hftrej* najdemo nailoraM. QLAS NARODA M Cortlandt Street. BorowfH of Manhattan, New Yorfc, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S76 kajti uveljavljeiije pristnega prejšnega reda je naloga; ki presega moči celo najbolj izkušenih in neumornih med reakcij onarci. Peskova afera. SREDISCE ZAROT. r " ._. ._ r '—1 V živahnem procvitajočein se in navidez tako miroljubnem mestu kot je Monakovo je skoro nemogoče vrjeti, a leta 1919, ko so prišli do moči nekateri ruski agitatorji, ki so dobivali svoja navodila od Lenina. V drugem slučaju je bil komunistični režim zelo krvav in več članov odličnih bavarskih družin je bilo masakriranih. To so strašni spomini, o katerih Bavarci še sedaj neprestano govore. Ker so Bavarci vedeli, kako vzdržati red v svoji deželi, so postali prijatelji, upanje in zavetišče vseh reakcijonareev iz cele Nemčije. Ludendorff živi v I/iidwigsdorl'u v bližini Mo nakova in straži ga sto in petdeset prejšnili nemških častnikov. Mornariški kapitan Elirhardt, poveljnik brigade mornarjev, ki je zadala konečni udarec Kappu. živi v Sale-burgu. Na cestah človek lahko spozna prejšne pruske častnike z lici, ki so razorana od ran, dobljenih v vojni ali tekom študentovskih dvobojev. Vsi ti so skrajno lie-uijudni napram tujcem in posebno Francozom. \ mestu so posebne prodajalne, v katerih lahko kupi človek pakete z živili, ki zadostujejo za par dni in takih paketov ?e poslužujejo ljudje, kadar odhajajo na kako skrivno kampanjo. Ko ji- bila tajna a rman a organizirana, da se bori proti 1'oljakom v Gornji feleziji, je odšla brez vednosti med-zavezniške kontrolne komisije in nekako 1200 mož je odpotovalo v tek>i par ur. Einwolmerwehr organizacije so oficijelno razpršeni* in raz«»rožene, a dve tretini ]mšk in strojnic teli organizacij se še vedno nahajata v rokah drugih organizacij, ki navajajo pogosto čudne vzroke za svoj obstoj, kot na-primer prostovoljno službo i>roii požarom, nesrečam v gorah ter motenju javnega miru na ulicah mesta, Ludendorff si je na zelo premeten način zagotovil svojo avtoritativno pozicijo v vseh teh zvezah in sicer s tem, da se je progasil načelnikom vseh prejšnili častnikov in vojakov. Nemški kancelar je javno obdolžil Ludeudorffa. Ehrhardta, Kanzlerja in druge načelnike tajnih organizacij, ki so bile v zvezi z bavarsko vlado von Kalira, da so zasnovali zaroto, koje posledica je bila za vratni umor Erzbergerja. Državna policija it morala s silo do-vesti bavarsko policijo do tega, da je aretirala deset častnikov, ki so bili vsi člani tajnih organizacij. Proti-boljševiška obramba se je izpremenila v teku časa v monarhistično zaroto. Princi bavarske kraljeve družine kot naprimer Rup-preeht, ki je bil poražen na bojnih pol.jih severne Francije, izjavljajo, da ne bodo za enkrat poskusili vprizoriti državnega preobrata ter se domneva, da bodo čakali, dokler ne bo uveljavljena doba resničnega vojaškega diktatorstva, kar je njih sedanji cilj ali kar bo še boljše diktatorstva pravice pod vojaško kontrolo. Na temelju informacij, katere je dobil poročevalec odkar se mudi tukaj, ne izgleda kot da je orožniški nared-!v re?auci tako n^urai10' & & nik Ivan Vodopivec in kaplar J0-j'kovalo za blagor raznih nem-žef Narobe izvrševali pri komuni-15kih in bronov, toda tLsti stih na J«vorniku hišne preiskave.7:1 v^no pokopani! Castfi-Med preiskavo pri delavcu Cirilu!mo b°l nesrečnega očeta, ki je iz-Koširiu na Javorniku št. S je kli-^ubl1 mojega edinea. Ampak da eala Koširjeva /ena Ana pri odpr- bl zato trPeli, da se izziva sloven-tem <^knu: "Ti ljudje ,so vsaJc dantsk<> '1,uisIVl'- Pa v lukaj. vedno brskaj" po hiši, me- Resna beseda ponavadi ni lepa. Lepa beseda ponavadi ni resnična. " * * Lepi časi bodo napočili šele tedaj, ko bo gospod Nikel sam hodil po svetu. Šedaj ga ponavadi vedno sprem ljata dva ali trije Pennvji. v- t < Pojavila se je najnovejša moda : obrvi ženske morajo biti iste barve kot je njena obleka. To je vse lepo. Toda dandanas- da bi otrokom prinesli kaj za ji bi si morala marsikatera obrvi |j^ti. Moj mož je 1)11 1> dni po neobrit] dolžnem zaprt in so me še zmerjali: kakšno maščevanje bo, če bo enkrat preobrat!*' Deželno sodišče je obs dilo Koširjevo na osem •.lili zapora poostrenega z dvema postoma. Ker gre za barona. Ce bodo Amerikanei smatrali politiko za tako resno kot smatrajo baseball, bi imela Amerika uzorno administracijo. General Diaz v New Yorku. To je tisti general, ki pravi, da so Lahi zmagali v svetovni vojni. Amerikanei bodo priredili veliko svečanosti njemu na čast. Pod tem tij^ki iist naslovom piši' V noči od 1 ti. *" K mena 17. M-iptembra se je dogodilo na lv-le- lijevem prt Ljubljani sledeče: Z _______, , družinske isbivno-sti. na kateri j»* Na vezbaliscu v JLineoh bo te- .... . , i iiii boter, št* vraeal uomo.v n»'- kalna dirka. Brez dvoma bo Difiz pri tej dir ki zmagal. Pri železniškem tiru ga j vojaška si.ražj. Neznanec) znane« ustavi (ne ustavi, ampak beži. Straža * f * j odda za njim .-trel. Neznanec na- Oolonel Haskell poroča iz Rige, 'leti skoraj na drugo vojaško stra- . ki mu zopet zakliče: '*Štoj!" konika na deset dni zapora odnos-no z ozirom na njegov socialni poln ki naj bi dokazal, da je Pesek i loža j na 2000 kron denarne kazni. nagnjen k homoseksualnosti. Pe- Pesek je radi prenizke kazni in tla bi bilo mogoče s petdeset mi-ljoni dolarjev rešiti petnajst mi-j Neznanec se zopet ne ustavi, am j ljonov stradajočih Rusov. jpak zbeži. Na strele pri hit i dežur-l Človekoljubni zavezniki nočejo I11' ofieir. ki odpošlje patrol ., d pomagati. Francozi ini Angleži po-11)fvi^*e neznanca. Ta ga najde trebujejo sami svoj denar, da drže z njegovo pomočjo podjarm-ljene narode v jarmu. Sočustvovanje pa velikodušno prepuste Stricu Samit. icer skritega v zivt meji. i neznance iztrga m 11 in! Patroli' » zbeži. Pa-jirola strelja za njim in ga zadene ! I Neznanec obleži na me«;u mrtev, j krogla mil je šla od zada j skozi i jtilnik v glavo Kdor je l»il le dva' i'iicseea pri vojakih, ta ve, da v< šala lil da je vojaške straže venskem Narodu" in "Slovencu" je i/>lit smrtno naznanilo, v katerem naznanja 'baron Codelli-Fahneni'eld. gospod na Thurnu in ::a Dobravi ", da mu je po nesrečnem naključju umrl sin edi-uec. *" Gospod na Tuniu in na Dobravi ! Kak gospod! Mi imamo ustavo, katere 4. člen pravi: "Ne priznavajo se plemstvo, ne naslovi. ne kakršnakoli predstva po rojstvu." V "Slovencu" ill '"Slo-. ciiskem Narodu" pa naziva sebe nekdo kot gospoda ne v običajnem -sin i> in bese tie, temveč kot človeka, ki ima vse gospodske pravice nad ljudstvom . kakor da bi živeli še v fevdalnih časih, in gladi ljubljanske gospode to izziva i,]e slovenskega kmeta še prinašata. Protestiramo proti temu iu (zahtevamo, da se ustava rešpekti-l:a. Nobenih grofov, nobenih go-!-podov :t. v državi, kdor pa se ho-ce ponašat: s tem, da s<> njegovi i»radedi tlačili nan-d, ta naj bo cazuf'Vau. "S,- svojega življenja n> več čVvek varen", vzklika ' Slovene;-" . zato ker je bil ubit barou in huj.- tem proti srl>ski ka. Sodnik pa je te priče zavrnil. Informativno je bil zaslišan železniški uradnik v Zagrebu Vavpo-' tie. ki je izjavil, da se je nekoč v > Razne vesti. "Kurir črnogorske vlade". Sarajevska policiji- je predkrat-kim aretirala Miladina Kosovifa, Ljubljani v šali izrazil, da nekaj bivšega vojaka, ki je pred letom ve o Pesku. Kmalu nato je prišel k njemu Tribuč. ki mu je reke|i da prihaja po naročilu dr Žerjava :n Praprotnika vprašat, Če bi pričal proti Pesku. Dobil bi zato tudi nagrado. Vavpotič je vprašal, koliko bi dali. Tribuč jc odvrnil; — 10.000 ali tudi več. — Vavpotič je ialje vprašal, če bi dali 20.000 ali 0.000. čemur je Tribuč potrdil. Bivši grški ministrski predsed- i jaška straža m nik. E1 evterios Venizelos, bo pri- 11 reba na "Sto;!"' ^el sem. da si ogleda Združene dr-i ustaviti l'e ie kdo onie bežati. Zato je pravzaprav d( kar hoče, samo v bližino državne It" v redu. T' da ko so pre-zakladnice naj nikar ne hodi. ojski Ampak tedaj, ko hoteli komunisti \reči nezmoži>o Brejčc-, V(» vlado tedaj pa je bila srbska i vojvka dobra, da je na komando r^eaiiskega Brejca ustavila s ii-cli na Zab ški cesti komuniste. i- .m b v dcč.neži o >'-e vojske pot. varni življenja. ■ !>i ne imeli srb-iii pač ue bi bili ker samo srbska »jska je vztlržaJa red v Sloveniji. T- je dni pobegnil v inozemstvo. V Rimu je vstopil v službo izdajniške črnogorske vlade ter je bil povišan /a podporočnika ter poslan v oficirsko šolo. pozneje ga je "črnogorska vlada" pridelila za službovanje pri svojih četah v Gaeti. — Znal si je pridobiti zaupanje ministra Plamenea. ki ga je kot zaupno osebo pošiljal v specialni mi-j n.vno pogodbo ;; Nemčijo. Pogod- Prijatelj je srečal prijatelja, in razvil se je naslednji pogovor: — Ti. čudno izpremembo sem opazil na tebi. Odkar si oženjen, ne manjka na tvoji obleki nobenega gumba. — Seveda, saj me je moja žena lakoj po poroki naučila, kako se jih priši je. * * * Iz Mehike poročajo: Villa mirno živi na neki farmi, kljub temu ima pa svojo armado v gorah, ki dela velike preglavice vladnim četam. Zadnjič so vladne čete zajele oddelek sestoječ iz stotih mož z generalom vred. Generala so spoznali po tem, tla je bil "b-;t. dočim so bili vsi drugI bosi. v * ' Tudi senat je glasoval za mi- hižnivci in hujskači! Kolike prebivalcev ima Slovenija. [iskali mrtveca, so ugotovili, da je |to edinec barona Codellija, in ker gre za barona, je bil pri nekaterih ljubljanskih listih, vsem na čeln' V<;iJt prebivalcev je v Sloveniji seveda "Slovenec", ogenj v stre- LOob.KM (M teh je 9h5:15."» Slo-Ker gre za barona! Če bi se vencev. 10./21 Srbohrvatnv, 4196 m. Nemcev pripetila taka nesrn-a ubogi kmet- '»tugih Slovanov, ski rodbini, bi se pač reklo: "Prav «» Madžarov - v Prekmur- uiu je! Zakaj pa je kmet tako ne- i>- P:hvo lavnih je GG27. grških .imen. če se mu reče 4stoj F. pa I'atuliki.v 50(>. cvangeljskill 27 tine ustavi V lil Stvar bi bila v re- - «'' mu-!intatlov «50 in judov j flu. Toda tu gre za barona! Kako samo v Prekmurju nad 600). J more veaular straža streljati na. ! «l»'ttgi s., katoliki. barona! Mi pa pravimo: Ali ba--------- Iron ali grof. to je vseeno. Zakon '^ŠŠT [vVŠŠ] i je za vse enak in kdor se ne po---------- jkori, na tega naj {»adejo posledice Cgr-" ROJAKI. NAROČAJTE SE I zakona, ker v demokratični državi ano. Pod vj»!ivoui hujskaške pisave 1'Novega časa " in "Slovenca " Ali bi dali tudi do 100.000? — siji naprej na Madžarsko k pol- ba po/rebuje le še predsednik o ve- je vprašal Vavpotič. nakar je Tribuč dejal, da tudi. Kot priča se Vavpotič ni zaslišal. Dr. Kreč je končno predlagal, naj se zasliši Pesek sam pod prisego. Sodnik je ta predlog zavrnil nakar je bilo konec dokazovanja. Razprava je trajala v soboto od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne in od 4. do 8. ure zvečer. V nedeljo se je razprava nadaljevala od 10. ure dopoldne in je trajala do 1. ure popoldne. Razprava je bila tajna, vendar o pri odprtih durih razpravne dvorane, ki je v pritličju, a* soboto ves čas prisluškovali ljudje, med njimi tudi priče. ki so čakale na zasliševanje. — Sele proti večeru je sodnik naročil slugi, naj pazi na to. da ne bodo ljudje poslušali. Sodba se je razglasila v pon-deljek dne 2<5. septembra ob pol 10. uri dopoldne. Sodba se giasi: I. Dokaz resnice, ki ga je ponudil obtoženec za to. d«, je Anton Pesek homoseksualnega nagnenja, da je "Eulenburg". se je popolnoma posrečil, vsled tega se obtoženec popolnoma oprošča od obtožbe radi tega očitka; zasebni toži-telj pa se obsoja v povračilo zadevnih pravdnih stroškov. II. Glede zasmehovalnega izraba" Hintenburg" dokaz resnice v smislu zakona ni dopusten. III. Trditve, da je Pesek sedel v naročju Šegule, pa obtoženec ni dokazal. Vsled tega se obtoženec obsoja zaradi gorenjih žalitev po II. in lil. v smislu 6 § 488 in 491 kaz. za- 3QQ kovniku Duiču, predsedniku hr vatskega revolucionarnega komiteja. Duič ie "delal" skupno s Frankom in Saclisom. Iz Madžarske se j«' Kosovič vrnil v Italijo, odkoder je bil ataširan "črnogorskemu konzulu" v Bari. Tam je zmešal glavo neki lepi Italijanki s katero se je poročil, zamolčal pa ie, da ima v domovini zakonsko /eno in otroka. Dama se je spričo te objave onesvestila. Po poroki ic šel na potovanje in prišel v Sarajevo. Zaradi svojega razkošnega življenja je obrnil nase pozornost policije. Kosovič je obtožen kot ubežnik, potem zaradi zločina veleizdaje in zaradi zločina biga-mije ter tudi zaradi goljufije in poneverjen ja. Oporoka bivšega črnogorskega, kralja Nikite. Leta 1917. je napravil bivši črnogorski kralj Nikiti svojo oporo, ko, namenjeno najstarejšemu sinu Danilu. Med drugim je priporočal sinu. naj se posveti sreči in slavi svoje domovine, naj ljubi vedno svojo mater, brate in sestre ter naj ne škoduje onim ki so žalili njegovega očeta. Nadalje pravi: Bogastva ti ne zapuščam. Dobro ti je znano, da ga nimamo. Pa tudi dolgov ti ne zapuščam, ker bi mi to ne bilo v ponos. Nato izraža svoje upanje nad vzpostavitvijo Črnegore s pomočjo "zaveznikov" in Rusije. Iz oporoke je razvidno, da je Nikita ostal trdovraten grešnik dozadnjega. ga podpisa. Pri nas v Ameriki smo počasni. Tri leta potrebujemo, da stopimo v vojno in treh let najn je treba da sklenemo mir. NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NTTC V ZDR DRŽAVAH. Bavarski kralj Ludovik je umrl. Bil je od rojstva slaboumen. To mu je najbrže tudi pripomoglo, da je mogel toliko časa vladati. Pametni kralji v sedanjih časih j ponavadi odstopajo. * * * Edison pravi, da človek ne sme preveč jesti, pa bo dolgo živel. Newvorski restavranti so se že zdavnaj oprijeli Edison o ve ideje in temeljito skrbe, da se nihče preveč ne naje. * ♦ • Prijatelj mi je poslal popravek. Popravek se tiče besed, ki jih iz-pregovori človek na leto. V poročilu je rečeno, da izoregovori mož-ki enajst miljonov besed na leto. Poročena ženska izpregovori ♦ najst miljonov in eno besedo. To je zadnja beseda, katero hoče imeti vsaka ženska. DOHT 22SEZ FORGET JAmdiiga's Making Exposition aSEVENTYfKT REGMENT timer « 4*mti NtW YO«K CITY i mroc* mass FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAV]/A Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJiblJana. Maribor, MetkovIC, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVKSIME.MO hitro in poceni ceuariia izplačila t Jagovlaviji. ItrLgi. in Nemški Avs&'.iji. IZDAJAMO Čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh ujeuih podruinicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vo*£ilJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega od borz. Prošnje za sprejem uorla Člancr in boliiiftka spričevala unj se pošilja na vrtiovneg* zdravnika. Jucoelot-anNka Kato'iska Jeduota as priporoča vsem Jugoslovanom za obllea orlstop. Kdor teli postdl član te organizacije, naj ae aglasl tajniku tnjiiDega društva J. S. K. J, Za ustanovite* novih drufitev se i« obrnite ua gl. tajnika. Novo dnu&tvo &e lahko t Mano vi z 8 člani ali članlcaait Iz uiatia glavnega tajnika J. S. K. J. O nadzorovanju bolnih Člano/. Pri nakazovanju podpor in pri raznih poročilih pronajdemo, opivati munšajn. To je diiektno izkoriščanje jed note in če se bo ' w i i j takgea dokazalo, i< tako društvo samo trpelo posiedice. 1'ri jednoti smo zavarovani za slučaje bolezni m nesreče, da smo pa deležni vseh dobrot, moramo izpolnovati pravila. Ako kdo pravila in je jednota izkoriščana, je naša dolžnost to preprečiti. K jer se sumi. da kak elan simulira, je |M)trebno pravilih, so vsekakor podpore vredni, r. onimi pa. ki bi morda izkoriščali jednoto, se pi mora rugače obračunati. Joseph Pishler, glavni tajnik. - 26. Joseph Pogačar, 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa. 30. Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisnolo, Miun. 3L Martin Hudale, 1615 Ridge Ave.,N., Braddoek, Pa. 32. G. J. Porenta, Box 176, Black Rianond, Wash. 33. Frank Schifrar, Box 122, Unity, Pa. 35. Andrew Malovrh, Box 151. Lloydell, Pa. 35. John Brezovec, Box 126, Čoneznaugh, Pa. 37. Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O 38. Ivan Culig, 1217 Abrienao Ave., Pueblo, Colo. 39. Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelieh, 477 E. Martin St East Palestine, O. 42. Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. 43. Frank Pereich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O. 45. Louis Kamlanc, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 379, Aspen, Colo. 49. Frank Kovieh, 214 North 5th St. Kansas City, Kans. 50. Jacob Slabicli, 218 Lynch St, Brooklyn, New York. 51. Joseph Kastelic, R. F. D. 7, Box 2C, Murray, Utah. 52. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. . 3. Joseph Homove, 563M> E- J*f i'erson St., Little, Falls, N. Y. 54. Joseph Smolz. 114 West Seller« St. Hibbing, .Minn. 55. Martin Prah, Box 87, Lemont Furnace, Pa. 57. A. Martinšek, Box 125, Export, Pa. 58. Ludvig Champa, Washoe, Mont. 60. Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn. 61. John Pezdirc, 313 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Kloboeliur. Box 32, Baltic, Mich. C6. John Kren, 605 Chicago St. JoKet. 111. 68. Andrew Matko, Box 1203, MoneBsen, Pa. 69. Frank Erpič, Box 301, Thomas, W. Va. 70. John Jurečič, 2228 Blue Isand Ave., Chicago. 111. 71. John Pcčnik, 33700 Aspemvall Ave., Collinwood, O. 72. John Eržen, Taylor. Wash. 75. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore. 77. Louis Fink, 3. F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa. 78. Jacob Evans. Gil W. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til. 84. Matt Karcich, 101T Lincoln Ave., Trinidad, Colo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Minn. 86. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 87. Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St Louis, Mo. 88. George Zobec, Box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. 90. Valentine Orehek, 183 M^ujer St., Brooklyn, N. Y. I 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. &4. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, III 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa. J00. John Kalcich, Box 61, Loweville, "W. Va. '101. Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. 103. Anna Pierce, 68S E. 157th St. Cleveland, O. ,104. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Placc. Chicago, 111. 105. John Petritz, 2216 Willow St., Butte, Mont. 306. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va. i 107. Frank Lovshin, 310% W. 4th St. Duluth, Minn. 1108. Anton Nagode, Box 2V2 Avon Park. Girard, O. '109. Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn. 110. Frank Bojtz. Box 112, McKinley, Minn, till. Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Coio. 112. Anton Koebevar, Box 423, Hibbing, Minn. 114. John Grahek, Box 609, Ely, Minn. 116. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. '117. John Shank. Box 14. Sartell, Minn. 138. Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo. 119. Gertrude^Mlakar 340 Bural St. Aurora, III. 120. Mary Koschak, Box 307, Ely, Minn. 121. Jernej Intibar, Box 32, Dodson, Md. 322. Frank Farenchak, Box 122, Homer City, Pa. 123. John Merliar, Box 294, Ironton,, Minn. 124. Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, HL ; 125. John Telban, Box 174, Iselin, Pa. 1126. Joseph Glass, Box 48, New Deny, Pa. 1127. Frank S. Germ. 82 N. 11th St. Kenmore. O. 1128. Anton Chernich, 9721 McCuen St, New Duluth, Minn. 129. Frances Koschak, Box 920, Ely, Minnesota. 130. Ignac Benfcše, Box 412, DePue, III. 131. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave.. N. Great Falls. Mont. 132. Leo Karnicnik, Box 175, Euclid, Ohio. jl33. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn. 135. John Blažinc, Box 44, Rices Landing, Pa. 136. Anton Tauželj, Box 193, Dunlo, Pa. Naznanilo. snirtnine in pa $7 na teden l>olni-5ke podpore. Dobro si pa zapomnite, da ako pmšnje prej ne naredite, predno s;e spolnili 16 let, poem morate iti k zdravniški pre-skavi, ako želite ostati tpri na^ij Jednoti. Nadalje prosim tudi vse tiste, cateri imate otroke in jih še ri-mate zavarovanih pri na^ši Jedno-i. da jih daste vpisat.*, da so tudi vasi mlajši aprejeri k tisti Jednoti. pri kateri ste vi zavarovani, in er ista skrbi za vas kot oče za vojo družino, je vaša dolžnost, da o tudi mlajši zraven, kar vas stane le malo svoto za »prejem, potem pa plačate vsaki mesec 15č za asasment in je vaš otrok zavarovan pri dobri in skrbni Jednoti, o kateri lahko smelo trdim, da pri najbolj demokratični, kar je slovenskih organizacij v Združenih •lržavah. in ker ste vi zavarovani, privcŠeite tudi vašim mlajšim. Bratje in sestre, prosim vas še enkrat, upoštevajte ta navodila in verjamite mi, da mi boste še lahko povedali, da sem imel prav, ker sem vas bodril, da se zavedamo, da smo bratje in sestre naše zdrave in trdne Jugoslovanske Katol. Jedil ote. Vas bratsko pozdravljam in ostajam vam vdani Frank Zorich, tajnik, 6217 St. < 'lair Ave., Cleveland. O. Kdor ne verjame. Tvoje gledi čine. Atene in Sparta, mesti starodavni, zakonov materi, svoj siavnoznant pred tvojim skrijeta naj red državni, ker tvoji so zakoni lak pretkani, da že v novembru ne drži, kar stkala oktobra si v posvetovanj dvorani. Hej. kolikrat, kar pomnim jaz domala, 7 zakoni, novci, uradi, običaji si prelevila se in premenjala! Le jasno sodi o svojem položaji: bolnice tiste si podoba prava ti, ker počitka pernica ne da ji, s tem lajša bol si, da se premetava- Zdi se, da Dante s tem ni opisal samo svoje dobe. ampak je v preroškem duhu videl pred seboj — današnjo Italijo, ki svoje zedi-njenje toliko pripisuje njemu. . . RAČUN — MED DRUŠTVI IN JEDNOTO Za mesee september 1921 Štev. druSt. Dohodk'. Politična mesta iz Dantejeve Cleveland, Ohio. I Vsem članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika štev. 37 pravilno narejene, ui vam treba odlašati, pridit« do mene in se o-poroike spremenijo, kar stane Imena in naslovi krajevnih organizatorjev J. S. H J. Prva številka znaM itevilko društva, potem je ime in nasloT. 1. Joseph A. Mertel, Box 278, Ely, Minn. 1. Joseph Kolene, Box 737, Ely. Minn. 3. John Pelko, 1216 — 7th St„ La Salle, lit 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. 6 John Kumše, IV35 East 33rd St., Lorain, Ohio. 9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich. 11. Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vincenc Arh, 1 Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa. 13. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa. . 14. Michael Neman icb, Box 1Š7, Croekett, Cal. "o. Joe Intihar, 409—8th Ave., Johnstown, Penna 2a Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. 21. Joaeph Shraj, 4733 Sherman St. Denver, Colo. 22. Anthony Mote, 9641 Ave. M. So. Cbizago, HI. Louis Govie, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. j JSKJ. se vljudno naznanja, da se malenkostno svotieo in ne bo poje sklenilo na zadnji seji, da ako tem sitnosti z dediči in ravno tako kateri član ali članica ne more;t«^i ne pri društvu ter pri Jed- plačati asesmeuta zaradi slabih delavskih razmer, je društvo pri- noti gre vse gladko. Posebno pa še apeliram na tiste, kateri ste se pravijeno založiti ali pa tajnik, poročili in še niste prenaredili o- ako se dotični zglasi na društveni seji ali pa pri tajniku samem. Za porok, da to takoj storite, ker nobeden ne ve, kadar ga nesreča do- i ore j ste pro«eni, bratje in sestre, lpt*»- Ravno tako tudi tistih, kateri ako kateri ne more plačati ases- i »nate nekaj na otroke narejeno in j menta, da to sporoči na društveni seji ali pa tajniku in za vse take j člane in članice se bo založilo. Če se pa ne zglasi. potem se ga suspendira. ne oziraje se na to, ali je kdo prijatelj tajnikov ali ne. Zatorej. bratje in sestref upoštevajte ta sklep društva. Nadalje tudi apeliram na člane in članice, da skrbno pregledajo svoje oporoke, ali jih imajo pravilno- narejene ali ne~ Ako also Italija, gorje ti! Vzpenjajoč se po vznožju gore očiščevanja (Vice), zagleda Dante med spokorniki Sordella, trubadurja iz Maritove. Ko Sordelo spozna Vergila, ki je bil tudi iz Mantove doma. ga s prekipevajočo radostjo pozdravi kov pesnika in rojaka. Dante, k: vidi, kako se na onem svetu -rojaka ljubita, se ob tem spomni nesloge med rojaki na zemlji in govori tisto pere-fo satiro na Italijo. Komentarji trdijo da ni noben slovstveni proizvod v teku stoletij toliko vplival na duhove in toliko pripomogel k zedinjenju Italije kakor ti stihi. V teh stihih vidimo, kako je jedro vseh Dantejevih želja mir la pace, mir v nesrečni domovini, ožji in širši. Dantejevi verzi slove jo : "Italija robska, domovina jada, v viharju brez krmarja brod, gorje ti, ne več dežel gospa no — hiša smrada! Ta duša plemenita, ko na sveti je onem cula sladki glas krajana, s častjo kak je hitela ga sprejeti! In ti? Z vojskami vsa si razrvana; meščan, živeč za istimi zidovi ^ in jarki, grize, kolje someščana! Naj plove oko nad morja ti bregovi, v osrčje naj pogled sc ti obrača: kje v tebi, jadni, so miru sledovi* se vam ie dnržina povečala, je dolžnost, da oporoke preaiaredite, da ne bo kake»ga sovraštva med družino, kadar zadene enega ali drugega, nemila smrt Nadalje prosim tudi vse one, ki so sedaj v našem mladinskem oddelku, da predno »polnijo 16 let, naj pridejo k meni ali pa na sejo in se jih sprejme v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave, če denar in mir je zmisel prav-' želijo biti zavarovani le za $500. ni Italiji vseh mestih gospodari tiranstvo strank, in sij dobi Marcela že vsak čvekač, da stranko le si ustvari! Florenca moja. lahko si vesela, da tebe moja tožba se ne tika; za to si s svojim ljudstvom poskrbela !! Dru«rod um v prsih skrivati jih mika. da z loka se ne sproži in ne sname; tvoj narod nosi konec ga jezika! .i Drugod bojijo javnih služb se rame ; tvoj narod — nepozivan — k njim se rine vpijoč: Sem ž njimi! To se vse prevzame! Res, dosti vzrokov, da te vrisk ne mine: — RAGUN — MLADINSKEGA ODDELKA med društvi in Jednoto. Za mesee september 1921 §tev. druj5t. Dohodki. Izdatki. 1 $ 2 12 00 o 2.25 4 3 00 5 6 . 1 16.05 0 2.25 12 13 11.20 16 18 15.00 20 10.05 22 2."» 2.55 26 8 85 27 .60 28 .45 20 17.05 ' 30 31 4.65 32 33 TiM> 35 4.2e 36 24.75 37 25.20 30 14.20 40 10.55 41 5.4K 42 5.60 43 1.50 44 1.20 45 24.40 49 7.05 51 .60 52 2.40 55 12.00 57 7.95 58 4.05 60 1.50 61 11.40 64 1 66 4.50 68 8.40 60 1.80 70 7.85 71 75 5.55 76 3.45 77 135 78 3 OO 70 2 55 81 2.70 82 1.10 85 4.95 86 5.40 87 1.45 88 .45 04 14.10 00 8.40 103 3.30 104 . 4.80 105 2.85 106 3.00 108 7.65 100 .45 110 1035 114 116 8.55 119 2.85 120 2.05 121 3.75 122 10.20 123 1.65 124 3.00 125 2.55 128 4.05 129 4.45 132 2.40 136 1.75 3 Za avgust 2.10 25 2.55 2» 16.50 36 25.40 52 t 2.40 55 12.00 68 7.05 71 6.35 114 12.15 $521.75 274.00 240.00 $514.00 ; sL tajnik. :i 4 5 0 !t 11 12 i:{ 14 15 16 18 20 21 22 1'« 27 •jm X2 Mi 35 36 37 38 30 40 41 42 -ta 44 45 47 40 fin 51 52 53 54 55 P7 58 00 01 64 tHS 68 60 70 71 72 75 76 7 S 7!» M 82 fCi 84 sr. 86 87 88 8!» 00 !»2 04 00 100 101 103 104 105 107 108 100 110 Tli 112 :i4 116 117 118 110 120 121 ]"» 123 124 125 126 :?.7 12?» 130 131 132 133 134 135 136 3 25 20 36 52 55 68 71 00 lOl 114 127 445.25 Klo.os 134.041 184.36 461.65 513.28 80.27 184457 101.50 484.63 208.85 4m.07 236.18 113.96 82.04 208. t>4 215.12 •228.71 175.53 553.10 901.62 111.29 305.60 261.05 75.61 225.36 102.05 203.25 360.75 155.70 228.56 102.42 fSO.02 160.96 276.32 74.07 153. SO 168.08 102.43 145.10 187.03 125.17 91.81 is7.i:: 49.25 1U1.65 SO. 62 1 -"2.16 200.00 34.02 84*^4 143.05 .l'i.33 130.63 271.40 85.80 S2.no 143.98 148.01 48.(rj 77.:to 305.07 100.47 40.01 08.85 173.55 84.85 117.83 28.78 121.75 69.73 220.10 1O3.40 52.02 125.56 40.61 34.04 44.86 122.87 52.53 250.53 52.85 60.45 103.35 57.75 52.18 07.34 27.34 £6.98 «2.28 27.68 ri7.r*o 38.40 Za arpust 163 97 407.27 105.73 550.38 168 47 150.00 112.35 280.27 44.01 mi 84 245 14 47.13 Sknpaj :*17.804.50 Izdatki. J 1462.15 26.00 512.00 43.00 06.00 639.00 ;«).oo 140.00 SO 00 15 00 205.00 105.00 71 00 60 00 224-00 38.00 47.00 57.00 87 00 67.00 1054.00 32.00 57.00 107.33 124.33 173.00 179.66 57.00 1517 00 H >02.60 irta.ao 117.00 117.00 43.00 24.00 18.00 36.00 90.00 8.00 104.00 15.00 1055.00 23.00 80.00 85.67 6.67 61.00 1064.00 34,00 3000 20.00 40.00 103.67 167.00 47.00 18.0(V 302 34 1500 22.00 20.00 31.00 30.00 10.00 54.00 75.00 143 00 70 00 43 00 100 00 28 00 170.00 146 00 7600 1032 OO 24.00 14.00 $14.627.42 Joseph Pi shier, gl. tajnik. kVfcft* 1 1 | !WS31 GLAS NARQI>A. 20. OKT, 1921 tffOL Conan Doyle in špiritizem. Poroča W:lli» Steell. — Kako kaj vaš pin, Sir Arthur? — Pri dobrem zdravju. Ali tte vedeli, da je to, kar imenuje svet mrtev? — Žal mi je. Oprostite mi. Nisem vedel tega. — Zakaj žal 1 Če hočete stopiti v stik z njim, je njegova kontrola ta in ta in najboljši medij je ta in ta. Tako govori Sir Arthur Conan Doyle o svojem zamrlem sinu v svoji zadnji knjigi "The Wanderings of a Spiritualist"', ki je izšla v Angliji. Na tako pozitiven in samoposebi umeven način govori ta pri-Ijubljni pisatelj, stvaritelj Sherlock HolmeRa, kojega duh ni, sodeč po njegovih delih nikdar zaputil solidnih meja te zemlje, o smrti in 0 bodočem življenju, o katerem so pesniki in modrijani razmišljali že red prihodom Krista in vedno od tedaj naprej, ne da bi našli pravi ključ k skrivnosti. Dr. Doyle pravi, da imi sporočilo ki je najbolj važno kar jih more spočeti duh človeka in ki se tiče praktične odprave smrti ter ojačenja našega sedanjega verskega naziranja potom dejanskih izkušenj onih, ki so doživeli itpremembe od naravnega do duševnega ali Spiritualnega telesa. — Govoreč o svojih lastnih izkušnjah, — je rekel Sir Arthur. — sva moja žena in jaz dejanski govorila, lice v lice, vzvišeno nad vsak dvom, z enajstimi prijrtelji. ki ?.-> prešli na drugo stran in v vsakem slučaju so hiti njih direktni glasovi slišni in njih pogovor je bil značilen in dokazilen. Da sporoči to .s ve jo poslanico žalujočim starišem in sorodnikom sinov, bratov in mož. izgubl jenih v svetovni vojni, se je napotil Sir Arthur na potovanje kro«? sveta. < util je prav posebno potrebo, da 1 poroči to svojo poslanico v Avstraliji, s koje sinovi se je seznanil tekom svetovne vojne in katere je zelo občudoval. Njegova knjiga je vsled te«ra zakladnica doživljajev špiritistov vsepovsod obenem z življaji na potovanju, kar predstavlja čudno in včasih eelo smešno kombinacijo. Conan Dovle pa nima r.'ti najmanjšega dvoma glede uspešnosti Špirit izma kot vere ki naj t i zacelila rane sveta in v lej veri se je tudi napotil krojr sveta ter se sestal z vsemi odličnimi špiritisti. — Jaz smatram pristnega profesijonalnega medija za najbolj koristnega člana cele občine Žaiibog pa jih le malo, — je rekel. — Najti pa je an.iterske medije različnih stopenj in njih število narašča. Na jasno vidim čas ko bosta prišli v stik dve kongre-gaciji. ona mrtvih in »na živih s posredovanjem medija, ki bo predstavljal most med obema. Sir Arthur je rekel, da se je stalno zavedal direktne intervencije duhov v svojem življenju. Dokaze, ki so prepričevalni za nje-».ra samega, j«* zabel ji žil v s-.voji l.njigi ''The New Revelation'' in vsled t«'ga jiosveča v svoji novi krjigi več pozornosti doživljajem drugih. V Melbournu se j<- sestal z nekim Tozcr-jem, načelnikom krajevnih špiritistov, k: se peči s tem, da vzgaja duhove ter jih dovaja do te<_'a, da sprejmejo luiaru svojo usodo ter se skušajo poboljšati ter si priborili pot v svetlobo. I'o mnenju Tozerja so nekateri duhovi tako materijalni, da ljudje lažje stopijo z njimi v stik kot pa višji angelji ali popolnejši duko\ i. — Bil sem navor. — piše dr. Doyle, — pri povratku nekega anglikanskega škofa / osemnajstega stoletja, ki je govoril z veliko nestrpnostjo. Ko »o vprašali, če je videl Krista, je odgovoril, da ;-ra ni in da ne more razumeti zaka.j ne. Ko so ga vprašali, če še vedno smatra Krista za Boga, je ilvi^nil roki ter vzkliknil: — Nehajte. To je hogoskrunst vo. — Sledil mu je neki zelo hrupen in bigoten prezbiterijanski duhovnik. ki je izjavil, da morejo le hudiči priti na špirifistične seje. Ko so jra vprašali, če nisli s tem, tla je sam hudič, je pričel razgrajati ter zmerjati navzoče. — Vse to navajam, da pokažfm par razvojev v tej zadevi, ki so znani proučevalcein špiritizma, ne pa splošnemu občinstvu. S posredovanjem nekega medija, po imenu Bailey, se je pogovarjal z nekim ur. VVhitecombe-om, znanim izvedencem glede asirskih in rimskih starin — (i-jvoril je, — pravi dr. Doyle, — o babilonskih kraljih kot da jih je osebno pozna, ter pripomnil, da nima Biblija prav, ko imenuje Baltazarja kra'ja, ker je bil le prestolonaslednik. Ko sem ga vprašal, če so na drugem svetu ♦udi knjižnice in prilike za študij, je odvrnil, da jih je dosti, da pa rajše proučuje dotične predmete same, mesto iz knjig. Iz Avstralije se .>• vrnil Conan Doyle domov ter poroča o tem: — Konec mojega potovanjaje je bil brez posebnih dogodkov, a moje veselje, da sem zopet z družen z družino je skalila vest o smrti moje matere. Bila je Mara b7 let ter v zadnjih letih skoro popolnoma slepa, tako. da j« bila i.jena izprememba skoro oproščenje, vendar pa sem z žalostjo mislil na to, da ne bom nikdar več videl njenega obraza v sta:« materijaIni obliki. Koncem svoje čudne knjig« pravi: — Bojim se, da ni imela za moje lastno psihično delo niti simpatij ,niti razumevanja, a imela je prirojeno vero, ki je bila tako naravna, da ni mogla u.ideti potrebe kake druge vere. Sedaj pa seveda razume vse! vila pirogo. Prijel sem za vejo ter splezal na breg. Bii sem rešen. Slona nista mogla storiti tega, kar sem storil jaz. Bila sta tako- rekoč jetnika v strugi reke. _ Skušala pa sta s svojimi nogami in dolgimi zobmi razbiti pi- Od 12. 042 nesmrtonosr.ih nezgod se je 9.386 pripetilo pod zemljo, 235 v rovu, 951 ob izpiranju rude in 1.470 v delavnicah in okoli rudnika. Arizona je imela največ teh nezgod, namreč 6.199, potem Michigan 2.017, Montana 1.937, Utah 527, New Mexico 485 in Nevada 224. Od raznih državnih rudarstvenih nadzornikov je United States Bureau of Mines prejel poročila, iz katerih je razvidno, da je meseca avgusta bilo ubitih 141 ljudi v premogovnikih Združenih držav. istega°mesgea leta 1920 je bilo ubiti 203 oseb. Te številke pokazuje-1 rogo, katero sta brez dvoma srna-jo zmanjšanje smrtnih nezgod za 31 odstotkov napram istemu mese- trala za zlo stvar, vsaj za eno onil; cu v prejšnjem letu. Izračunalo se ^e, da je meseca avgusta 1921 bi- j zlih stvari, ki so povzročile to lo izkopanih 42. 191.000 ton premoga, torej tri in ena četrtina smrt- neSrečo. Spominjam se tudi, da nih nezgod. Lansko leto je to razmerje znašalo 3.57 in produkcija sla dvignila iz čolna moj stol, premoga je znašala 56.935.000 ion. Proizvod premoga tekom avgu- ljo k°hinjsko priljravo, da sta sta 1921 predstavlja zmanjšanje od 26 odstotkov napram istemu me-1. Qgledala fe predmete ter jih secu lanskega leta. Tekom minulih osmih let je bilo povprečno število smrtnih ne- nato vrgla v vodo. Jaz sem zopet zgod 219. Povprečna produkcija premoga v mesecu avgustu je zna- bri5el streljati ter meril vedno le šala 52.0000000 ton. kar predstavlja 4,19 smrtnih nezgod na vsak na onega, ki je bil ranjen, milijon ton. — Prišel je trenutek, ko sem Tekom prvih osmih mesecev tekočega leta je bilo ubitih vsled domneval, da bo slon poginil, nezgod v premogovnikih 1297 ljudi, dočim je bilo tekom iste dobe Omahnil je na kolena ter zatro-lanskega leta ubitih 1.489 ljudi, torej 199 ali za 13 odstotkov manj kental tako žalostno, a obenem sr-kot lansko leto. Proizvod premoga tekom te dobe v tekočem letu|dito je odmevai njegov »las je znašal 322.060 ton. leta 1922 pa 412.000 ton; letos torej za 21.9 ' reki navxdoL Ime] ^m •odstotkov manj kakor lansko leto v isti dobi Te številke predstav- Na dotičnem mestu bo del 1 jajo razmerje smrtnih nezgod od 4.01 na vsak milijon ton izkopane- f . ga premoga v letu 1921 in od 3.61 na milijon ton v letu 1920. |in P°Smi1- — Tedaj pa sem videl nekaj presenetljivega in vzvišenega. Tovariš umirajočega slona, — mislim, da je bila samica, — je pričel brizgati vodo po telesu ranjenega kot da ga skuša oživiti. V resnici je to nekoliko oživilo njegove življenske moči. Počasi je obrnil uželk. Delo ljudi v teh pokrajinah je tako redko, tako ubogo in grdo, — par bornih koč iz slame I hoče reči: Hvala, a pusti me tu in par polja, katerih ni niti zapa-1 kaj. žiti. Vse to pa je brez oblike, ne-1 Tedaj pa je neranjeni slon ovil redno, negeometrične. In mi smo I svoj rilec krog vrat umiraočega skozi stoletja oklepali ideje, da 1 tovariša ter napra\il velikansk je razum ali inteligenca predvsem skok. Kljub teži, katero je moral geometrična, da daje vsemu, kar J nositi, je splezal na breg in oba izhaja iz nje, določeno mero in I sta izginila v goščavi, proporci jo. Sedaj pa poglej, kako I — Ko sem videl to, moj dragi izgledajo vsepovsod, prav do roba j prijatelj, to žival, kako je odne-cbzorja, stanovanja žuželk. —I sla truplo svojega tovariša, da ga trdnjave s tolpi, streha zgrajena I reši, sem imel občutek, kot da sem tako, da spušča navzdol dež, sjiavnokar izvršil umor. Spoznal skladišči, sobami in prostornimi I sem. da sta ti živali razmišljali; dvoranami. T/ikaj so brezštevilna nastopali in trpeli kot človek, mesta, v katerih prebiva socijal- J _ pozneje sem videl naše vo-na organizacija, ki ima «voje vo- Jftke kako SQ nQsili bVOje ranjene jake, svoje governerje in svoje lastnike z bojnega polja. Mi smo pridne in neumorna delavce. Kaj, ,;inatrau to za junaško dejanje, je vas črncev v primeri z velikan- BiIo ^ y resnici junaško. Vojaki skimi in harmoničnimi poslopji, j so bm odlikovan£ A potem...T katera zgradi skoro nevidna bela uš? Da, jaz vem dobro, da nimajo te živali nikake individualne zavesti, da delajo ne da bi vedele IGRO in VESELICO katero priredi DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 53, J. S. K. J. dne 29. oktobra 1921 na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. Predstavljena bo igra ^ "Dva potepuha!" (burka v dveh dejanjih.) * Osebe: % \ Poli, gostilničar Klara, njegova žena Koruza, krnet ...... Jera, njegovo žena Rosi, njiju hči .... ......... JOHN KUNC ANCEI.A PETKOVSEK ...... FRANK MASLU JOSEPHINE JERIXA ........ ANA JERIXA Kos. kmet .................................. JOHN ZORO Slovenske šolstvo v Primorju. Lucija, njegova žena ........... Cecilija, mestno dekle .......... Johni \ , . Jaka V mala mestna potepuha - Jurče, lilapee .................. Robert, berač .................. Česen, mizar in ur:ir .......... Hren, poštni uradnik .......... Keber, vaški policist .......... .......... MARY (TK FRANCES MAROYSEK ANTON PRIJATELT JOHN PEČKA.T . JOSEPH HOMOVEC ....... JOHN SELAK ..... MIHAEL MASLE ... MATH. OORINČEK ....... JOHN HOJ AN Po igri bo prosta zabava in ples. \ ^ Začetek igre točno ob pol sedmi uri zvečer. % K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Knjige! porčne knjige. Knjige! kel, — ne bom nikdar več v svo- kako, ne da bi mojrl? delati dru-jem življenju ustrelil s puško. | gače in ne da bi upoštevale to. Preveč pobijanja in morenja sem . kar delajo. Pred dolgim Časom pa videl v vojni. Preveč ljudi sem vi-' so morale razumeti ali pa ni bilo del umreti. Nikdar več ne bom j v onih časih na svetu nobene ta-1 Na interpolacijo poslanca Pod-ubil nobene živali. Vidiš, pridejo ke stvari, katero bi .lahko imeno-1 gornika glede otvoritve zaprtih celo dnevi, ko si želim, da bi se j vali razum. nikdar ne dotaknil mesa, ko že- j — In velike, di%je živali! Po-lim postati vegetarec. Duh boj- slušaj! m-* Nezgode v ameriških rudnikih. New York Iz p.ročil, ki jih je federalni mdarski urad (United States Bureau of Mines) dobil oil vseh bakrenih rudnikov v Združenih državah je razvidno, da je tekom 1920 umrlo vsled nezgod v bakrenih rudnikih 128 ljudi in 12. 042 oseb j? bilo poškodovanih. To pomenja 12 smrtnih in 194 nesmrtnonosnih nezgod manj kot leto poprej. Tek. m omenjenega leta je bilo zaposlenih v bakreni industriji 35.232 lj«;di, ki so delali 11J82. 191 šiht, to je za 4.073 ljudi manj kot leta 1919. Povprečno so delavci vsakega poedinega rudokopa delali po ;i 17 delavnih dni. dočim so leto poprej delali 301 delavnih dni. V podzemeljskih jamah so zaposlenci delali manj v državah Montana. Michigan, <"alifmnija, Nevada in Idaho, dočim so delali več v Arizoni, New Mexico Utah. Washington in Alaska. Več se je delalo v odprtih jam* h v Arizoni in Nevadi, in manj \ onih v New Mexico in Utah. Od vseh delavnih šiht v bakrenih rudnikih iekom minulega leta h? je 6G odstotkov -»d njih delalo pod zemljo (1. 1919, 69 odstotkov in 1. 1918, 71 odstotkov). V odprtih jamah se je tekom leta 1919.-de-lalo 8.5 odstotkov od vseh -aht. Od 128 smrnonospih nezgod se jih je pripetilo pod zemljo 17 v rovu (saftu), 15 v odprtih jamah in 6 v delavnicah in drugje izven rudnika. V arizonskih rudnikih jc bilo ubitih 45 ljudi, v Montani 33, v Michigan 22 in po 5 v Califotniji in New Mexico. Podzemeljskih delavcev je bilo 23.C71, v odprtih jamah 2.766 in vposlenih v delavnicah in v zemljišču nad rudniki 8.817. nega polja, predno postane duh mrtvašnice, je zelo slieen duhu klavnice. — -Že preje, eelo v Afriki, pred številnimi leti, so se moje misli večkrat pečale s tem vprašanjem. Tukaj v Evropi vidimo le domače živali, katere smo z neumornim prizadevanjem oropali njih lastne inteligence in ki ne morejo skrbeti same zase. V onih primitivnih deželah pa je človek še vedno malenkostna, neznatna stvar. On zavzema le majhno in ne v vsakem slučaju častno mesto. Razdalja med njim in živaljo je manjša in pogosto ni človek oni, ki ima prednost. — Najti je znanstvene vzroke za domnevo, da ne predstavljamo mi prvega poskusa, katerega je storila narava, da uvede na svet prve žarke razuma, proste volje, pridnosti in pričetka morale. To je hipoteza ali domneva, katero je mogoče vzdržati in katero se je vzdržalo v prvih dnevih našega planeta in še pred pojavom človeka na zemlji, v kraljestvu žuželk. velikih žuželk, kojih ostanke najdemo sedaj v globinah naših premogovnikov. Te žuželke so av tomatično, ne da bi vedelo zak^j in brez navodil od prejsnih generacij vršile kretnje in gibanja, ista gibanja kot guane od neke višje sile Taka gibanja pa so morala biti prvotno le poskusna, ki so se izpopolnila le stopnjema, do kler se niso konečno ustanovila s tako popolnostjo, da so postala instinktivna. Ko bo človeško pleme staro kot je pleme mravelj, kdo ve, da ne bodo postale vse njegove kretnje avtomatične ? — Vse to se ti seveda zdi ab surdno, ker nisi nikdar prišel iz ven civiliziranih dežel. Če bi ti le mogel vedeti, kako močno občuti človek na velikih afriških pla-njavak, d* je dežel* se vedito last — Nekega dne sem se nahajal ob reki imenovani Mbonu. Ne morem se spomniti bolj divjega kra- slovenskih in hrvatskih ljudskih šol v Istri in na Goriškem je odgovorila italijanska vlada: — Dejstvo da se ni otvorilo nekoliko manj nego 100 slovenskih in hrvat škili ljudskih sol spričo 400 šol, ki so se zopet otvorile, se ima pripi- Angleško-slovenski Besednjak Dr. F. J. Ker n ........... Nemški abcednik ............ Nemško angleški tolmač Pravilo dostojnosti ........ Slovensko-nemški slovar — (Janežu? Bartol i Angleščina brez učitelja ____ Cirilica. Navodilo za rita nje in pisanje srbščine v eirilici .... .80 Dekletom. Spisal Anton B Jeglič J»0 Gospodinstvo — Purgaj. Praktična knjiga */a naši* fiospoill- nje.(Trdo vezana.) .......... 1.20 Hitri računar. Priročne velikosti. ..40 Knjiga o lepem vedenju Crbauus, (Trdo vezano) ..............1.00 Mladeničem, Ant. P.. Jeglič I. zvezek....................60 II. zvezek ....................60' Nasveti za hišo in dom. Koristna knjiga za vsako hišo ........ 1.00 Pravila za oliko. Dr. J. Dostojen .65 Varčna kuharica, za slal»e in dobre čase ...................... 1.00, i t;, zt. Gozdarjev sin Ju : Invest .................. * 7. /v.: Prihajar. Zanimiva I vest .................... «.00 .40 ]a kot je bil ta. Dežela ne pripada sati deloma izpremenjeni narod-1 judem, temveč velikim bitjem, ki 1 nostni izvrstitvi prebivalstva v Ju-so obstajala še predno so obstaja-1 lijski Benečiji vsled udejstitve li ljudje, posebno slonom. Ko je I primernih pogodb in poznejše izšel moj čoln polagoma naprej, so j vršitve rapallske pogodbe, deloma sc vedno bolj množili sledovi slo-1 se more pripisati tudi pomanjka-nov. Videli smo jih za trenutek n ju primernih prostorov, posebno na mestih, kjer so pili in kjer solv zonah> kJer s0 se vršile voine 4. zv. Malo življenje, povest ---- .65 ."i. /.v.: Zadrja kmečka vojska, zgodovinska povest ...........75 — Finžgar, ............30 po- ..............60 ! O. zv.: Breneelj: Kako sem se | jaz likal, 1. zvezek 1.00 1 10. zv.: Breneelj: Kako sem »e jaz likal. li. zvezek 1.00 11. zv.: Breia-elj: Kako sem se jaz likal, a. zvezek 1.00 14. zv.: Breneelj: Ljubljanske slike. (Podobe ljubljanskega mesta) ..........................75 15. zv.: P. < 'oloma : .luan Miseria. Povesti lz španskega življenja .75 115. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodbah......................75 Spilmanove povesti. prodrli s svojimi masivnimi nogami skozi goščavo. Nato pa so zopet izginili za gostim zastorom dreves in grmičevja ob reki. — Konečno, na nekem ovinku peracije. in pomanjkanje učnih sil. Kraljevska vlada zastavlja vse sile, da bi premagala omenjene o-vire. Kakor je delala doslej, tako bo skrbela tudi tekom prihodnjega šolskega leta, da da otvoriti o- rAzne povesti ln romani. Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika itd. .. •los. Jurčič, 5. zv: Sosedov sin. Sin kmetskega cesarja itd......... Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober. roman. — Tugomer, tragedija Dve sliki — Ksaver Meško...... liudo bre^dno. Ni vse zlato, kar se se sveti itd................... Patria, povest lz irske junaške du- ik*............................ Pod svobodnim solncem, zgodovin- 2. zv.: Maron, kršanski deček iz Libanona .................... 3. zv.: Marijina otroka, j>ove.st ia kavkašfcih gora ..........-____ 4. zv.: Praški Judek, jiovest, II. natis ........................ 8. zv. :T» J indijske povesti...... ,75 J !». zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... .75 ' 10. zv. :Zv©st: sin, povest iz vlade j Akbarja Velikega ............ .75 111. zv.: KOeču in l»ela vr.nica, po- .40 j vest.......................... 112. zv.: Korejska brata. Črtica iz .S5 ! misijonov v Koreji............ (Ki. zv.: Boj in zmaga, povest iz .30 j A mana ....................... p4. zv.: Prisega huronskega gla- .25 .25 .30 .30 .30 .30 .30 ska iKwest, 1. z*r.............1.251 varja, povest iz zgodovine k a • Pod svobodnim solncem. zgodovin- ' nadške ...................... ska povest, 2. zv.............1.25 15. zr.: Angelj sužnjev — BrazTl- .30 reke. sem presenetil dva slona, jne slovenske in hrvatske šole, ki ki sta ravno pila in ki nista za- j sc- bodo zdele v skladu s potreba- pazila piroge (čolna). Reka je te-J mi prebivalstva. V ta namen so kla na onem mestu v ozki strugi, bila izdana navodila za popravo med dvema strmima bregovoma, I šolskih poslopij in pripravo uč- po katerih bi prišla slona le s te- Eih siL Število poslujočih šol v žavo naprej. Prijel sera za puško zadnjem šolskem letu je znatno ter pričel streljati. Slon, katere- viš->e ono iz leta 1919 - 20 , , . , . . ; in posebno višje nego leta 1918 — ga sem zadel, se je opotekel ter Lg Ng ^ lacijo plede otvo, skusal bežati. Drugi slon mu jel ^ sloven(skih srpdnjih šoi pa sledil. Jaz pa sem streljal se na- Le dobil poSianec Podgornik naprej, kajti vedel sem, da je zelo Utopni odgovor: Za potrebo slo-težko ubiti te velikaske živali. Ra- j venskega prebivalstva na Gori-njeni slon je bil dobesedno pokrit škem in v krajih, ki spadajo pod s krvjo. Pričel se je opotekati. Goriško, se je poskrbelo sedaj z Drugi slon pa je položil svoj rilec realko v Idriji, z učiteljiščem v krog vrat« ranjenega tovariša. I Tolminu in z nekaterimi gimna-Izgledalo je kot da se pogovarja- U^kimi tečaji, ki so se najprej ta in mislim, da sem razumel, kr.j ustanOVlh V Idr'\\ miseims°. sta Si rekla: - Osvetiva se! Na_ PO^ejepremestiti vbolj primeren .„ , I sedež zaradi tehničnih vzrokov, enkrat sta se obrmla ter pričela L. ^ odvisni ^ ™Ije kraljeve hiteti preko reke. vlade. Otvoritev slovenskih sred- — Bližala sta se z dvignjenima Ujih §0i v Gorici bi zadele na ovi-glavama, v?a besna in preteča. S re vsled tamošnjih stavbnih' raz-Bvojimi velikanskimi ušesi sta j mer in bi oddaljile te šole spričo mahala kot z zastavami. Jaz sem I sedanje razvrstitve prebivalstva streljal naprej, a brez dvoma sem od kraja, odkoder bi najbrž dobi-izgubil svojo hladnokrvnost. Iz- vali največ gojencev. Na vsak nasedalo je kot da ranjeni slon ni-\*in si kraljevska vlada pridržuje česar ne čuti, kajti še vedno sta ovest ...... 17. zv.: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo .......... 18. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ....................30 10. zv.: Mlada mornarja, i »o vest .30 .30 Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, Italan.......35 Komariea, povest ...............60 Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .30 Slike in povesti, Ksaver Moško .35 Študent naj bo, — Naš vsakdanji kruh .........................35 Vesele povesti: Za možem, — V pustiv je šla. — Pravda med bratoma .....................35 Vojnimir ali poganstvo in krst, povest ....................... .35 Zvonarjeva hči. Zanimiva povest iz dežele .....................40 Peter Zgaga .................. -50 Doli z orožjem ................ .50 j Rajski glasovi: Knjige dnižbe Sv. Mohorja j v vezano .............. l.go Duhovni boj (.'J04 str.) .......50 ■ v kost vezalo ............... 1.70 Mesija (1. zv.) ...............301Sveta ura: SPISI ZA MLADINO. Bob za mladi zob, pesmice.......30 Dedek je pravil, pravljice.......40 MOLIT VENIKI. Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. Meško .30 Knjiga za lahkomiselne ljudi, Spisal I. Cankar..............1.75 Pet tednov v zrakoplovu ........2.0C Amerika In Amerikanci..........5.0« LJUDSKA KNJIŽICA — POVESTL 1. zv. Znamenje štirih. Povest de tektiva Sherlock Holmes ____ .60 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dol>e slovanskih apostolov..........................60 3. zv.: Jernač Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. .66 so mi podajali petrone, so se prestrašili ter poskakali v vodo. Gle-dal sem smrti v lice. Tedaj pa je neka veja, segajoča z brega, us ta- ja nsk a vlada se izgovarja z iz-premenjeno narodnostno razvrstitvijo prebivalstva vsled izvršitve rapallske pogodbe v p? \tno vezano .............. 1.00 v usnje vezano v koci vezano .. 2,00 1.80 ZEMLJEVIDI. Združenih držav.................15 Kranjske dežele .................10 Zemljevid Evrope ...............30 Velika stenska mapa ..........2.50 Zemljevidi: N'eiv \ork. Illinois, Colorado, Kansas, Motana, Minnesota. Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki po.........25 Pennsly van ia ..................50 Opomba: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih nI v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. - Slovenic Publishing Co 82 Coftiandt St., New York / GLAS NARODA, 20. QKT. 1921 Poljub« Pot est iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. (Nadaljevanj«.) j je ne ščipal venomer v obraz, češ, ej bi ve bila Marrinka nade-jkaj si bo sicer pokojnica mislila v Tej uri duhov, uego nje;; v večnosti, ni-Ii Tekel 011 narav- Pr jala iato j*- ta'co ostrmela <*d začude-jno^t h krč mar ju in pokupil mu h ja da nt mogla niti spregovoriti., vse pivo, kar ga je imel. Nato je Slike iz sodilme Rusije. (Mark Krinicklj.) Globoka in težka tišina se je■ vlegla nad srednja Povolžje in Prikamje, čez kateia je šla moja pot. Pusto po poljih, pusto po vaseh. Ne sliši se lajanja psov, le redkokje zapoje petelin ali zbeži — In ta, zakaj place? — On kar tako. . . vedno joče. — In ata. — kje jef — Umrl. — ¥a kdo skrbi za vas? I>eklica se mi je *a«mejala tako, suh in gladen pujsek. Ni videti kakor bo bila ona odrasla in za- N.- da bi čakala na tetin pozdrav, i zbil iz vseh sodov vehe in nalašč] veselo igrajočih se otrok, ne leta- kaj da jo jaz, mladič, tako neum-se j.- Vendulka vrgla /e prt vra-,spustil vse pivo po vaškem trgu,!jo več okrog na konjih s šumnim no sprašujem. tih i vati, kal uja ura. tiar ki- p>" in prt-'-Ha vzdiho- ei 11 morala bLti v gozduJčUrn^k kartako priti do ugleda? \"e vem, kaj si bo sT;tri Matout Edino. kar me jezi pri tej stvari, mislil o meni. Ker ni*--ni š^ j»ri«la, je to, da j«- imel tvoj oče prav. gotovo pornče o no-ni. ti/. sem tudi Tega ni^ta Ninela storiti njemu na ja/. ]>.siala taka kakor druge. ,ljubo. Main nisi mogla dovoliti Za bolez«*n. ki me jt* jfiiala od Ijikasu, naj bi malo porentačil in jAik&rta. ni najti leka na vst-m si ohladil srvo.jo jezo, al« si morala Metu je Vendulka strastno z;u nidi ti pridejaiti svoj del? Sicer plakata. vama ne bo škodilo, da sta tako Kaj, kaj >» rekla ? jkmalu, že ob neznatnem povodu Da j*- šla svatba z Luka^em s}>,znala, kam bi vaju moirla do-j»o vodi. j vest i ta vajina toifotljivosrt. če ne — Dekje, metli se zdi, da si iz- bosta v bodoče bolj pozorna! Prav gabila panint! nič ne dajem na to vajino jezo, po- — Nj-eiii je izgubila, takoj uvi-'dobna bo pomladni nevihti: iz-d t«-. da jo imam še, vaseh, in razprostira nad njimi svoje prozorno ogrinjalo in pokorna in podivjana gosto^alka — gladna smrt. Od časa do časa krotki in drobni glas palice pod oknom. Sklonjena ženska postava — ne ločiš, če stara ali mlada — in ž njo otro-čiček potrpežljivo pričakujeta daru. Vi tukaj ne slišite znanega ! profesijonalnega petja — prošnje; — Dajte v imenu Kristusovem. boj tri dekline in plesal ž njimi ru do jutra, se domisliš sama, čelnem v sramoto in v kljul>ovanje, sa mu nisi smela reči in če«*a ne da s*» je v*- treslo. Nifcto seic se storiti. Jeza se vama ohladi, kri pobrala in ušla k vam. K očetu ne. pomiri, razum pride zop<»t do svo-morem, to \ est o. Kek»'l mi je, da veljave in stara ljubezen bo jhz in Lukaš ne spadava skupaj; vzplamtela š" silneje nego kdaj umoril bi me tudi s pridigami in'prej. očitanji, zakaj ga nisem ubogala.' -- \'ika p<>- — Zakaj jokata^ _ sem vpra- l ie bo nikjer tako dobro, kakor pri kvariti. Da, ona je vsemu kriva.'šal. vas. Svojeinu možu? Bil je tudi vdovec^tilavo bi stavila, da ne pojeva sku- proti do Križanskih gozdov, tam. in je imcJ po ranijki tudi dva otro- paj niti hleba kruha. Sedaj pojdi! kjer se pravi "Pri krasnem »taka. Prav kakor ti, ni mogla tudi^Tukaj oprti si jeT#>as, nesi ga ti; deneuM. Navadno Čaka tam name ona trp«ti. da ji je govoril o po- jaz se ob tvoji strani odpočijem, s svojo culo stari Matouš; s kako svetnih rečeh, ker sc je bala, da zato, ker si me ^daj tako uatra-'drugo pomagalko ne bi se vjemal. jo bo hodila pokojnica strašit. In šila. Ne smeš se držati pod njimi Med tem pogovorom sta se obe kaj je storil? Zagrabil je nož, raz-|preveč ravno, da se bo vsaj misli- ženski napotili od doma in oprezno paral v**e pernice, kar jih je bilo lo, da je težek. Saj morda ves, ko- zavili globoko v goad. Kakor je in jih stresel skozi okno — imeli liko bi približno tehtal tak jerbaa, Martinka ukrenila, ni smela Ven-Hmo o svetem Petru in Pavlu pra-irtaložen z maslom. Ne smeš hiteti dulka spregovoriti, ker človek ni-vi pravcati sneg. Kaj pa Kavka,[i njim, kakor bi bil poln samega koli ne more vedeti, da-li ae ne ali se ji je godilo kaj bolje? Ko je perja. Kdor zahaja s tihotapci, skriva kak vohun med drevesi. opominjala ženina, naj bi mora paziti na vsako malenkost; (Dalje prihodnjič.) Z griča v grič, iz gezda v poljano. skozi vasi sredi polj leti naš voziček, tresoč se. kakor bežeči hromeč. Voz je tako poseben, da ga je mogla ustvari+i takega samo revolucija s pomočjo rušenja. Eno pero je vzeto od kočije, drugo od bogvekod, zadnja kolesa, eno lakirano od lahke ko'*ije. drugo — od vojaške dvokolniee, in obe pred nji sta od kmečkega voza; obe sta širši kot zadnji kolesi ter škriplje-ta na leseni, nenamazani osi. Vsa "pošast" je podobna razdejanemu, zarjavelemu m razpačliemu organizmu, ki hiti z zadkom naprej, r. ječanjem, žvižganjem in škripanjem. Takih vor je sedaj po samotnih krajih velika množina, in vsak izmed njih je — čudovit. Voznik — kmet — govori vso pot brez prenehanj«'. Naokrog je brezmejen prostor gričastih poljan na katerih so se razprostrle dozorele njive kakor velikanske preproge zlatega žameta. Lahka sapa laskovo boža ta žamrt, kakor bi se igrala s hitečimi valovi po klasju. Tu in tam. na raznih krajih, 'eži ta žamet že požet, v redih, in ;pomin;a na laztreseno zlato verigo. Po globokem sinjem nebesu se izprehajajo megle in oblaki. Po krajih horiconta se potegne vča-iih iz oblakov oblačni trak: evo, pada nepravi, lahki dež.pomeš^n s solnčno svetlobo. Nas voznik ogleduje horicont. pripoveduje, kje sedaj dežuje in \aže z bičem v nebo: — Pri nas hodi ta dež celo leto naokrog, toda na naša polja ne pade. To je tako čudno, čudno, da ne moreš povedati. Pride, pride oblak nad našo setev, mi čakamo: la začne vsakčas deževati. . . pa ablak se obrne v krogu in odhiti brez dežja. In kaj smo vse pri nas delali: hodili v procesijah z ikonami, petelina živega v njivo zakopali in prerokovali a lopatico. Vrteli smo jo in vrteli, pa ne poma-:a, ne dežuje. In tako preide voznik na drugo temo. — Toda vendar, pravijo, do se more zbiti dež na zemljo s topovi. Pri nas smo čitali to za časa vojne v časopisih: tam, kjer so bili veli ki boji — tam je deževalo. Vsled *opov — pravijo. Da bi še mi ta ko____ In še razlaga: — Če sc gre za to, da zbijemo lež iz oblakov — bodo to napravi-•i komunisti. Karakteristični ljudje, ki prodirajo na vsr strani. Mi nislimo na popa, na petelina, na lopatico. — ali na te tipamo. Kajti če začno oni streljati iz topov, ne bodo odnehali prej. dokler ne ubijejo dežja. Oni raznese jo vso ne besno pisarno. — Prišla sva v vas. Za vasjo zopet njive in krompirjeva polja. Na eni strani poti v razdalji četrt vrste jc iznova briz-omil dež iz dvigajocejra se oblaka. Vidi se, kako se prelivajo solncni žarki v deževnih curkih, vidi se, kako se temni in zopet sveti sveže oprana zelen sosednih polj. Toda tu na vaški poti je vse suho, vroče in prašno, in zopet se srdi voznik: — Ah, ti, propast taka — ne gre, pa ne gre ^ Roko daleč gre, j pa. . . . ne pride. Da bi ga sedaj s k topovi prignali! Takoj artilerijo naprej, mart, marš, in zbiti ga( semkaj. In kako, «a komunisti spel Saj vendar oni morejo I In zopet je.pvičel s karakterizi- ranjem komunistov: — Resni l judje, karakteristični t Sebe imajo •* oblasti. Pri nas je bil obisk pri peku - bogatinu, prišli so k njemu sodrugi s puškami. On. hiter človek, ie takoj pripravil samovar, svinjskega stegna na rezal, kruha in ma>ia je prinesel na mizo. — Izvoli%e sodrugi. pokušate. milosti prosim. — Ali ti stoje i bledi. suhi. oči se jim svetijo; vi-i (ii se. da težko prestanejo — vsi j so lačni. Pa vseeno niso hoteli. Sa-1 mo to smo videli, da puške tesneje : stiskajo v rokah, da požirajo sli- j ne. In vse so takoj našli, vsled če- ; sar so prišli. Dokazali so mu. da .ie kradel konje. In z ukradenimi j konji je špekuliral. — — Mi smo se mu zopet smejali: - Ti bi ne pogostil. Ivan Matveje- vič. komunistov, ne preiskoval njihovega značaja, in t oda j bi se tebe morda usmilili in te milejše ob- j iskali. — edini slovensko govoreči zdravnik Specijal16t mcških bolezni. DOCTOR LORENZ 644 Penn Ave PITTSBURGH. PA.^g^ Moja 8tr»ka Je zdravljenje akrralh ir krontvi. Iz-oadanle las. bolečine v koat&h. star* rane. živčne bolezni, oslabelost, bwieznl v mehurju, ledlcah. letrah In žsloucu. r»/»e Ico. revmatlz#n. katar, zlat« file, naduha tt4. Uradne ure an: V oondetjak, aredah In petkih »d i. zjutral do t. oopoldne. V tc-Lih. četrtkih In aobcta.i od 9. ura z|utra| do t. ure zvečer. Ob nedeilah Da du ura popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITlt OSEBNO NE POZABITE ME IN NASUOV. Dr. LORENZ 644 Penn Ave PITTSBURGH, PA. Nekateri drual zdravniki rabijo tolmač*, fa vas razumelo. J"t anam h*-vet-ako še tz atareaa kraja, zato vat >a£Je zdravim, ker vat razumom. BREZPLAČNA POJASNILA Na tisoče rojakov se obrača na mene vsake leto za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KI PNE IMM.OimK. POOBLASTILA. OBVEZNICE in DOLŽNA PIS.VA. POBOTNICE. OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Anton Z b a š r. i k SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts., Telefon: Fisk 2nK3 Pittsburgh, Pa, ADVERTISEMENTS Kje je moj sin FRANK HAINRl-11 AR.' l.eta 1914 se je nahajal pri Zelenčevih in Otrmovili v IJrooklvnu, X. Y., in pozneje nič več ne vem o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve da mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Martin Hainrihar. Xovavas ,št. 26, prvšta Žiri, Slovenia. Jugo-' sla via. (19-20—i 0 NAJ SE ZGLA3I -rOSEPH VOHTE, ki je bival leta 1917. v Little Falls, X. V., in pozneje baje odšel v Forest ("itv, Penn a. FRANK SAKSER STATE HAXK. S2 Cortlandt St., New York, X. Y. (20-22—10) Brezplačne hlače bo dobil vsakdo: Zastonj! ČUDOVITA GODBA Zastonj! NAJNOVEJŠA IZNAJDBA Ura, slavna vsled svojega rekorda svetovne godbe. Vi boste boste presenečeni in navdušeui. ko boste slišali tako čudovito godbo, ki je skrita v novoiznajdeni uri, katera je ravnokar dospela iz Evrope. Ta ura igra čudovite melodije, skladbe najslavnejših umetnikov, in vi jih lahko z veseljem poslušate, samo če navijete uro ter pritisnete na gumb. Eno zbirko svira približno dvajset minut ter je vse skrito. Vam ni potreba izdajati denarja za draga godala, kot so pi. ano in fonograf ter njihovi valji oziroma rekordi itd., kajti ta ura je tako napravljena. da bo njena godba nadomestila vsak dragocen instrument. Ta ura je napravljena iz solidne lironr« ter je nadebelo pozlačena. Ker je kra-snu izdelana, bo vaSl hiSi v okrasek. Kolesje je tako na pravi je-no. da bo kdzalo boljši Cas kot vsaka dru-(ta ura. O od S >e no kolesje je v dnu ure in je tako p stavljeno, da je pro~ sto vseh stresljajev in vsesa, kar bi oviralo fiste in sladke Klasove KOdbe. Ta ura, ki je tako velike vrednosti za vsekega, ni samo iz-boren čajomer, paft pa tudi prvovrstn- godalo. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna poskuinja metode, katero more vsak rabiti brez netilke in iz«ube časa Imamo nai in. kako kontrolirati naduho in želimo, d t poskusite na naš račun. Nič ne de. ako to že dolga bolezen, ali pa »e je pojavila še-Ie pred kratkim.ako je s'-nena mrzlica ali pa kronična naduha, naročiti morsite nrezplačno poskušnjo na- I Sesa načina. Xa to se ne gleda, v kaki I klimi živite, ne gleda se na vašo starost , ali opravilo, ako vas muči naduha ali ' mrzlica, na§ način vam bo takoj pomagal.' Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidec v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. patentirano kajenje itd., želimo pokazati vsakomur, da je ta novi način določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropenje in vse str«Sne napade takoj in za vse čase. Ta brezplai na ponudba je prevažna, da bi jo zanemarili. Pišite sedaj ter jo takoj pričnite. Xe pošljite denarja. Pofeljite kupon danes. Niti poštnine ne plačate. Pridenite štiri znamke po 1 cent ' ter pišite po po- ' jasnila takoj. O-K TAILORING . „ AA CO.. Oept. A. j ^ rodna j<" pravzaprav S18.00 dočiiu jc iiu£a cena v tem meseeu samo 1206 n. Irving Ave s 25-letiio garancijo vred. Zagotovo izkoristile t;ik<»j to veliko Chicago, m. jj'f.nudbo, kiijti jioznoje bo cena $18.00. ■ ■ j Izrežite ta oglas, napišite svoje ime in naslov razločno ter nam pošljite zaeno s £0 centi v poštnih znamkah za pokritje pošiljalnih stroškov. < »stajiek boste plačali, ko vam bo ura dostavljena. Poskušajte jo deset dni in če niste jiadovolj-ni žtijo. vain bomo vrnil vaš den^. P1ŠIT1-' DANES! S6, UNION SALES CO., Dept. 48, 673 W. MadUon St., Chicago, III- brezplačni poskusni KUPON. FRONTIER ASTHMA CO., Room 389« Niagara and Hadaon St«.' Buffalo. n. Y. PoAljit* proa to t>o*koinjo nits« natina: IMPORT1RANE BRINJEVE JAGODE. Vreča 132 funtov $10.20 Pri vetjem naroČilu vprašajte za posebno r »no. K naroČilu prlloClte Money Or6«r MATH. PEZDIR Box 772, Oily HtO Sta. Hon York, H. T. MM ŠS9 ESI R0JAXL VAKOOAJTE BE 9A ''GLAS NAEODA" NAJ. VEČJI SLOVANSKI DNBV BOX V ZDE. DEŽA VJJL PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljenj Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite te knpot. yr'.depesfataett Motor t Knamkah tor ga pošljite: Slovenia Publishing Co_, 82 Cortlarjdt St., Huv York. Cenjeni: Za priloženih, petdeset centov t znamkah mi pošljite knjifo "Peter Zgaga." — .. — -« QLAS HAHODA, «>- OTP- ISM Vdova Leruž. ^s^^t Prevedel za "Glas Naroda" O- P. Francoski detektivski roman. u^^wUm.m*^! I — 42 (Vadaljevanje.) — Prizanesite mu, gospod, saj je vendar Afiš sia. — Vratf naj *ra - zame Pokazal mu bom, da je boljše, ee sklede kompromis. Dokazal mu boin, da je slaba politika, ee se lončen pisker zaletuje v železnega. ( e ni tepee, bo to razumel. Ko je govoril to, si je mel slan grof roki. Ta naerc pogajanj ga je vzradoMtil. Domneval j?, dpiratl, se obračate od mene, priznavate pravice tejra človeka in to kljub mojim željam? Albert je sklonil glavo. Kil je ginjen, a še vedno trden v svojem sklepu. — Moj sklep j«* nepreklicljiv, — je rekel. — Xe morem privoliti v to, da bi oropal vašego sirra. — Okrut, nehvaležen dečko — je vzkliknil stari grof. Njegov srd je bil tako velik, da mu je zmanjkalo gradiva za direktno zmerjanje in da je pričel briti noree. — Ne, ne. — je ividaljeval, — ti si velik, ti si plemenit, ti si velikodušen. Nastopaš po najbaljšen uzoreu kavahrstva, to ti rečem, moj dragi gospod Gerdy. Odpovedati se hočeš mojemu imenu, mojemu bogastvu ter m:- zapustiti. Na mojem pragu boš otresel prah t svojih čevljev, .šel boš ven v svet. Vidim le eno težkočo. Kako misliš živeti, moj stoi« ni modrijan : Ali imaš posestvo na koncu svojih prstov, kot Krnile Jena Jacrjnesa ! Al pa si se mogoče naučil varčevati s štirimi tiso." Trsnki na mesee, katere ti dovolim za pomado za tvo je barke! Mogoče bo« iirral na borzi. Ali je blato talo velike privlaer.A sile za vas, da skušate t koriti iz kočije? Recite rajše, da dru/ha mojih pisateljev spravlja v zadrego in da bi radi šli tja, kjer hoste ined svojimi tovariši in sebi enakimi. Zelo nesrečen ^m gospod. — je rekel Albert vspričo te plohe žal jen j, — in vi me "boste štrli. * — Vi nesrečni! No. čegava k.ivda pa je? Vrniva se k mojemu vprašanju: Kako in od česrt nameravate živeti? — Jaz nisem tako romantičen, kot mogoče domnevate, gospod. Priznati moram, da sem glede bodočnosti' računal z vašo dobrotlji-Vostjo. Vi Ste tako b»«rati, da n.' bo petsto tisoč frankov bistveno zmanjšalo vašemu premoženja. '/, obrestmi te svote bi lahko živel mirno, ee že ne srečno — In kaj če bi vam odrekel ta denar? — Jaz vem dobro ter sem prepričan, da tega ne boste storili. Preveč pravični st»\ da bi dovolili, da naj jaz trpim za krivice, kat«rih nisem povzročil jaz. ('e bi bil prepuščen samemu sebi, bi v btarosti kot sem sedaj že zavzemal svoje mesto v svetu. Sedaj pa je prepoeno. — Krasno, — je vzkliknil stari grof. — Čudovito! Se nikdar ni-r.eni videla takega junaka. Kakšen značaj! To je vsa čistost Rima in odločnost Sparte. Povejte mi sedaj, kaj pričakujete od vse te presenetljive nesebičnosti! — Ničesar, gospod. Orof je skomigni! z rameni ;er se sarkastični ozrl na svojega «ina. — Ta kompenzacija je zelo majhna. In vi domnevate, da bom jaz kaj takega vrj *'; Ne, gospoo človeštvo nima navade vršiti taka plemenita dejanja v svoje lastno zadovoljstvo. Vi morate imeti vzrok, da nastopate lako velikodušno, vzrok, katerega ne morem uganiti. — Ničesar, gospod. — Potem se hc.ete odpovedmi vsaki stvari. Potem se hočete tudi odpovedati svoji nameravani zvezi z gospodično Klaro de Ar-lanž. Vi pozabljate, da sem vas skozi dve leti zaman prosil, da opu-btite to zvezo. — Ne, gospod. Jaz sem govoril s Klaro. Pojasnil sem ji svoj nesrečni položaj. Prisegla je. da bo postala moja žena in naj se zgodi kar hoče. — Ali mislite, da bo dala madama de Arlanž svojo unukinjo navadnemu gospodu Oerdy? — Jaz upam, gospod. Markiza je zadostno inficirana s plemiško domišljavostjo, da bo dajala prednost naravnemu sinu plemenitaša pred sinom kakega poltenega rokodelca ali meščana. Če pa ne bo privolila, bova pač čakala na njeno smrt, ne da bi jo želela. Enakomerni in brez strastni glas Alberta je razkačil starega grofa. — Ali more biti *o moj sin f — je vzkliknil. — Nikdar. Kakšno kri pa imate v svojih »ilah pospod? Mogoče vam bo povedala to vaša vredna mati, seveda če je sploh ona sama kedaj vedela to. — Gospod, — je vzkliknil Albert ogorčeno, — pomislite dobro, kaj govorite. Ona ja moja mati in to zadostuje. Jaz sem n jen .sin, ne pa njen sodnik. N.kdo ne bo v moji navzočnosti govoril nespoštljivo o njej. Tega n- bom dovolil, gospod. Tega.ne bom trpel in še najmanj od vas. (»ro je v resnici napel vse f.voje sile, da 2adrži svoj srd v primernih mejah, a bes-de Alberta so bile preveč zanj. Kaj, on si je drznil ugovarjati mu v lice. mu eelo pretiti! Stari mož je skočil iz svojega stola ter stopil proti Albertu z dvignjeno roko, kot da ga hoče udariti. * -— Zapustite to ac-bo, — je zakričal z glasom, ki sc je tresel, — zapustite to sobo tak-"»j! Umaknite se v svoje sobe iu ne zapustite jih brez mojega dovoljenja. Jutri vas bom obvestil o svojem sklepu. Albert se je spoštljivo priklooil, a ne da bi povesil oči ter počasi odšel proti vrat«»m. Že jih je odprl, ko se je naenkrat završila v starem grofu ena on h izprememb v razpoloženju, ki so tako pogoste pri strastnih naravah. - — Albert, — je rekel, — pojdite nazaj in poslušajte me. Mladi mož se j-? obrnil, zelo ginjen vspričo te izprensembe v tonu. — Ne hodite. — je nadaljeval stari grof, — dokler vas nisem prosil odpuščanja VI ste vreden biti dedič velike hiše gospod. Lah ko me razkačite. a a:,:dar ne morem izgubiti svojega spoštovanja do vas. Vi ste plemenit človek, Albeit. Podajte mi roko. To je bil srečen trenutek za oba, trenutek kot ga nista še nikdar doživela v svojih življenjih, obdanih od mrzle etikete. Grof je bil ponosen na svojega sina ter spoznal v njem samega sebe v starosti kot je bil sedaj Albert Kar se tiče Alberta, ga je prevzel resnični pomen nastopa, ki- se je završil. Dolgo časa sta stala tako ter si stiskala roki, ne da b: ta ali oni izgovoril besedico. Konečno pa je stari grof zopet zavzel svoje mesto pod sliko z rodovnikom. m — Prositi vas moram, da me pustite sedaj samega, — je rekel odkrito. — Biti more.m sam, da razmišljam in da se skušam privaditi temu strašnemu udarcu. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. OO Avstrjsko vprašanje. Washington je seUež Patentnega Urada I Združenih držav iu naš rečji slovenski urad. se nahaja samo v Washingtonu blizu Patentnega Urada. Na ta način nam je osebno mo-roTf urediti vaše patentne zadeve najbolj točno — najbolj pošteno — najbolj poceni in najboljše. ]lme A. M. WILSON je znano! le 30 let. PiSttc Se danes za. r'aSo sloven-1 oko brezplačno knjižico glede j iznajdb in patentov. 4. M. WILSON, inc. Registered Patent Attorneys 320 Victor Bldg., WASHINGTON, D.. C. V staro domovino KRETANJE FARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. AQUITANIA MONGOLIA ARABIC LAPLAND LA LORRAINE NOORDAM SAXONIA . rA'_IA AMERICA ADRIATIC PARIS ARABIC CARMANIA ~INL *NO OLYMPIC MINNEKAHDA WASHINGTON ROCH Alt. BEAU 3ELVEDERS ORBITA -»OTOMAC REGINA ROTTERDAM AQUITANIA GOTKUAND LA TOIJRAINE ZEELAND ARGENTINA POTOMAC LAFAYETTE RYNDAM Avstrijsko vprašanje še ni zaključeno. Tega se zavedajo ravno tako dobro Avstrijci sami, kakor sosednje države, ki s pozornostjo zasledujejo državno politične cilj? Nemške Avstrije. Avstrijci sami niso istih naziranj glede sv; je bodočnosti, le v tem so si bili že koj od začetka nemško-avstrijske republike vsi na jasnem, da ni življenja zmožna tvorba. Ententna volja pa jih je oklepala in jim vezala svoboden polet Velik del Avstrijcev je še dalje časa po zlomu upal, da se ustvari s franeosk opomočjo podonavska federacija, v kateri bi igrala prvo in glavno vlogo Nemška Avstrija in bi Dunaj postal tako večje in živahnejše središče kakor je bil v stari Avstriji. Le Vsenemei in soeijalist: so bili in so še odločni nasprotniki federacije, ki so se ji odrekle tudi že vae druge stranke kot utopiji. Dosledno splošnerou naziranju. da Nemška Avstrija ni življenja sposobna, so tudi vse n jene vlade postopale. Svojo gospodarsko po- • Mich.t v Novi grad. litiko so tako uravnavale, da bi po eni strani kolikor mogoče iztis- I Janez, Leban iz Mulberry, Kan-nile iz ententnih zakladnic, po drujri Jtrani so pa vodile državo na v tJo™co-pot gospodarskega po?oma, da tatko tudi entent oprepričajo, da je'v J™* Shebov*ai1' združitev Nemške Avstrije z Nemčijo brezpogojno potrebna. Tudi .V ^"Tr " Rn an S posredovanjem trrdke Frank Sakser State Bank so odpotovali i staro domovino: S pamikom Presidente Wilson 15. oktobra: Janez ITrvatin iz Arroyo, Pa., v Dol. Zemun. Janez Albreht z družino iz James City, Pa., v Ajdovščino. Kajetan Erznožnik z ženo iz Red Lodge, Mont., v Žiri nad Škofjo Loko. Jožef Lovko z družino iz Cone-maugh, Pa., v Cerknico. Jakob Mohar lz Chicago, 111., v Litijo. Anton Satkovič iz Gladstone, 25 okt. — Cherbourg , MANCHURIA 23 nov. — Hamburg 2« okt. — Hamburg i PARIS 26 nov. — Cherbourg 28 okt — Genoa KROONLANO 26 nov. - Havre 2** okt. — Cherbourg OROPESA 26 nov. — Hamburg 29 OKt. — H a vi« N. AMSTERDAM 26 nov. — Boulogne 2» okt. — Boulogne AMERICA 29 no\. Bremen 29 ckt. — Hamburg ADf IATIC 30 nov. — Cherbwurg 29 Okt. — Trst MONGC LI A 1 dec. — H amuburg 1 nov. — Cherbourg LAPLAUO 3 dec. — Cherbourg £ nov. Cherbourg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg 2. rnv. — Havre PRES. WILSON a dec — Tret f nov. — Cjnoa HUDSON 3 dec. — Bremen 5 nov — Cherbourg ■ joorcam 3 dec. — Boulogne 5 nov. — Cov. — Bremer ORDUHA 1o dec. _ Hamburg 12 nov. — Genoa SAXONIA 13 «ec, _ Cnerbout g *.2 nov. — Boulogne AQUITANIA 13 dec. -— Cherbourg 1ft nov. — Cherbourg MiNNl'KAHDA 15 dec. — Hamburg 17 nov. — Genoa 7EELAND 24 dec — Cherbourg 1» nov. — Havre RYNDAM 24 Jee. — bouSofi e If n*v. — Cherbourg OPBITA 24 dec. — Hamburg 19 nov — T'rt ADRIATIC 28 de'-. — Cherbourg 19 nov — Breman N. AMSTERDAM 31 dec. — Boulogne 19 nov. — Havre POTOnlAC 31 dec. — Bremen 19 nov. — Boulogne ARGENTINA 12 Jan. — Trrt Glede cen za vozne listke ln vse drage pojasnila, obrnit« se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK, 81 Cortland« St.. New York Naznanilo. Jugoslovanski genernlni ko»zulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taks&h z due 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega ok+obra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov; za priloge, likajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potneaa lista; za šest mesecev 2 dolaijaj za eno leto 4 dolarjt-za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri izdajanju aH obnavljanju potnih listov je t.-eba plačati pristojbino tudi za čas, ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vsled tega morajo: državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih .šest mesece? izza prihoda v Ameriko do danes po dvi dolarja in dva dolarja za bodočih 5esč mesecev. Državljani Južne ^Srbije plačajo takso kot Srbijanei, toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere danef. tvorijo m .«per Rupan iz Sh hov del kraljevine Slovencev, Sfaov in Hrvatov imajo plačati krščansko-socijalni eksponenti v vladi so dosledno izvajali to poli- \vis ' v Trebelm" * le)°>?an> od 1. januarja 1919 pa d« danes zn vsakih š*st meseeev po dva do uko, dasi je strank;-, sama bila deljena: Večji del je bil za priklo-! Viktor Kline z družino iz She-' FJ& in. dva do,arJa za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo pitev k Nemčiji, manjši del je pa upal na vzpostavitev stare Av-'hoygan. Wis., v Dvor potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, fir- st rije pod Habsburžani, oziroma na federacijo podonavskih držav. | " i 1k)V Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki Avstrijsko vprašanje postaja čimbolj pereče in stopa v aktual-• S parni kom Olympic ni štadij. Avstrijsko časopisje ns piše o tem veliko, vsaj iz peščice !■">- oktobra: časopisov, ki prihajajo k nam, tega ni razumeti, pač pa se vse stranke pripravljajo na trenutek, ko to vprašanje dozori. In avstrijsko vprašanje dozoreva, ker dosedanje gospodarske 4 : „„„„„ Ja> ^rvt.Ii>Ilu, . . . , , .. politike Avstrija ne more več dolgo vzdrževati. Skoro dve miljardi v Dvor. ,\anje an obnavljanje se takso za prošnjo, vizum in knji£;co. Vsi oni na mesec potroši Avstrija za doplačilo za prehrano prebivalstva, j Janez >Ialava.šič iz Cleveland,^(državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kra-davkov pa ne pf.bira. Naravna posledica tega je, da avstrijska kro- Ohio, v Log. ' ljevine Srbije, moraj.> plačati za potni list: takso za potni lisi 12 na silno pada in draginja raste. Tako so potrebščine za četverogla-1 Pavel Dolmar iz Cleveland, O.,' dolarJev' takso za prošnjo 40 centov, takso za vizum CO CCJtov in vo družino po izkazu statistične centralne komisije o stroških" za v Brezovico. takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. ie I Tak potni list bi bil e veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti obnovitve ali predložitve potnih 1 i*tov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja r TI i. • ™ , , . in dva dolarja za prihodnjih šest meseeev. Prostovoljcem se taksa Ignacij H,ti iz Cleveland, Ohio, račmja od dneva yrnitve y Ameriko Franc Straus iz Cleveland, Ohio J PH iskanjU P°tnega lista mora VSak PlaČ4ti razen taksa ' v na 704G K, v Gradcu od 4172 na (1171 K in podobno v drugih me-j stih. Cene posestev in hiš so dosegle bajeslovne cene; tako zahteval neki posestnik v celovškem predmestju za navadno meščansko hišo 15 miljonov kron, ki bi jo bil v mirni dobi cnil na 40.000 K. Kakor je pred nekaj dnevi izjavi! znani socijalno-demokratični voditelj' dr. Oto Bauer na shodu dunajskih socijalno-demokratičnih zaupnikov, spravlja Avstrija vsak teden dve miljardi in še vre bankovcev v promet, in državni primanjkljaj je prekoračil že davno*100 mi 3jard. Vse avstrijsko prebivalstvo je prepričano, da Avstrija sedanjega stanja ne vzdrži več dolgo in z mrzlično naglico, četudi brez zunanjega hrupa, se pripravljate dve večji struji na ta trenutek. Ena, ki jo financira Hugo Stinnes, j« pangermanska, druga je za priključitev k monarhistični Bavarski. Slednja se v celoti samo še ni odločila, ali naj gre v borbo za Ilabsburžane ali za Wittelsbache. Dr. Bauer je na omenjenem shodu dolžil ogrske pristaše eksce-sarja Karla, da so dogodki v zapadni Ogrski, v takoimenovanem Burgenland njihovo delo, ki da jim ni za to pokrajino, ampak da zasledujejo zgolj ci'j, da bi z (\-rsskim orožjem vsilili Avstriji monarhijo. Ti ljudje da :majo svoje agente in zaveznike tudi v Avstriji. 4'Hujša kot draginja", je dejal dr. Bauer, 4'je monarhistična reakcija". potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati /a vizum 60 centov. ADVERTISEMENTS. II Pozor! Sliivenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi Now York. No pozabite na moj hotel« kjer dobite najboljša prenočišča in boste nejbolj postrežem. Ciste sobe z eno eli dvema poste-Ijime. Prestar za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bacil 63 Gmnricli Strast Jw Yoric, N. Y. ADVERTISEMENTS. Jaz spodaj podpisana bi rada zvedela, kje se nahaja ANTON RE-' P1C, podoniače To niža v iz vasi Žajpavže, občina Šturje na Vipavskem. sedaj Venezia G-iulia, Italia. Zadnji njegov naslov je bil Box 543, Weston.. W. Va. Jaz sem pred kratkim prišla iz stare domovine in mu imam poročati jako mnogo stvari, ki se samo njega tičejo. Njegova žena- in otroci žive v strašni bedi in pomanjkanju, denarja nobenega od nikod. Rojake širom Združenih držav prosim, ako kateri ve, kje se zgoraj omenjeni nahaja, da mi blagovoli spo-j ročiti. Ako pa sam te vrsrtice či-j ta, naj se mi javi, ali pa naj ta-1 koj svoji ženi in otrokom piše in kaj denarja pošlje. — Marv MihaljeviČ, 4011 E. 42. Street, Cleveland. Ohio. (20-21—10) I ' COMMfiMC GČNOULE TMNSATUffnfJE Cxprcu Postal Scrricc Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre z velikim! parniki na 2 in 'i vijake SAVOIE ............... 22. okt. LORRAINE ............ 29. okt. PARIS.................. 2. nov KOCHAMBEAl ........ 9. nov. Za. družin« nudimo lz borne ugod-InoaU tretjega ratred« — kxiiu>« z Id verna. Štirimi, fteatlml ln omlml pooteljumL v mi taki potniki bode deležni IsM izborne službe fn b«a-ne, valed katere Je snana Franaotat črta. Za nadalje Informacije vpraiejte pri lokalnih Agentih FRENCH LIN SLOVENSKA BANKA Zakrajšek* Cesarek 70 — 9tfc AVE., NEW YORK, N.Y (med IS. in 16. cesto) poillja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozna listke za va« važnejše črte; — Izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. — Telefon Watkins 7S2Z :; ZAČIMBE. 2EL1MA IN NAJ RAZNOVR8TNEJŠA Pišite ps _ i[ domaČa zdravila! MATH. PEZDIR ;; < »P. O. Bas 772, Cttj New Ink Gttr ♦HtMttttMMMtMIMM COSULIGH ČRTA Lirektnc potovanje ▼ Dubrovnik (Crav>sa) in Trst. belvedere .. argentina .. pres. wilson 9. n«v. 26, i.ov. 3. dec. Cen« za Trat in Reko a«: Pre«. Wilson ti iS In fS davka. Aryentlt.a In Belve^er« |103 In f5 davka. Potom listkov izdanih za rM kraje v Jugoslaviji In Srbiji. RarkoSno ugodnosti prvega, drugega In tretjeg« razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo trr.iplačno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Piwcnaer Department 2 West Street New Yoric Naznanje in Priporočilo. Pozor igralci harmonik. '^'AZNANJAM cenjenim rojakom širom Amerike, da sem se preselil v lastno hišo, kjer bom imel večjo delavnico, in obenem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka, kakor tudi vse tej stroki spadajoče dele. Izdeloval bom slovenske, nemške in kromatič-ne harmonike ravno tako kakoršne si kdor želi. V popravilo vzamem tudi vsakovrstne harmonike. Cene sem 2nizal za $20 pri vsaki harmoniki. Vsako delo garantirano in točna postrežba. Zahvaljujem se mojim odjemalcem za naklonjenost in se za nadalje priporo-čam za obilo naročil. t S spoštovanjem cAntoft e^VIervar 6921 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio.