DOMOVINA
ay
mo'
ti
irif
; 4
{Jit St.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 33
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Ogromna manifestacija Slovencev
[W
je'
ir1 ;er, ne,' ded*
cti^: ises i ^ Hig"
ipP«1 fli» z&t h.
1,200 Slovencev se je zbralo včeraj popoldne v SND na St. Clair Ave., kjer jih je navduševal minister Snoj k edinosti in složnem delovanji! za pomoč novi in stari domovini.
ZVEČER JE BIL SIJAJEN BANKET V POČAST MINISTRU SNOJU
Ze pred 2. uro popoldne je začel narod polniti avditorij in a'kon SND
to Polna.
hiteli
na St. Clair Ave. Ob pol treh je bila dvorana nabi-Sodimo, da je bilo od 1,100 do 1,200 ljudi, ki so pri-
Godb,
vseh strani Amerike k tej zgodovinski manifestaciji.
sv. Vida je igrala nekaj lepih komadov in točno ob 2:80
,eive no v
5 p?!: 7 0
Rese r. $ ji t®1
jii 'S
id
^ aigrala ameriško himno ušala, nakar je Mi
narodnega odbora, odprl zborovanje.
sto' -----""iciisKo mmiiu in Hej Slovenci, katere je avdijenca
venske °SlUŠala' "akar ie Mr' J°hn L' Mihelich' Predsednik S1°"
teI°Udarjal je' da je namen
ga prodnega zborovanja, da stoi'1Ski Slovenci pokažemo, da za 0 v te-i kritični uri 100% Veltllasim Predsednikom Roose-pok®m' toda da obenem tudi
sti ^ da nismo samo zve-. meriški državljani, ampak nismo v
se pozabili tudi svoje
ane domovine. Namen tega
^ve.
r°jst:
sl>oda le ,
vladi i J Povemo ameriški žaVamn , gim zavezniškim dr-Jugo j' da se danes ne bore v
protj irji1'1 samo Srbi in Hrvati '6nc'. in ju' ampak tudi sl°"
s takimi manifestaci-

cH
lent t® Tied
zagotoviti naši
ej v0j^mlji-SVobodo' da J"e po
ra 1 ne bodo zopet delili
Ntaro? države' ampak da bo TZbran P°d eno streho L Pm Jugoslaviji.
' Ml r je Mr" Mihelich Pred" Ju in fne častne goste na od-
U- rlNaVPredstavnike na-
ftrtj 0fja

dr. Boris Furlana, mi-ayo Kosanoviča, profe-
]a Mirkoviča, g.
no podpredsednico SŽZ; Josip Plevnika, predsednika slovenske posojilnice; Mrs. Rose L. E r s t e, blagajničarko SNO; John Potokarja, predsednika Double Eagle Bottling Co.; Mrs. Albino Novak, urednico Zarje, dr. James W. Mallya, jugoslovanskega častnega konzula; Bogdana Radico, načelnika jugoslovanskega presbiroja iz Washingtona; Franka M. Jak-šiča, tajnika SNO ; Mrs. Marion Kuhar, blagajničarko JKV; Mrs. Johanno Mervar, glavno odbornico ZSZ.
Nato je pa predstavil jugoslovanskega ministra, g. Franc Snoja. Narod je vstal in pozdravil gospoda ministra z burnimi ovacijami, ki so trajale več minut.
Nato je pa pričel s svojim govorom g. Snoj ,ki je v ognjevitih besedah orisal položaj v naši stari domovini, apeliral je na ameriške Slovence, naj stoje zvesto ob strani svojemu pred-
Viana V}Jska iz New Yorka Jponiltv, . bančiča, msgr. B. J. sedniku Rooseveltu, naj prene-tar'a,John Gornika,glav-, hajo med nami vsaka nasprot-^%a.jSika.SDZ- Mrs. Josie i °Venk• ' ta;>n5co Progresivnih - Joseph Ponikvarja,
n Predsednika SDZ;
^eniria erJa> federalnega
Edward Kovačiča, 23. varde; Anton Predsednika North banke; pesnika in
^raiT IVana Zormana, ces Rupert, prvo glav-
S«
stva, bodimo edini in vsi kot en mož in kot ena žena pomagamo vsak po svoji moči do zmage svoji novi domovini Ameriki in obenem pomagamo do osvoboditve slovenske zemlje, da bodo vsi naši Slovenci, ki prebivajo na evropskem kontinentu, zopet zedinjeni in združeni v novi Jugoslaviji.
"Dragi rojaki Slovenci," je
;t, t ; OP
at
Cafe
A*
'ApnMo.LNl AGENT JE SO OBISKALI
uinSKO NASELBINO IN DOBILI OROŽJE
Los A
kalnih • ~~ Skupina 100
Nla ,^ajnih agentov je na-japonsko na-

bliž
Ur, -;ž,ni trdnjave Mac-v s°boto.

. 2al,w OVJUOl°- Dobili so veli.
°siške propagande in ^ so T?6"1 moških. Pri ka-%rat 0rožje> fotograf-, radije in dru^re Pre-Nžni;fvari. ki bi jih morali
S	oddati že pred par
. Ji.
naselbina, ki ob-tem kraju, ima
lep razgled na pristanišče Los Angeles in na obrežje od Laguna do Vicente.
V	okraju Portuguese je policija aretirala šest Japoncev, pri katerih je dobila samokrese, puške, premikajoče slike, radije, žepne svetilke in velik fotografski aparat, s katerim se lahko sname slike obrežnjih utrdb po tom daljnogleda.
V	Portlandu, Ore. so zaprli štiri Japonce, pri katerih so na. šli dinamit in zažigalne vrvice
tnflf
vcV
•H (v*S0 ZAPRLI 200 FRANCOZOV, KI
,	ZAROTE BOMBNIH NAPADOV
j, _
yi^cii-^110^6- — v zasede-1 kjer so prijeli nekega kolesarja, 1 0KSti are!'V Rouen 80 nemške ki je bil oborožen in ki je z ne-S da Uale 200 oseb, katere kim pajdašem razbil pročelje v
LSUal° nameravale izvesti' n'c0. vpa^ na nemško ladje-
■•nrsu so Francozi 3e bij " lla Nemce, vsled »ra ?.aa naP°vedana policij-«opj8 jfmo zvečer, v nemsu^ Parisien, ki se
Oto*a nS Jeziku v Parl" "emirih v Amiensu,
trgovini, kjer je bila rekrutna postaja za dobrovoljce na rusko fronto.
Ko so kolesarja zasledovali, je potegnil samokres in je hotel streljati, toda orožje je odpovedalo, nakar so ga prijeli. Star je 21 let in se piše Raymond Gour-dain.
začel g. Snoj. "Iskreno se vam zahvaljujem za veliko udeležbo in naj vam sporočim tople pozdrave iz vaše stare domovine. Namen imam, da nekoliko opišem, kako je sedaj v starem kraju, kako je v Sloveniji. Mnogo se je spremenilo tam, kot se je mnogo spremenilo pri vas v Ameriki, ker danes je tudi vaša Amerika v vojni.
"Ko sem prišel prošlo leto sem, nisem mislil, da se bo tako hitro to zgodilo. Toda prišlo je kot blisk, brez vojne napovedi, ko so se vsuli japonski bombniki na vašo zemljo ter vrgli Ameriko v bojni vrtinec. Povedati vam morem, da stoji danes tudi Jugoslavija ramo ob rami z Ameriko in se bori za pravico do življenja.
"Ko sem obiskal razne naselbine po Ameriki, Cleveland, Pittsburgh, Chicago in druge, sem videl, kako ste Slovenci vsi z Rooseveltom, kako vsi njegovo politiko podpirate, kako mu sledite, kako dobro ga razumete.
Slovenci, čast vam, ki ste pravočasno podprli Roosevelta, ker bo Amerika tista, ki bo. priborila svetu pravico in trajen mir. Naj bo vse vaše delo, vse misli in želje samo v eno smer: za zmago pravice!"
Potem je gospod minister orisal notranji položaj v,..Jugoslaviji vse od njenega postanka pa do razsula. Rekel je, "če so bili prepiri, katerih morda tukaj nismo razumeli, so 1rili za to, ker se je hotelo ustvariti popolno in dobro državo. Tudi Jugoslavija je morala iti skoz! borbo življenja. Če so bili kaki notranji spori, so bili zato, ker je hotel vsak dati nekaj boljšega za svojo mlado Jugoslavijo in njeno bodočnost.
"Tudi v Ameriki se je preli-
lo mnogo krvi, predno se je ta mlada republika ustalila. Nemčijo je vzelo 100 let, predno se je stabilizirala, istotako Italija. Od Jugoslavije se je pa pričakovalo, naj se v par letih organizira v moderno državo. To pa ni mogoče in tedaj nastanejo borbe življenja, borbe za boljše življenje. Amerika, Nemčija in Italija so imele čas, da so se notranje uredile. Nesreča za Jugoslavijo je bila pa ta, da je prišel vmes Hitler, prišel je vmes Mussolini, ki sta preprečila nadaljni proces razvitja državet"
Potem je gospod minister razkladal, kako je Hitler že dolgo let pred to vojno ekonomsko zajel male evropske države. In ko jih je imel v ekonomskih kleščah, jih je prisilil tudi do političnih priznanj.
Minister Snoj je poudarjal, da Slovenija ni še nikdar tako napredovala, kot je v Jugoslaviji in kako bi se bila šele razvila, ako bi ne bila tako nesreč na, da je po prvi svetovni vojni izgubila eno tretjino naroda Italiji in Nemčiji.
Razložil je, kako je imela Jugoslavija polno produktov, toda trga zanje nobenega. Tedaj je prišel pa Hitler in se ponudil, da pokupi vse. In res je pokupil, toda blaga ni plačal z denarjem, ampak dal je stroje, orožje in drugo. Toda kako je Hitler plačeval, naj kaže primer, da je plačal za en vagon jugoslovanske pšenice z enim pisalnim strojem. In vendar se
(Dal]e na 3 strani)
NOVI 6R0B0VliFisherBodyCo-bokmaIu
j vzela delavce na delo
Anton Naglic	j Ogromna tovarna Fisher Body
V nedeljo je podlegel srčni _ v Clevelandu, ki je nedavno pre. hibi Anton Naglič, star 52 let,' nehala z obratom, ker ne izdelu-stanujoč na 1071 E. 61. St. V. je več delov za avtomobile, bo za. soboto je še delal pri Cleveland ( čela kmalu z novim obratom in Twist Drill Co.. kjer je bil za-' poklicala na delo od 1,800 do poslen zadnjih 23 let. Doma je 2,000 delavcev. Tovarna bo izde-bil iz Hrastja pri Kranju 1 lovala dele za Diesel motorje za odkoder je prišel v Ameriko mornarico, pred 27 leti. Tukaj zapušča ža-| Kot izjavlja vodstvo tovarne, lujočo soprogo Mary, rojeno bo začelo z obratom v teku pri-Lausin, hčerko Antonio, stara: hcdnjih treh ali petih tednov, sedem let, brata Josipa v Go-.Tovarna bo morala postaviti za wandi, N. Y„ in več drugih so-j kakih $3,000,000 novih strojev, rodmkov, v starem kraju pa1 da. bo v stanu delati na novih na-enega brata in štiri sestre. Bil ročilih.
je član društva Cleveland, št. I Vodstvo tovarne se pa istočas-126 SNPJ m samostojnega dru-j no pogaja za dva druga naročila stva Kranj. Pogreb bo, v sredo za vojno produkcijo. To se bo ob desetih iz Zakrajškovega po- uravnalo tekem prihodnjega me-grebnega zavoda, 6016 St. Clair j seCa. Kadar bo tovarna dobila še Ave v cerkev sv. Vida in potem j to naročilo, bo zaposlila več de-
r» O u o hrovnn "XT - '_________•
Največji tovorni parnik potopljen
Dve nemški podmornici sta torpedirali in potopili švedski tovorni parnik Amerikaland manj kot 200 milj od New Yorka. 28 mož posadke pogrešajo.
Washington. — Mornariški oddelek naznanja, da so zadnji pondeljek sovražne podmornice potopile ob atlantskem obrežju švedski tovorni parnik Amerikaland. Enajst mož posadke je dospelo v New York, ne da bi vedeli, kaj se je zgodilo z njih ladjo. Posadka se je podala v tri rešilne čolne potem, ko sta dve nemški podmornici torpedirali parnik. --
na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Joseph Turk
V	Charity bolnišnici je umrl Joseph Turk, star 55 let, stanujoč na 3508 St. Clair Ave. pri družini Joseph Bolle. Bil je samski; tukaj nima sorodnikov. Doma je bil iz Koprive na Krasu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 28 let. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Naj počiva v miru.
Frances Matijašič
V	soboto ponoči je umrla v
Ane. bolnišnici Marnn Frances Matijašič, dva dni stara hčerka družine Edward Mati-jašiča iz 6406 Carl Ave. Pogreb bo danes popoldne iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda. Naše sožalje prizadetim staršem.
-o-
Rusi ogrožajo Smolensk, ki je središče nemških operacij na ruski fronti
Moskva, 8. febr. — Rusi so vrgli sveže rezerve na fronto pri Leningradu in so vzeli Nemcem v zadnjih 20 dneh nad 20 vasi ter pobili 1,500 nemških vojakov. Rusi so namenjeni, da prepode Nemce od Leningrada in so na več krajih že predrli nemško linijo.
Rusko poročilo tudi zatrjuje, da se je splazila izbrana ruska četa Nemcem za hrbet pri Smo-lensku in operira celo 75 milj daleč za nemško fronto. Tam raz. dirajo ceste, železniške proge, mostove, telefonske zveze in napadajo provijantne kolone..
Rusi trdijo, da bi bila izguba Smolenska za Nemce največji udarec, ker od tukaj vodi Hitler vse vojskovanje. Od Smolenska vodijo železniške proge na vse strani, katere so Nemci že spre-njenili na svojo širino. Ruske železnice imajo namreč širšo železniško progo kot nemške.
Nemci se poskušajo ustaviti na več krajih in so tudi izvedli nekaj protinapadov, toda Rusi gredo vedno le naprej. Rusi ne puste Nemcem, da bi si utrdili pozicije, ampak stalno pritiskajo za njimi.
--o--
Ste kaj zaspani ?
Danes ste vstali eno uro prej Malo je bilo nerodno, pa se bomo že privadili. Ongav Jim je rekel, da se bo ravnal po onem, ki je rekel: "če bom šel malo prej spat, bom pa malo dlje ležal!"
Važna seja
Nocoj ob 7:30 je seja Škrjan-čkov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
lavcev kot jih je še kdaj prej Največ jih je zaposlila v enem času 9,000.
Fisher Body tovarna na Coit Rd. je že naročila nove stroje, nekaj jih bo pa dobila od drugih tovaren General Motors in 'so že na potu sem.
-o-—
Ameriška podmornica se je potopila v koliziji
Washington. — Mornariško poveljstvo daje v javnost, da se je 24. januarja pogreznila v Pacifiku ob Panamski obali ameriška podmornica S-26. Zadnjo soboto se je zbral oddelek ameriškega ladjevja na istem kraju in sestrska podmornica je spustila na morje venec v spomin žrtvam, ki so šli s podmornico na dnu morja. Od 36 mož posadke jih je utonilo 33. Trije so bili ravno na krovu, ko je zadela v podmornico neka oborožena ladja, ki je spremljala transport.
Dne 29. januarja so se spustili potapljači v 301 čevljev glo-bočino in prinesli iz vode vest, da so vsi mornarji v podmornici mrtvi.
-o-
Amerikaland, ki je bil največji tovorni parnik na svetu, se je pogreznil manj kot 200 milj od newyorškega pristanišča. Parnik so zadeli trije torpedi. Posadka je štela 39 mož.
Parnik je lastovala švedska družba, toda najet je bil od Ore Steamship Co. iz New Yorka. Rešeni možje posadke pripovedujejo, da je bil izvršen napad ob 8:30 zvečer in da so zadevali torpedi v presledkih od 10 do 20 minut.
Možje pripovedujejo, da je šla posadka v tri rešilne čolne, ki so se pa v zmešnjavi, ko je eksplodiral tretji torpedo, ločili. Čoln, v katerem je bilo teh enajst mož, ki so dospeli v New York, je tri' vražnih podmornic.
dni kasneje pobrala neka zavez, niška ladja z morja. V čolnu je bilo 12 mož, toda eden je umrl že drugi dan na morju.
Kapitan Schutz, star 54 let, doma iz Guttenberga, švedska, pripoveduje, da je prvi torpedo zadel, ko se je pripravljal v svoji kabini k počitku. Naglo je šel na krov, ukazal poslati po radiju klice na pomoč, nakar je ukazal posadki, da se poda v rešilne čolne.
Parnik Amerikaland je 20. ladja, ki so jo napadle sovražne podmornice od 14. januarja. Mornariški oddelek naznanja, da vneto preganja sovražne podmornice, toda se drži načrta, da ne objavi nobenega uničenja so-
Iz raznih naselbin
Detroit. — Lillian Serdoner je srečno prestala težko operacijo in zdaj se zdravi doma — Težko je zbolela farmarica Ana Smerdu. — A. »Anžiček je odšel ženo in sinom na obisk v Florido. — Roza Forbes je odpotovala na zapad k sinu, ki je tam pri vojakih. — Johnny Cedilnik in Henry Retzel gresta 3. febr. v službo Strica Sama.
New York. — John Terček, urednik Glasa Naroda, ki je bil že dolgo časa bolan na desni nogi, je 27. januarja izgubil to nogo. Zdaj se že bolje počuti in upanje je, da kmalu okreva in se vrne na delo, čeprav po berglah.	(
-o-
Na operacijo
V Glenville bolnišnico se je podal v svrho operacije Joe Mlakar, sin pokojnega Joe Mlakarja iz Madison, O., in zet spoštovane družine Mr. in Mrs. Toni Mah iz Madisona. Mnogoštevilni prijatelji mu želijo, da bi se kmalu čil in zdrav zopet povrnil k svoji ženi in otroku, ki ga oba željno pričakujeta.
V armado
Anthony Modic (Tarzan), 1015 E. 61. St. odide 11. februarja v ameriško armado. Kdor pozna tega našega korenjaka, bo gotovo vzdihnil: "Ubogi Japonci, ki bodo prišli njemu v roke!" Le postavi se za našo domovino, Toni. Mnogo sreče!
Kratke vojne in druge vesti
BERLIN. — General Fritz Todt, ki je zgradil Siegfried linijo in ki je vodil nemška obrambna dela na ruski fronti, je bil ubit, kot pravi nemško poročilo v "zrakoplovni nezgodi." Todt je bil
eden največjih zaupnikov Adolfa Hitlerja.
* * *
WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je dovolil $10,000,-000 za zidavo hišnih projektov za delavce, ki so zaposleni v obrambni industriji. Te hiše bodo postavljene, kakih 2,100 po številu, v
okraju Cuyahoga. Kje, zaenkrat še ni povedano.
* * *
LEWES, DEL. — Sovražne podmornice so potopile nadalji dve ameriške ladji ob atlantski obali in sicer tanker China Arrow in tanker Socony-Vacuum. Posadke obeh ladij so parniki pobrali z rešilnih čolnov.
* * *
SINGAPOR, 9. febr. — Del japonskih čet je prešlo preliv med Singaporom in Malajo in dobilo trdna tla na zahodni obali otoka Singapora. Japonci so se splazili na otok pod zaščito noči. Natančnejših poročil o tej najnovejši invaziji Japoncev še ni.
Angleži zlivajo olje v preliv, ki loči Singapor od Mala je in ga zažigajo, da branijo Japoncem napad na otok
Singapor. — Medtem ko an-1 njih položaj ni posebno brezupen gleške baterije grme preko pre- jn da bo utrjeni otok vzdržal vse
liva na Malajo, kjer se zbirajo Japonci za naskok na otok Singapor, so branitelji otoka prišli na novo idejo, ki bo morda igrala še važno vlogo pri obrambi otoka. Angleži so namreč s se-salkami nalili veliko količino olja v preliv in olje potem zažgali. Ker je preliv od pol do ene milje š'irok, so segali ognjeni zublji od enega obrežja do drugega. Ako bodo imeli Angleži dovolj olja, bodo s to taktiko prav lahko preprečili Japoncem invazijo preko gorečega preliva. Baje imajo Angleži ogromne zaloge olja v podzemskih tankih, ki je bilo namenjeno za angleško mornarico v teh vodah.
Za angleškimi baterijami, ki bruhajo težke izstrelbe v japonske čete, pa stoje pripravljene če. te Avstralcev, Angležev in Ind-cev. Mnogo teh čet je došlo na otok že v zadnjih dneh.
Angleži ne morejo rabiti zra-koplovnih pristanov na Singapore ker jih neprestano obstreljujejo Japonci z Malaje. Zato bo morala prihajati zračna sila na pomoč otoku s kakega drugega oporišča. Branitelji pravijo, da
japonske napade.
-o-
Ameriška vlada nujno potrebuje prevajalce
Ameriška vlada potrebuje prevajalce za razne tujezemske jezike. Osebe, ki bi bile zmožne prestav v kitajščino, holandšči-no, francoščino, nemščino, italijanščino, madžarščino, grščino, poljščino, ruščino, španščino, dalje v židovski jezik, v švedski in norveški, dobe takoj službo. Plača je od $1800 do $2300 na leto. Prošnje se sprejema do 17. marca.
Graduacija
Mr. in Mrs. Martin Rogel iz 1103 Addison Rd. naznanjata, da je njiju sin Stanley gradui-ral na Case School of Applied Science, kot mehanični inženir. Naše čestitke in mnogo sreče v nadaljnem življenju!
Zadušnica
V torek zjutraj ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojno Marijo Kužnik v spomin tretje obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
k il* •i* ft rl? rt* *1' '1' 'I1 'l1 '1* '1' 'i' '1? 'i' 'i' 1' 'I? '1* 'l* 'l? 'i* '1' 'l1 *1' '1* 'I* '1* 'i? 'J? 'i* '1' '1' '1' 'I* 'l"!"!"^'!?'^ '1' 't *li 'I* '1* '1* 'i* 'l1 '1' 'l1'I1
j BESEDA IZ NARODA !
' 'l1 'A* 'l' 'A* "t 'I? rt? '1? 'f* 'l1 i1 'l1 'l1 rb 'I' '1' rl' 'i1 'l? 'i1 ri' 'l1 'l1 'i* »I* *i» »1» '1' '1* '1* '1* 'i' •!* 't '1' 'i* '1* rt "I? "A* rt rit rt rl*
6117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA :
Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do pošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per vear U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 33
Mon., Feb. 9, 1942
Miss Slovenia se zdaj počuti kot doma
V četrtek popoldne je bil naš urednik v sprejemni dvorani v mestni hiši. Takoj, ko je stopil v dvorano, se je ozrl okrog po svoji stari znanki, katere ni videl že od 25. maja 1938. Že ko je šel po hodniku, mu je v skrbeh utripalo srce: bo-li našel ta krasni vzor Slovenke še tam. . .
Upanje ga ni varalo. Na prominentnem mestu stoji, vsa srečna in blažena. Uredniku se je zdelo, da se danes ta naša Slovenka drži vse veselejše na smeh. Zdelo se mu je, da s čipkastim robcem vse radostneje pozdravlja došlece, ki radovedno ogledujejo tega našega brhkega slovenskega dekleta. *
Kako bi se ne držala na smeh, kako bi ne bila vsa vzhi-čena, saj je danes vendar njen varuh, njen zaščitnik Slovenec — župan Frank J. Lausche.
O "Miss Sloveniji" govorim. Ljubljanski.župan dr. Juro Adlešič jo je prinesel v Cleveland leta 1938 kot dar naše Ljubljane — Clevelandu. Kip je krasen umotvor slovenskega kiparja Toneta Kralja.
Na 25. maja 1938 opoldne je bilo, ko je ljubljanski župan dr. Adlešič izročil Miss Slovenijo v roke elevelandskemu županu g. Burtonu ob navzočnosti vsega njegovega kabineta. Župan Adlešič je takrat povedal našemu županu, da je to dar starokrajskih Slovencev Clevelandu, kot znak rečnega prijateljstva med Slovenci in Ameriko.
Miss Slovenia je ponosno stala na svojem lepo izrazlja-nem podstavku. V desnici je z robcem trosila srčne pozdrave Slovencev nam in naši novi domovini.
Z veliko spoštljivostjo je elevelandski župan sprejel krasno in pomenljivo darilo. Obljubil je, da bo krasila Miss Slovenia mestno sprejemno dvorano. Samo ona in nobena druga.
In še danes kraljuje samo ona tam.
Ko bi bil dr. Adlešič takrat vedel, da prinaša ta dar naših rojakov onkraj morja za bodoči dan, ko bo v mestni hiši županil Slovenec! Pa usoda je nanesla tako, da se je to zgodilo, morda samo zato, da ni naši Miss Sloveniji dolg čas. Gotovo se zdaj veliko boljše počuti, ko vidi pri sebi tako vrlega zastopnika Slovencev, tako dobrega sina slovenskega naroda, Franceta Lauscheta.
Urednik je sedel v sprejemni dvorani in z velikim spoštovanjem, pa tudi z velikim ponosom zrl na to našo brhko dečvo. Ko je vstopil župan Lausche, je urednik natančno videl, kako so se Miss Sloveniji zaiskrile oči, kako so se ji ustne zakrožile v ljubek nasmehljaj, kako je radostno pomahala z robcem v pozdrav svojemu in našemu Francetu, temu stasitemu slovenskemu sinu.
Piscu teh vrstic so se širila prsa ponosa, ko je opazoval te dva predstavnika našega naroda: župana Lauscheta in Miss Slovenijo. Ponosni smo na oba!
Predlagamo, naj bi ta Miss Slovenija spremljala Franceta Lauscheta tudi takrat ko bo šel višje ... v Columbus . . . v Washington . . . ker počilo bi ji srce, če bi ostala zopet sama med tujci . . .
Zopet petje
Fašisti so celo slovanske otroke mobilizirali proti rabi njih lastnega jezika pri službi božji. Slovenski in hrvaški otroci, ki so jih fašisti s silo vpisali v italijanske mladinske organizacije, so se naučili par italijanskih pesmi v šoli, Potem jih je peljal učitelj ali učiteljica med službo božjo v cerkev in jim ukazal ali ukazala, da so peli italijanske pesmi med pridigo ali molitvami, če so bile te v slovanskem jeziku. V mnogih istrskih krajih so otrokom ukazali, da so prinesli svoje slovanske molitvenike v cerkev, kjer so jih pobrali in dali mesto njih italijanske. V Beneški Sloveniji so karabi-njerji ustavljali vernike,- ko so šli v cerkev in jim jemali slovenske molitvenike.
V nekaterih župnijah, zlasti v Vipavski dolini, so bili starši, zlasti pa trgovci, obrtniki in uradniki v javnih službah, prisiljeni podpisati izjavo, v kateri so napravili prošnje za pouk njih otrok v italijanščini. Na podlagi takih "prošenj," je bilo ukazano župniku od strani fašističnih voditeljev ali celo od lokalnih oblasti, da je nehal poučevati otroke o veri v cerkvi ali župnišču v slovenskem jeziku.
Radi takih incidentov je sklical nadškof Sedej 4. septembra 1931 koncil, ki je sklenil za duhovščino sledeče direktive glede verskega pouka:
1.	Za cerkvene ude, ne glede na starost, spol, razred in jezik, mora biti dan pouk v materinščini, ali v jeziku družinskega-kroga v soglasju in zahtevi kanonskega prava, na podlagi zakona narave, principov pedagogike in starodavne rabe Cerkve.
2.	Ako bi oče ali varuh zahteval od duhovnega voditelja, da dobi otrok pouk v drugem kot njegovem materinskem jeziku, ima duhovnik dolžnost preiskati, če otrok dovolj obvlada tak jezik, da bb razumel pouk.
Naj vpraša očeta ali varuha, če je to zahteval pod pritiskom grožnje ali kazni, ali iz svoje proste volje. Ako se bo
V nedeljo bomo pa zopet enkrat slišali ubrano petje in sicer od samih mladih brhkih slovenskih deklet Baragovega zbora. Saj jih vsi dobro poznate, ki so nam že neštetokrat zapele slovenske pesmi pri raznih prilikah in tudi na slovenskem radio programu so se že velikrat postavile. In zdaj so zopet ukrenile, da priredijo v nedeljo večer prireditev pri mizah, to se ponavlja že skozi več let z najlepšim uspehom. Predno se začne postni čas je treba, da se še enkrat pošteno razveselimo in to bomo dosegli v polni meri, če se udeležimo prireditve Baragovega zbora v nedeljo zvečer ob 8. uri ali pa na pustni večer tudi ob 8 uri. Njihova voditeljica, Miss Eleanore Karlinger, se močno trudi, da zbor lepo napreduje, zakar ji gre najlepša pohvala. Dekleta ji pa tudi gredo lepo na roko in zato so že velikrat dosegle lepe uspehe.
Premišljujem kako je bilo včasih lepo in vse veselo, ko se je slišalo petje iz ene in zopet iz druge hiše veselo slovensko petje pri vsaki priliki smo prepevali. In po vsaki prireditvi je še pozno vnoč donela čvrsta slovenska pesem. Ne od vrtoglavih pijancev, ampak od poštenih slovenskih delavcev in od njihovih žena. ,A danes tega več ni. Zakaj ? Zato ker naša rodna domovina joka, joka noč in dan. In zato ker jo ljubimo otroško, se tudi mi znjo jokamo. Naši sinovi odhajajo na vojsko, da bodo pomagali naši novi domovini streti krutega sovraga. In zato pesem molči v dnu srca. Ampak v spomin naši rojstni domovini in v čast novi domovini se zberimo skupaj in skušajmo pregnati otožnost vsaj za par ur. Zamislimo se nazaj v prejšna leta, pa še enkrat zapojmo, da s tem damo mladini veselja za nadaljno delo. In kadar mila Slovenija zopet ustane, bo gotovo ponosna na nas, ker smo gojili lepo slovensko petje.
Bog živi nam Ameriko svobodno. Bog varuj tudi našo zem-1 jc rodno.
Gledalci in poslušalci bi pa tuli želeli, da bi prišli tudi Father lager zopet enkrat pogledat in poslušat. Father, saj to je Vaša '.stanova, le pridite, bost§ vsem ^elo dobrodošli.
In k&j sem še slišala, da bo pel tudi moški kvartet John Samsa pa dobro poznana brata Eddy in Frank Bradach in John Lubi. In pa kakšna godj^a. V nedeljo Lou Trebar orkester in v torek pa Vadnalov, potem veste, da se bo lahko vrtelo. Dekleta so pa obljubile, da nam bodo prinesle :vd mizo same dobrote, kar si bo kdo sam poželel. Cena je kot ponavadi. Le pridite in napolnite prestore pri vseh mizah. To je prihodnjo nedeljo 15. in j>otem na pustni torek, 17. februarja.
Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine. Nasvidenje v nedeljo v šolski dvorani Sv. Vida.
Prijateljica vseh kulturnih prireditev.
-o-
Pasja nadlega
Ne odgovarjam rada nikomur za nobeno stvar, a kar se tiče psov, pa moram odgovoriti Mrs. Pestotnik, ker sem čitala njen članek.
Torej Vi Mrs. Pestotnik odobravate to, da tiste pasje mrcine delajo škodo po vrtovih. Vsak vrt da obilo dela in truda, če ga hoče imeti človek kolikor toliko snažnega in lepega. Vsako po-
mlad ti da dela po cele dneve, da se samo malo travo očisti plevela in drqge nesnage, potem pa zopet s presajanjem cvetlic in kopanjem okoli njih. Vse to je moje veselje in to delo jaz najbolj ljubim, ker mi je najljubše, da imam lepo zeleno travo. Ko pa se tako mučiš, da si ves sključen in zdelan, se ti pa pripodi tistih pasjih mrcin in ti razkop-ljejo s kremplji po travi, da ruše kar po zraku lete. Potem se ti zapode pa še med rože in še tam vse ponesnažijo, da cvetlice kar ovenejo po tisti pasji vodi.
Če bi bil človek lesen se mora ujeziti radi tega. Zelo slabega značaja ste, če kaj takega odobravate. Jaz se popolnoma strinjam z Mr. Kozinom v tem ozi-ru, samo s to pripombo, da bi moralo biti na vsakega psa, ki ni privezan najmanj sto dolarjev davka pa ne pet. Saj ne rečem nič, naj ima kdo psov kolikor jih hoče, a naj jih ima na svojem. Jaz sem se že dovolj jezila radi mačk in psov, ki so mi delali škodo na vrtu.
Mi smo imeli že več hiš, pa še nikdar nismo imeli nobenega psa ali mačka pa nas še nikdar ni nihče okradel in tudi miši nismo imeli, ker je dosti mišjih pasti naprodaj. Meni se zdi, da je to sama baharija, češ, da smo malo bolj nobel, če imamo psa pri hiši.
Na misel mi je prišla še iz sta-r-ega kraja neka taka pasja mama, ki je hodila okrog s psom po hišah. Povsod so se je bolj ustrašili kot razveselili. Nekoč je prišla s svojim psom tudi k nam, pa so jo moj pokojni oče nekaj časa gledali, kar naenkrat ji pa pravijo: Ja, Anca, pes pa mora biti, o seveda, pes pa ja, drugače pa nismo nobel. Od tistega česa je ni bilo nikdar več k nam in tudi psa ni več vodila s seboj.
Jaz ne sovražim nobene živali, ker žival je žival, ampak ne maram je pa ne pri hiši. Na vse zadnje pa še tisti laješ poslušaj vse noči in .zakaj, če pa ni potreba. To sem napisala v odgovor na članek Mrs. Pestotnik, ker sem se jaz že preveč morala jeziti radi psov in mačk. To je moj prvi in zadnji odgovor v tem oziru.
Mary Modrian.
Moje počitnice
PIŠE J OS. M OH AR (Nadaljevanje)
V Collinwoodu je pa precej Potočanov in drugih mojih znancev, zato je bila moja želja, da jih čim več obiščem. Dobil sem bil pa tudi precej telefonskih klicev, da se moram kaj oglasit pri tem .in pri onem.
Ob mojem prihodu v Cleveland me je najprej poklical Mr. Tony Novak, ki ima tu v Mon-tani sestro Johano Modic. Tone je bil pred par leti tukaj pri nas na obisku s svojo soprogo in tedaj sta bila obiskala tudi mojo družino. Zato pa je bila pa tudi moja dolžnost, da sem ga tudi jaz obiskal, da sem tako izpolnil svojo obljubo, katero sem mu dal, ko se je mudil v Montani.
Ker mi pa v Collinwoodu niso poznane ceste kot na St. Clairju, zato sem se najprej ustavil na Holmes Ave. tam pred Lavričevo trgovino. Z izgovorom, da-sem žejen, sem stopil v Lavričevo prodajalno, kjer prodajajo mehko pijačo. Tu mi je stopila nasproti Mrs. Lavrič, ki mi je postregla kar sem zahteval. Nato pa sem jo vprašal, če je Mr. Lavrič doma. Povedala mi je, da ga pričakuje vsak čas. Podala sva se v pogovor,
izkazalo, da otrok ne razume tujega jezika, ali če se dokaže, da zahteva ni bila napravljena prostovoljno, potem duhovnik lahko to odkloni. Ni dvoma, da če otrok moli v enem, starši pa v drugem jeziku, bo versko življenje v taki družini trpelo in verska vzgoja otrok bo uničena.
končno pa sem jo vprašal, od-kje je ona doma. Povedala mi je, da je iz Retij, mama je bila Šimenceva, oče pa Ruparjev Anton.
Nato pa sem jo jaz uprašal, če mogoče mene pozna in mi je povedala, da ne. Predstavil sem se in povedal, da sem jaz Mo-har iz Montane. Takoj jo je zanimalo, če sem mogoče jaz oče Joseph Moharja, poznanega plumberja na St. Clair Ave. Brž me je vprašala, če mogoče poznam njenega strica Lojz Rojc-a. Odgovoril sem ji, da ga poznam prav dobro, ker sva še v starem Ikra ju fantovala skupaj. Takoj je bila pripravljena, da bi ga bila šla pokli-cat, pa sem ji povedal, da nimam dosti časa in da se bom drugi dan še oglasil, ker tedaj sem bil namenjen iti obiskat Toneta Novaka.
Vprašal sem jo kje živi Novak. Ni daleč, je rekla in povedala naslov. Z menoj je bila tudi moja soproga. Prav zlahka sva ga našla. Vstopila sva v sprejemno sobo, kjer so nama hitro ponudili stole. Tone se je pa kar na nogi zaobrnil in že je prinesel steklenico tistega, ki ima "100 prufov." Ko smo se s tem malo pokrečali, smo se pa podali v pogovor. Pri tem naj pripomnim, da jaz nisem imel dosti povedati, ker sem imel pomočnika s seboj.
Vedel sem, da Toneta najbolj zanima zvedeti kaj več od njegove sestre, kar smo z veseljem povedali, kar smo pač vedeli. Ker pa nismo imeli preveč časa, smo se podali zopet proti domu. Naslednjega dne je Jože imel zopet nekaj opraviti v Collinwoodu, sem šel pa še jaz z njim. Najprej sva se ustavila na 140. cesti pri Mr. Demšarju, slovenskem stavbeniku. Tu sem videl zopet napredek enega Slovenca, na katerega so lahko vsi rojaki ponosni. Gospod Demšar dela vsa stavbinska dela, bodisi zidaiia ali lesena, pa naj bodo majhna ali velika. Če potrebuje popravila pri svoji hiši. ali pa če nameravate postaviti nov dom, tedaj se brez skrbi obrnete na g. Demšarja, ki vam bo vse uredil v vaše lastno zadovoljstvo. Njegova večletna izkušnja v tej stroki je njegovo najboljše izpričevalo. Prepričan sem, da boste tudi vi zadovoljni z njegovim delom.
V Collinwoodu se mi je še bolj dopadlo kot pa na St. Clairju, ker ni toliko velikih trukov, vse je bolj mirno in bolj čist zrak. Kar se pa tiče trgovine pa prav nič ne zaostajajo za St. Clairjem. Vsa okolica izgleda kot en sam velik park. Stanovanjske hiše so vse lepo obdane z zelenim drevjem in krog hiš lepa zelena trava, kar vse naredi okolico še bolj živahno v poletju. Seveda, kako je pozimi pa ne vem. Ker sem bil prejšnji dan obljubil, da bom zopet prišel, zato sem se podal zopet na Holmes Ave. Našemu Jožetu sem rekel, da naj zapelje tja, kjer sva bila včeraj.
Najprej sva se ustavila pri Lavričevih in zopet nisem dobil Franka doma, zato sem pa prosil, da bi poklicali strica Lojzeta Rojca. Potolažili so me, da bodo stric kmalu prišli, ker ne stanujejo daleč od tu. Rekli so tudi, da so bili stric sinoči pri Lavričevih in da so naročili, da jih morajo poklicat, kadar bi jaz zopet prišel k Lavričevim. Res ni vzelo dolgo, ko se pri-smeje g. Roje. Pozdravila sva se in gledala drug drugega, ker se že tako dolgo nisva videla. Precej časa je vzelo, da sva si povedala drug drugemu o najinih doživljajih tu v Ameriki. Obujala sva spomine še na stari kraj, kjer sva skupaj fantovala, kjer sva morala tudi večkrat bežat, ko sva vasoyala.
G. Roje me je na to povabil na njegov dom. Gospa Lavri-čeva pa me je še opomnila, da moram obiskati tudi Jožeta
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA
Slovenska moška
Ustanovljena 1. januarja, 1939.
zveza v
Ameriki
m,

'UJ
Inkorporirana 13. marca, 1939 v Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preisk»vt
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacij«'
GLAVNI ODBOR: Predsedn'k: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O' Drugi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, Penna. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:	.
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W., Ba berton, O.	. n
Drup-i nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland, Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O.
h
aj!
501
S re< >kj re\ ale iE
FINANČNI ODBOR:	flt
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd &l Cleveland O.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Oh'0 Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovensrke Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
a Jdi iizo »ir en isn: Pi n
Ka
s*
'žal
Ja<
tu
"V
do
oizv
"Ji "K, N en t
Cenjeni sobratje!
En mesec novega leta je že za nami, še enajst jih je i11\ konec leta. Torej če se bomo držali sklepa, da bomo vsak S1' bili po enega novega člana vsak mesec v letu, je torej že Kj< tudi nekaj storimo in sicer takoj. Naredimo tiste potrebne » ke s požrtvovalnostjo, katero poznamo samo Slovenci in takoj na delo ter stopimo takoj do svojega prijatelja in ga Pr'f'Gt ljimo v našo sredo kot člana Slovenske moške zveze
Vi, dragi člani, z vašo požrtvovalnostjo-boste nar svoji podružnici, ker vas bo več in si boste lahko razdelil1
i m ga f" U; iaredili rf'Sj
. nf.
|v0, i! '
ran je za našo napredno organizacijo. S tem, da vpišete sVI prijatelja, mu boste storili dobro, kajti postal bo član orgal''Ral cije, katera je vedno za napredek ameriških Slovencev na 11 "Sk stranski podlagi.	, 'Od
Zahvaljujemo se vsem podružnicam, ker smo z njihovi"1 Ala i
delovanjem dosegli lep napredek v preteklem letu. Upani;
da
&
mo letos uspeli še bolje. Vse fo lahko dosežemo, če se v resi1,c' zavzamemo za stvar.
Vsaka podružnica bo v kratkem prejela računsko por°c leto 1941.
Z bratskim pozdravom ostajam,	• jis z
Vincent H. Lauter, glavni t&P ['Iti
Tis
Ni
ika, um
Gornika, ker če ne, bo velika zamera. Povedali so mi še kje stanuje, no, saj njega sem si tudi sam želel videti. Najprej smo šli na dom k Rojcu, kjer nam je razkazal svoj dom, ki je res nekaj lepega. Meni se je jako dopadlo posebno še ker ima toliko prostora. Lojze mi je povedal, da ima še eno hišo, ki pa je v najemu. Od tu smo šli pa še malo pogledat k Lojzetu Lavriču, ki ima tudi svoj dom, a žal ga vse preveč obiskuje bolezen. Žena je že več let bolana in sedaj pa je izgubila še vid, da revica niti vidi ne več. To je vsega obžalovanja vredno, a pomagati pa ni mogoče.
Od tu pa smo šli k Jožetu Gorniku. On je svoje čase vodil krojačnico in čistilnico obleke. Ko nas je zagledal se je na glas nasmejal in hčerki z roko pokazal, da naj prinese kaj pijače. Jože izgleda še precej pri moči. Midva se nisva videla že zadnjih 28 let, zato pa je bilo svidenje toliko bolj veselo.
Jože nam je prav dobro postregel in zato mu na tem mestu izrekam iskreno zahvalo in želim, da bi se še zdrava videla. Od Gornika smo šli pa še obiskat Frank Turkovo družino, ki stanuje na 174. cesti. Frank je sin pionirske Stenčeve družine. Pokojni Joseph Turk je bil posebno poznan starejšim naseljencem in prav tako so poznani pa tudi otroci. Frank prodaja hiše in zemljišča ter sploh vse kar spada v Real Estate. Saj je bil tudi njegov oče v taki trgovini in prijazen do vseh in z vsakim je bil prijatelj. Ce ste namenjeni kupiti hišo, se kar z zaupanjem lahko obrnete do njega, ali pa če imate kaj naprodaj. On vam vse take stvari uredi, saj ima v tem poslu že
, vz,
—^U jo. -Ken;
dolgoletno izkušnj
Nato pa smo obiskali # u lla govega brata Jožeta, ki Je jl'In in je bil prav takrat P.^jf'Ti bolnišnice. Želimo mu, skoro popolnoma okrevi tem smo šli pa še Mrs. j ^ obiskat. Ona je pa Fr^Jahj sestra. Tam so nam PaJj 'Ni
or, 'osi
gli s sladoledom. Pokli^ še sestro Zalko, da smo seJ ^ pogovorili. Prijazni H*1, jfa^ družini izrdkam na)jlePs° hvalo.	;
(Daljo prihodnjič)
Slabi sosedi
Avstralska roža "sro^'J h ter avstralska trobentica ^ k ^ vražita. "Smejavka" i 1 ^
• s( ^sj lu 'ško
in na široko požene
ti
ki se oklenejo korenin tiče. Če ima trobentiea prostora, vbrizga v < strup iz svojih korenin-
■L .
sledi, da se avstralska r°
suši. Pa tudi naša šmar trpi tovarišije.
Kitovo meso rabijo ki za mačjo in pasjo Japonskem pa ga uživ ljudje.
; d
hr/jjn
ajo
ST'lt
H,
n
i >i
\ ,je
^at
^a
gc \
SATAN IN ISKARIOT
Fo nemškem izvirnika K. M»jn
I
| te naju napade, ne potre- stala, s širokimi očmi je strme-
fieva pušk. Dva sva, nože la v mene, nema, prestrašena, ava in samokrese."	Samokres ji je padel iz rok.
_ Stopil sem.	"Dober večer, senora! Saj ne
ža«
ava m samokrese." Stopil sem.
"Sam poj dem naprej. Tule a moji puški! Pogledal bom ajiprvo, kak je položaj tam podaj."
Snel sem klobuk, pokleknil red luknjo, se prijel z obema Aama za rob ter se počasi in fevidno spuščal globlje, kakor $i«faleč so segale roke. Winnetou 1 Emery sta me povrh še drža-
kave
ije.
Bal'
ni"'
d st.
Lestve ni bilo več, odnesla a jo. Videl sem klop, ki sta 1 nJej prej sedela Jonatan in pa, mizo in dva stola. Nad 120 ^ viselo ogledalo. Na des-leV0 so bila "vrata," zagr-Pisanim katunom. Na

ena s
sni je stanovala Judita, tako Pravil Yuma, na levi pa men-
Jonatan. Sgtun se Je zgenil, ženska ro-žala^ Prikazala> samokres je
^ sem šinil nazaj. In že uy P°čil samokres. 1-aga i Nevarno je bilo!
in
< Pi
.»je streljal?" je .skrbeče Clival Anglež, judita."
'^jlepšo luknj0 bi lahkQ
1 v glavi, leni
ie
P I
a P"
i> da nisi bil dovolj
WJepaie?*
a desni za zastorom." Jf Jonatjjh?"
Jnaw Videti" Najbrž Pre"
1 d1'Sitna Za zastorom"
ivo ..plec	Je majal z
ra sem mislil kar pla-
li ili * svoH
rgai« a
ovif. i,dJ
roCl

i še je
pri5f , d* 3val
i!
t^-o do njiju?'
Od c b°m'' ilai" "Tisto
,obeh strani bodeta stre-
^ajbr>0rain seveda tvega-|bno je dejala: eSanCa'Z Pa bom hitrejši ko ika, jg'* Mizi gori sve-UtIiaki J° nagl° uPihnem in
a zadeli menajbržne b0" h Midva?"
V"
zamerite, da vas motim v vasi tihi domačnosti?
Ker bi najbrž ne bili prišli k meni na ploščado in ker moram govoriti z vami, sem si dovolil, da sem sam prišel k vam."
"Tule — tule — stojite —?" je hlastnila.
"Seveda stojim! Ali pa morebiti dovolite, da sedem?"
"Pa — pa ste — prejle — ležali — tamle zunaj —! Cula sem, da ste stokali —!"
"Tudi sam sem čul."
"Mislila sem, da umirate —. Pa _ pa stojite — tule — pred menoj!
Niste ranjeni?"
"Ne."
"Pa ste tako strašno stokali _i"
"V navadi mi je, da včasi stokam."
"Kako sem se prestrašila —! Saj vas nisem mislila zadeti—. Samo prestrašiti —."
"Čudno —i Vam naj verjamem?" '
"Verjemite mi! Ne bili bi smeli vdreti v moje stanovanje!"
"In ko sem le vdrl, ste streljali na mene —! O tem se še pomeniva.
Zaenkrat vas prosim, da mi poveste, kje je Mr. Jonatan Melton, '»udi z njim moram govoriti."
"Ni ga tukaj."
"Skrili ste ga? Poiskal ga bom."
"Le iščite!"
"Seveda bom. In svetili mi bodete!"
Opomogla si je strahu. Oša-
Zk
ni; 7'Si tamle lestvo, ki c^ .pl°ščadi! Ce vaju po-i ' Jo Prislonita in Winne-f'ln aPride k meni."
Lga ostani
na ploščadi za
Nisem vaša služkinja. Tule je svetiljka!" Odkimal sem.
"Doma ste tukaj, jaz pa sem tujec.in ne poznam stanovanja. Prosim vas, razkažite mi ga!" "Ne bom!" "Bodete!" Jezna je bila.
"Pa pojdite! Okrutnež ste! Še udarili bi me!"
"Kar je vsekakor mogoče. Prosim, stopite naprej! Trdo za vami poj dem. Za ščit mi bo-
.očij , / z ^vo.
Pomisli> da'dete, če je morebiti kdo v stalni glob°JnŠ noge in vrat!" j novan.iu, ki me misli napasti
aP<?
[rib"" epš°
ič)
orej
| Razen tega bodite pripravljeni,
iC°StavU Gm imenu!" j da vam v takem slučaju zabo-se Pred luknjo ' dem nož med rebra. Dvakrat ste bi streljali na mene, ni vzroka, da aj že ko j oboro- bi vam prizanašal."
s6tn
r^če > sluč£
^van,em.mi nogami. Da
'c®si s VZel samokres v roke.
luk- -mikal noge na ,škoVaj Se za hip sem pri- Ali ni bilo Meltona v
me
"Nikogar ni. Pojdite!" Samozavestno je govorila.
stanova-
Jt^iin fa (lvienil obe nogi nju— ? In vendar je moral bi-
skočil

ica | irl"

Kor
n Si
cit
d«1
ti nekje —.
K k %tir? priletel> — ko" Svetila mi je na desno, v svo-,. ^kočii .'' — ugasnil sem je sobe. Opremljene so bile f>; tudi na stran — in že je udobno, kolikor so dovoljevale "'jala Jf^okres. Židinja je razmere. Zvita kača ji je res
. v
lil ie • ^adel
ar'1


v
hr*
ivdi"
1942 FEB. 1842
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Manifestacija Slovencev
(Nadglif'flnte 'z I. strani)
je celo s takimi cenami zadol- ke sprožiti puške, ni mogel ra-žil, da je bil dolžan Jugoslaviji; zumeti, naj puško odloži brez ob enem času nad eno miljardo (boja. Tako je prišlo, da so ju-
dinarjev. Tako je
goslovanski vojaki zbežali v gore in tam vodijo boj naprej
FEBRUAR	spomladanski koncert v S. N
14.—Društvo Cerkniško je,-J D. na 80. cesti.
-Spomladanska priredi-! Po Evropi, ko je vzel Češko in
zero št. 59 SDZ ima plesno ve- 26-
Hitler napravil
Madžarsko, Romunsko in Bol-j proti Hitlerju. Slovenci, Srbi garijo. Do leta 1936 je imel že'in Hrvatje držijo zastavo še na-vse v ekonomski pesti.	i prej in jo bodo držali, dokler ne
Ko je planil Hitler z orožjem j bo svobodna jugoslovanska zemlja. Med Mihajlovičevimi čet-
pevskega
zbora'Poljsko, je bila Jugoslavija s|niki Je tudi nekaj tisoč Sloven-
cev in zlasti slovenski oficirji so
selico v SDD na Waterloo Rd. ! mladinskega
14.—Društvo Cleveland št.; Škrjančki v Slovenskem dru-j tem, da so bile Madžarska, Ro-j 126 SNPJ plesna veselica v a v- štvenem domu na Recher Ave. Jmunija ter Bolgarija pri Nem- 1 a Jevicu v 1 0 Pomoc-ditoriju SND.	MAJ	j čiji, obkoljena od vseh strani.
14.—Podružnica SŽZ v Ma-1 3.—Podružnica št. 41 SŽZ,; Potem je zahteval tudi od nje,
Kristal ki navdušuje, mir ne odnehamo v skupni akciji za novo in staro domovino.
Minister Snoj je povedal, da bo v vseh časopisih objavil svoj naslov, kamor mu vsak lahko piše, a on bo odgovarjal na vsa vprašanja, v kolikor bo mogel v danih razmerah.
Predsednik zborovanja, Mr. Mih'elich, se je toplo zahvalil narodu za lep odziv, nakar je avdijenca na pobudo g. Urban-čiča zaklicala ministru Snoju trikratni gromki živijo.
Tako je bilo zaključeno to lepo in zgledno zborovanje in manifestacija Slovencev v Cleve-
I Srbiji Nediča, v Hrvatski Pave-, i lica. Ustanovil je Hrvatsko kot 'neodvisno," hotel s tem pre-
Hitler je hotel napraviti v Jugoslaviji razdor s tem, da je
pie Heights priredi Valentine | priredi Materinsko proslavo v J da" se predT'odW.TJu^j^ naro^	land«" Vsa čast narodu, ki se
Dance v SND v Maple Heights.lsDD na Waterloo Rd.	|vanski državniki so oklevali injSrbiJi Nedica, v Hrvatski Pave- Je odzval v tako impozantnem
15.—Društvo sv. Marije Ma-! 10.—Podružnica št. 10 SŽZ, hoteli pridobiti na. času, da se'j gdalene št. 162 KSKJ plesna'bo imela proslavo 15-letnice med tem kaj pripeti Toda Hit- _
veselica v avditoriju SND. i ustanovitve in bo priredila Ma- ler ni hotel čakati in tedaj 3e fec^ kako bodico Jugoslavi
17,—Ženski klub Slovenske-1 terinski dan v Slovenskem do-1 Cvetkovio podpisal pakt. Toda ?rb°v' HrVTatov/n ga doma na oHlmes Ave. prire-1 mu na Holmes Ave.	| narod ni bil za to, ni maral zve-
di Valentine dance.	j 10,—Mladinski pevski zbor ze z osiščem in vrgel je vlado.
22,—Dramsko društvo Ivan črički priredi koncert in Mate-, V nekrvavi revoluciji je bila
v SND na 80.1 ijisivarjena nova vlada.
Cankar predstava v avditoriju finsko proslavo
SND.
MARC
22.—Dramsko društvo "Naša! zvezda" priredi igro ob 3:30 v j Slovenskem društvenem domu1 na Recher Ave.
APRIL
cesti, začetek ob štirih popol-j Tedaj je bila Jugoslavija ne-dne.	; oborožena. Kje pa naj sicer
JUNIJ
j kupi orožje? Anglija ga ni mo-
^	m , „J gla dati, ker ga niti sama ni
7.—Društvo sv. Res. Telesa f	& v . . .
T	• t -i 1 imela; v enakem položaju je bi-
fare sv. Lovrenca priredi piknik	' .. . ,v	v
t, 1 , ^	i la Francija, m me na boljšem
na Basta s Grove.	i . .. ' , .. . . ,
„	T	v, Amerika. Jugoslavija je imela
21.—Društvo sv. Lovrenca st.'	. °	, .
11.-Društvo	Ložka Dolina 63 KSKJ praznuje 40 letnico 150 tankov m kakih 300 bojnih
priredi ples v Twilight Ball- (bgtoja v SND na 80. cesti. Ob letal; Ka^ JebllT° Protl Sll+m
rnnm	i „„ - , , , •	nemški moči?	~
room-	17:30 zvečer banket in potem
12.—Društvo	Najsv. Imena r.jes
fare sv. Kristine priredi ples V|*	JULIJ
Kako naj s to ♦
majhno silo branijo 2,000 milj dolgo fronto, a sovražna meha-
šolski dvorani sv. Kristine.
12.—Pevski zbor Zvon prire-
12,—Godba fare sv. Lovren- d- piknik na prostorih Doma ca priredi koncert v SND na 80. | Kapadnih Slovencev na 6818 1
cesti-	'	'Denison Ave.
18.—D r u š t v o Clevelandski	AVGUST
Slovenci št. 14 SDZ priredi
23.—Zveza slovenskih dru-
plesno zabavo v SND na St. gtev Najgv Imena v cievelan-
Clair Ave.	c]u priredi Katoliški dan na
19,—Društvo Najsv. Imena y yBrae Burn pr0storih, 25000 Eu-fari sv. Vida priredi veliko pri- tjjd
reditev v korist cerkve v cerkveni dvorani.
19.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert v. SDD na Prince Ave ob 4. popoldne.	.	,
19. — Pevski oif, K"^anina" 1 priredi koncert v Heights, Ohio
OKTOBER
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi
Začetek! plesno Veselicb v Slovenskem ; domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare SND, Maple'sv. Vida priredi v SND na St.
! Clair Ave. popoldne koncert,
-Pevski zbor Zvon prire- zvečer pa ples.
nizirana bojna sila krog in krog Jugoslavije!
Kot so vdrli Japonci na nepripravljeno Ameriko, tako je udaril Hitler na nepripravljeno Jugoslavijo. Padel je nad pre-stolico Jugoslavije, Belgrad, ponoči, ko so ljudje spali. Ko so začele bombe udarjati, so bežali ljudje po ulicah. Matere so bežale z napol nagimi otroci iz ulice v ulico, da bi iibežale bombam. A Nemci so jih obsuli s strojnicami. Kdor je to videl, ne bo pozabil nikdar več.
Slovenski polki so držali severno mejo, toda ker je poveljstvo videlo, da ne morejo vzdržati, jim je ukazalo umik.
Srbski vojak, ki ni imel prili-
Toda ko so Hrvatje videli, da so jim Italijani vzeli Dalmacijo, Madžari Medjimurje, so se zdramili, videč, da to ni prava Hrvatska. Danes je 90% Hrvatov, ki niso s Paveličem, ampak čakajo na novo Jugoslavijo.
Slovenci so se vrlo držali proti sovražniku. Ko je Slovenec Bleiweis ubil v Črni gori Kvaternikovega brata, so mu vstaši ubili ženo in otroka.
številu.	*
Spodbudne in iskrene besede ministra Snoja naj nam ostanejo zapisane globoko v srcu. Ravnajmo se po njih, stojmo zvesto na strani našemu velikemu predsedniku Rooseveltu in s tem bomo pomagali doprinesti tudi k svobodi naše rojstne zemlje in bodoče velike Jugoslavije.
Zvečer je bil v hotelu Hollen-den sijajen banket v počast ministru Snoju. Nad 300 naših ljudi se je udeležilo in zelo lep j večer je bil. O tem bomo pa po-
Nemci so začeli čistiti mejo v j ročali prihodnjič. Sloveniji. Tako ni ob meji med Škofjo Loko in 10 milj dalje ob Savi danes nobenega Slovenca več. Slovence so začeli preseljevati na Srbsko in potem v Nemčijo ali na Poljsko. Ločili so može, žene in otroke. Ko so obupane matere videle, da jim bodo pobrali Nemci otroke, so jih metale v Krko, samo da ne bi padli Nemcem v roke.
Toda Slovenci še niso klonili. Mlin v Lancovem pri Radovlji-
Največji svetilnik na svetu
Največji svetilnik na svetu se nahaja na majhnem otoku Ques-sant, 25 milj oddaljenem od francoske luke Brest v zahodni Franciji. Svetloba tega svetilni, ka znaša 500 milijonov sveč. To velikansko svetlobo oddaja svetilnik dve sekundi, potem je devet sekund tema, svetilnik zopet zagori za dve sekundi in tako na-
. , .	.	- prej. Razsvetljuje pa okolico 80
ci kjer so imeli Nemci velike |km naokrQg_ Qtok Quessant
zaloge moke in žita, so Slovenci
j imenujejo tudi "konec sveta,"
rad tudi Jonata-
i m
a bi me bila, da izpolnil vsako željo. l'enutek dalje ostal j Za vsakim zastorom sem mislil, da bom našel Meltona. Pa ni ga bilo. Ampak druge sumljive reči sem opazil, ki pa jih bom pozneje omenil. „Me£j(]- .	! Peljala me je še na levo, v
božUlJa ]e Prišla.	! Jonatanovo stanovanje. Videti
'Sa^jV.voljo —! Zadelaj je bilo, da so sobe služile indi-J° hlastnila.	janskemu poglavarju za sta-
1 je stopila bli- novanje.
Meltona pa ni bilo —.
teel se
ie Zak1? se na tla, glasno, Hitelo, pa zastokal.
h
zažgali. Nemci so zaprli 200, ~ . , . , . ,
, ,	. , . ! Znan je tudi iz zgodovine, ker so
Slovencev, katere so tri dni pe-; , . ,	, „
v. . i, na tem otoku živeli nekaj časa stili, naj povedo zazigalce. To-' . .	„ ,
.	. .. .	ranjeni mornarji v francosko-
da nihče ni bil med njimi ova- , .	, . , ... . . ,
. .	t . , .... i angleški pomorski bitki leta
duh. Zato so Nemci postrelih ir7_Q ...... . . ...
_______f	: 1/78. ki je bila v okviru velikih
vseh 200
, . ' ..	. , I ameriških osvobodilnih borb. Po-
Srbi so prijazno sprejeli bra- , tg zgodovinske zanimivosti te Slovence, ki so Jih Nemci t je ima gedaj ge najyefijo tehničn() izgnali. Z njimi delijo vse kar | aanimivost.
imajo. Tako se zdaj preizkusa:	_Q
pravo bratstvo, iz teh bojev bo	N di
nastal tisti cement, ki bo temelj i _
bodoče Jugoslavije.	• 1 Cloveška domišljija jih ure-
Vemo, da bo siovenski narod iJa- Drevje oblikuje v krogle in še trpel, toda prišel bo čas odre- k°cke' iz felen.?a dela stene in šenja. To bomo pa dosegli, ako! vdclbl.ne' ki Jih doP°lnujejo z
bomo pomagali vsi. Mi se mo-
melcdijo vode v fontanah. Iz rož
ned.
ramo zbližati, se zediniti. Da-| sestavlja smjino daljav ter runes ni čas za prepire, ampak je meml° zar->e- A v to veselJ'e P°" čas dela za poraz Hitlerja. CelstavlJa resnobo šelestečih jag-bomo združeni Slovenci zahtevali zedinjeno Sloveni jo v novi j j Jugoslaviji, bomo to tudi dosegli. Doma danes ni več strank,
j tam ni več revnih in bogatih, |	Ladies wanted
; ampak so vsi revni. Uživimo se' with experience to operate pow-!v njih tužni položaj in lahko] er machines and finishers.
MALI OGLASI
premagali svoje!
bomo tukaj 1 spore.
i "Slovenci, stojte na strani i ! Roosevelta, tudi potem, ko bo
Brazis Bros.
6905 Superior Ave.
(x)

Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob,
kot so Wilsona letal zS°reJ- Nahaja se na 6107 St.
; Clair Ave.	(33)
sklenjen mir, da ga ne bomo za-i
j pustili, ; 1918."
j Minister Snoj je zaključil:! j "Bodimo ponosni, da smo Slo-}
mo m sliki. Ženske so zaposlene pri šivanju U*vcir ni v Akrcnv, kjer izdelujejo zrakoplove (balone) za vojaško uporabo. V tej tovarni je prostora za 12 takih orjakov kot jih vidimo na slkU. ženske so zaposlene pri šivanju blaga, ki se ga rabi v te svrhe.
Službo dobi
Sprejme se dekle za delo v
i venci, saj smo kupili slovensko| delikatesni trgovini; dobra pla-
^ira* Sem-	Izzivalno me je gledala.
. sein Umira —J Ustre- "No —? Ste ga našli?" J ^e	Bl>ž, luč!"	"Še ne. Pa nekje tod je skrit
°t*ko 1 mislila zadeti —? in prej ne bom miroval, da ga 80 se čule njene be-, najdem."
i "Motite se! Ne bodete ga na-li "vu Iv da Prižgala [ šli! Nikdar ne! it riek!njeni koraki so od-l Melton je pred nekaj urami. -aUem.am v notranjost, odšel." ia e n smuknil za njo v "Kam?"
t v.,"0-	"Mar vem? Ni ga na stano-
Unast zastor v steni' vanju, tudi v pueblu ga ni. Vob-
flslii
esni
d,
[iret ^Menda spet vrata| če ga ni več v teh krajih. Odšel lk sv
- svet;, • Hahel žarek
a3ai. ?U1 odnekod, bliže ie od*rnil-
strele zadeta je ob-

je.
"Pa sem ga videl še pred pol
ure
"Ni res!"
(Dalje prihodnjič.)
Ch.-u posadke tovornega parnika Mala a si ogledvje škodo, ki jo je povzročil torpedo sovražne podmornice. Slika nam kaže razde janje v opednici omenjenega pamika, ki je po dveurnem boju vseeno dospel v Newport News, V a.
I
ime s krvjo. Bodite zvesti ameriški državljani, a ne pozabite na svojo rojstno domovino, ki vas danes potrebuje bolj kot kdaj prej."
Nato je Marian Urbančič prebral resolucije, ki bodo poslane sledečim: Predsedniku Rooseveltu, kralju Petru v London, državnemu tajniku Hullu, angleškemu premierju Churchillu, ruskemu poslaniku Litvi-novu, jugoslovanskemu premi-lerju Jovanoviču, podpredsedni-1 ku vlade dr. Miha Kreku in mi-1 jnistru Snoju. (Besedilo teh re-i , solucij bomo prinesli, radi po-j manjkanja prostora, prihod-njič.)
Dr. Mally je v imenu odbora | za r e s o 1 u c i j e predlagal, da j ! zbornica sprejme te resolucije. I Narod je vstal in z burno akla-' Imacijo soglasno sprejel resolu-; cije.	I
Citano je bilo pismo, ki ga je poslal na zborovanje g. Etbin
ča; izkušene imajo prednost. Vprašajte na 555 E. 105. St., telefon Liberty 9568. (x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Išče se
rm rmmmmmmmmmmmmmrn
oskrbnika
za Slovenski dom na Holmes Ave. Stalno delo. in primerna plača. Zgla-siti se je ob osmih zvečer pri tajniku korporacije v Slovenskem domu na Helmes Ave. najkasneje do 11. februarja.

Za las je manjkalo
ROMAN
V markizu je divjal strašen boj, a končno se pomiri. Nekaj časa se še obotavlja, potem pa reče:
"Karkoli morem narediti, kar sem dosedaj zamudil, bom naredil. Napotim se v Sauveterre. Jacques mora biti rešen. Gospod Magerill je skoro vsemogočen. Pojdi k njemu. Jaz ti dovolim. Prosim te, da storiš kakor sem rekel:
Oči markize se napolnijo s solzami, vročimi solzami, ki so bile prve, katere je pretočila tekom vsega prizora.
"Ali ne vidiš," reče, "da kar želiš od mene, je nemogoče. Da, vse na svetu bi storila samo tega ne. Jaz in Jacques sva nedolžna. Bog se naju usmili. Gospod Folgat nas bo rešil."
XIX
Gospod Folgat je bil že na delu. Imel je zaupanje v svojo borbo, trdno je bil prepričan, da je njegov klient nedolžen, želel je prodreti v temo, ki je slučaj obdajala, rad se je boril in silno je želel, da bi dosegel uspeh, oleg tega je bil zelo iznajdljiv in razumen, kar ga v resnici .pniganljalo k največji aktivnosti.
Predvsem pa se ga je polotil neki tajen, nedoločen sentiment, s katerim ga je navdihni-
pri neki ženski dvomljivega značaja šestnajsto tisoč frankov.
Goudar, ki je bil oženjen in je imel enega otroka, je živel sam za sebe na cesti, ki je vodila proti Versaillesu. S svojo družino je živel v mali hiši, ki je bila njegova last, pravi dom filozofa, z malim vrtičkom spredaj in z ogromnim vrtom v ozadju, kjer je prideloval razno zelenjavo in okusno sadje in imel je tudi vsakovrstno perutnino.
Znano je, da policisti, ki morajo po svojih opravkih največkrat v beznice, prav radi živijo na deželi in so znani kot veliki ljubitelji cvetlic in-živali.
Ko je gospod Folgat stopil iz svojega voza pred tem prijet-
zimo," reče napram gospodu Folgatu. "Prijazno delo je to. Vendar vam lahko postrežem. Samo tri grozde še odrežem, potem pa stopim z lestve."
In ko je bil gotov, stopi navzdol in reče:
"Kako vam kaj ugaja moj vrt?"
V svoji notranjosti je gospod Folgat preklinjal navdušenje detektiva. Oh, koliko časa bo zamudil! Toda če želite, da vam kdo postreže, morate hvaliti ono, kar mu najbolj ugaja. In Folgat je hvalil kolikor je znal in mogel. Iz žepa je potegnil celo smodke, ponudil eno detektivu, rekoč:
"Ali vam smem eno ponuditi?"
"Hvala! Nikdar ne kadim," odvrne Goudar.
In ko je opazil, kako je odvetnik začuden, še pristavi:
"Vsaj doma ne kadim. Zdi se mi, da moja žena ne prenaša rada tobakovega dima."
Ako bi gospod Folgat tako dobro ne poz.nal detektiva, bi ga smatral, da je mali trgovec v pokoju, bi se poslovil od njega in odšel. Toda moral je narediti k vsemu lep obraz in korakal z Goudarjem, ki mu je
"Vašo pomoč, da pridemo j resnici na sled."
Detektiv je očividno kaj enakega pričakoval. Za minuto premišlja, ipotem pa pogleda gospoda Folgata in reče:
"Ako sem vas pravilno razumel, želite začeti s proti-preis-kavo v korist zagovorništva."
"Tako je."
"Ne da bi prosekutor kaj vedel o tem?"
"Pravilno."
"Hm, jaz vam nikakor ne morem obljubiti svoje pomoči."
Mladi odvetnik je seveda dobro vedel, kako se take zadeve pletejo in je bil že pripravljen na odpor. Toda izbral si je tudi že sredstva, da premaga odpor.
"Pa vendar ni. to vaša zadnja beseda, moj dragi Goudar."
"Oprostite. Jaz nisem sam svoj gospod. Svoje dolžnosti moram vršiti in sem tudi dnevno zaposlen."
"Toda vi lahko ob vsakem času dobite dovoljenje za dopust, recimo za en mesec."
"Mogoče. Toda v glavnem stanu bi se na vsak način čudili radi takega dopusta. Najbrž bi me opazovali. In če bi dognali, da vršim policijsko službo v privatne svrhe, tedaj bi me pošteno ozmerjali in najbrž celo spodili iz službe."
"Oh!"
"Nobenih 'oh' ni treba. Naredil bi kakor sem vam povedal, in prav bi imeli."
nim domom, se je na vrtu spredaj igrala mlada, izredno lepalkazal SVOJ- rastl"injak, koče za ženska, ki je imela s seboj tri | zajce jn kokošnice, razne pri-ali štiri leta staro dekletce. j de]ke in druge zanimivosti vr-
"Gospod Goudar menda do- j ma?" vpraša Folgat, ko se od-1 Končno pelje Goudar svoje_
^riJe-	j ga gosta do konca vrta, kjer je
Mlada žena nekoliko zardi in bila vrtna uta in v njej miza
odvrne s prijetnim glasom :
"Moj mož se nahaja na vrtu. Ako greste po tej poti naprej. ga boste kmalu dobili."
Mladi odvetnik sledi navodilu in kmalu uzre Goudarja v
"In kaj bi se potem zgodilo z našo družino, z našo varnostjo in svobodo, če bi se sleherni lahko obrnil do policije in rabil slednjo v svoje privatne svrhe? In kaj bi se zgodilo z menoj, ako bi zgubil svoje mesto _v>
"Družina gospoda Boiscora-na je zelo bogata in svojo hvaležnost bi izkazali na sijajen način napram možu, ki bi jih rešil."
"Toda kaj če jaz ne morem rešiti družine? In če bi slučajno, namesto, da bi nabral gradivo za dokaz nedolžnosti, bi naletel na nove dokaze o nje
govi krivdi?"	^^
To nasprotovanje je ir-tako trdno podlago, da s* __ gospodu Folgatu zdelo, ^ 5 bolje, da ne govori o tej t»- S "Pooblaščen sem," reče, a vam lahko takoj izplača®! = jo svoto, katero obdržite. = vsak slučaj, če se vam 11 posreči ali ne."
"Kakšno svoto? Mogoči cekinov? Seveda, sto če* ni kar tako, toda kako M' vim z njimi, ako zgubim! bo? Poleg na sebe mora® sliti tudi na druge. Imaitf in otroka. Vse moje P^ nje obstoji v tej > hišici, J celo popolnoma plačaj
in nekaj stolov.
"Sedaj pa se vsediva, in vi mi lahko poveste vzrok, ki vas, je pripeljal sem. Dobro vem,' da niste prišli sem ozirat se po I mojih cvetlicah."
bližini. Na glavi je imel star, Goudar je 5il eden onih m0_ la Diana, kajti podlegel je nje- j slamnik, bil je brez suknjiča in ških> ki sQ tekom svojeg>a živ_
ni očarljivosti	!v c°Patah: z	modr™; ljenja slišali več izpovedi kot
deset duhovnov, deset zdravnikov in deset odvetnikov sku-
gi. Toda ni bila ljubezen, kajti| predpasnikom, kot jih imajo kdor govori o ljubezni, govorii navadno vrtnarji. Nahajal se o upanju. Sicer je pa prav do-j je na nizki lestvi in trgal kras-bro vedel, da je Diana za vse- no grozdje. Ko zasliši šum pe-lej Jacquesova. Bil je to ne-iska p0 poti, se obrne in reče: kak sladak, mogočen občutek, i "Oh, gospod Folgat. Dobro ki ga je priganjal na delo, tako jutro!"
da bo v njenem življenju kaj ] Mladi odvetnik ni bil malo štel.	presenečen, ker so ga tako hi-
Bilo je radi nje, da je poza- tro spoznali. Saj on ne bi nik-bil na vse druge opravke, poza- dar spoznal detektiva. Minilo bil na svoje klijente, samo da je že več kot tri leta, odkar sta ostane v Sauveterru. Bilo je se zadnjič videla. In kolikokrat predvsem zaradi nje, da je sta se prej videla? Dvakrat k sklenil rešiti Jacquesa.	j večjemu in sestanek ni nikdar
Komaj je dospel na železni- trajal nad eno uro. ško postajo in izročil markizo Res je, da je bil Goudar eden v varstvo Antona, ko je najel onih moških, na katere se je te-kočijo, ki ga je peljala proti žko spomniti. B,il je >srednje njegovemu stanovanju. Že dan | rasti, ni bil niti rejen niti suh, prej je poslal brzovko in sluga j niti mlad. Ako bi Goudar pri-ga je pričakoval. V par minu- šel v urad, kjer se izdajejo pot-tah se je že preoblekel, se ta-: ni listi, tedaj bi pisar naredil koj zopet vrnil v kočijo, da po- j njegov opis sledeče: čelo, obi-išče moža, o katerem je bil pre- čajno, nos — običajen, usta — pričan, da je bil najbolj zmo-j običajna, posebna znamenja, žen, da uspešno poseže v to te- nobenih.
mo.	j Sicer se ni moglo trditi, da bi
! zgledal kot bi bil trapast, toda njegov obraz tudi ni kazal kak-
Na slilci vidimo tri poveljnike ameriške bojne s ^ ^ sicer od leve: brigadni general Arnold N. Krog stadij ^ veljnik zračne sile; general Hugh A. Drum, poveljnik ^ ^ ne armade in rezervni admiral Adolphus Andrews, V°^ ^ nik mornarice v Severnem Atlantiku. Zbrali so se ^ j ^ Yorku, kjer so delali načrte za skupno obrambo vz dbale.
Bil je neki Goudar, ki je bil na gotov način v zvezi s policijo. Na vsak način je dobival dovolj visoko plačo, da je lahko udobno živel. Bil je eden onih vsestranskih agentov, katere policija porabi za izredno delikatne zadeve, kjer se zahteva takt in razum, neustraše-nost in poznanje razmer. Gospod Folgat je imel že prej enkrat .priliko uporabiti njegovo zmožnost v nekem skrajno težavnem slučaju, ko se je šlo radi neke banke.
Naročili so mu, da izsledi blagajnika, ki je pobegnil in zapustil za seboj deficit za več milijonov. Goudar ga je ujel v Kanadi, potem ko ga je zasledoval tri mesece po vsej Ameriki. Toda na dan, ko je bil aretiran, je imel blagajnik v žepu samo štirideset tisoč frankov.
Kaj se je zgodilo z milijoni?
Ko so ga vprašali, je odgovoril, da jih je potrošil, da je igral na borzi, da je imel nesrečo, itd.
' Vsakdo mu je verjel samo Goudar ne.
Ker se je obetala sijajna nagrada je Goudar nadaljeval z iskanjem. V manj kot šestih tednih je Goudar dognal, da je blagajnik v Londonu spravil 1
šne inteligence. Niti enega samega izrednega znaka ni imel. Nihče, kdor ga je srečal, ga ni opazoval in je bil pozabljen takoj, ko se je oddaljil.
"Ali vidite kako sem zaposlen, ko pripravljam sadje za
pa j. Njemu se je lahko vse zaupalo. Gospod Folgat se torej niti en trenutek ni. pomišljal, pač pa je povedal detektivu vso zgodbo o Jacquesu in grofinji Claudieuse. Goudar je poslušal, ne da bi zinil besedo, ne da bi trenil z mišicami. Ko je bil odvetnik gotov, je dejal detektiv suhoparno:
"In sedaj?"
"Predvsem," je odgovoril gospod Folgat, "bi rad zvedel za vaše mnenje. Ali mislite, da je gospod Boiscoran pravično govoril?"
"Zakaj pa ne? Doživel sem že bolj izredne slučaje kot je pa vaš."
"Torej mislite, da kljub obtožnici, ki je naperjena proti njemu, lahko verujemo v njegovo nedolžnost?"
"Oprostite, jaz ne mislim ničesar. Vsakdo mora stvar dobro proučiti predno poda svoje mnenje."
Detektiv se nasmeje, in ko pogleda mladega odvetnika, reče:
"Toda zakaj bijete okoli grma?" Kaj želite od mene?"
Pheto by Movietone New«._
Gornja slika je bila posneta po prvem bombnem napadu na Singapor. Prebivalstvo si ogleduje posledice japonskih bomb. Več poslopij je bilo porušenih in večje številno prebivalcev ubitih ali ranjenih.
Na sliki sta admiral Husband E. Kimmel in general Walter C. Short, ki sta bila obdolžena od posebnega preiskovalnega odbora, da sta zanemarila svoje dolžnosti, ko jima je bilo izročeno poveljstvo pri obrambi v Pearl Harbor.
VESELICA
Poročnik John D. Bulke-ley, ki je poveljnik na tako zvanem "mosquito" čolnu, je kljub reglanju japonski strojnic napadel v Subic zalivu na Filipinih tam zasidrane ladje in potopil 5,000 tonsko japonsko ladjo.
■■■Mil
bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih
bi morala biti
vsaki slovenski nisi
					illlltllllllHH	ji [i j		■■lil	Dlllttliiiii			lllllillll			
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder«®"