Uredništvo /c v Kopitarjevi ulici Al. в lil Rokopisi se ne vračalo. nefrunUIrana ptama se ne spre/ema/o * lirednlitva leleton S i. 2050. upravnlStva SI. 232S Političen lisi slovensKi narod Vprava le vKopltar/evl ui.nl. (i CeUovnl račun: C/ubl/ana ilev. 10.6S0 In /OJ« xa Inserate. Sara/evaH. 7563, Zagreb M. 39.022. Vraga In Dunaj št. 24.707 Naročnina Dnevno Izdaja za državo SH5 meseCno 20 »in polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno M Din nede Iska tzdo)o celole no v Jugo-sloviti 40 Din. ла Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUt-vrsla mali oglasi pe ! SO In 2 D,ve£|l oglasi natl 45 mm viSIne po Din 2-30, velUU po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po IO Dlll O Pri večjem p naročilu popust Izide ob 4 zfutm.f rjzen pondellko ln dneva po prazniku Dunai - sedež Društva A. G. Na Dunaju, 14. februarja 1428. Naše časopisje skrbno beleži vse vesti, ki se zadnje čase pošiljajo v svet o premestitvi Društva narodov iz Ženeve na Dunaj. Ne bo od škode, ako si predočitno skupno sliko tega vprašanja. Zunanji povod za javne diskusije po svetu je sklep, da si Društvo narodov zgradi za vse svoje namene in potrebe primerno poslopje, — Sprva je bilo res mišljeno, da bo to poslopje stalo v Ženevi, ali čim bolj se bliža čas izvršitve tega sklepa, tem bolj se pojavlja po evropskem časopisju polemika pro in contra zidanju tega poslopja v Ženevi in s tem v zvezi s preselitvijo Društva narodov iz Ženeve v kako bolj primerno evropsko mesto, v Bruselj in še več glasov za — Dunaj. Ako bi že stala ponosna zgradba v švicarskem mestu, potem bi kajpak ne bilo več niti govora o selitvi. Navadno pa se pri nas temu vprašanju ne pripisuje dovolj pažnje, češ: nihče merodajnih faktorjev v Društvu samem se ne bavi resno z možnostjo take selitve na Dunaj, tudi avstrijska vlada ni storila v tem pogledu prav nika-kega koraka itd. Toda nič bi ne bilo bolj zgrešeno kot gledati malomarno na te za Evropo važno vprašanje, kajti resnica je, da vsa dosedanja diskusija sicer ne nosi pečata oficijelnih krogov v Društvu narodov, pač pa so to brez vsakega dvoma — poskusni baloni jako merodajnih krogov, ki imajo ta namen, da pripravijo ugodno polje za resno diskusijo in čim skorejšo selitev na Dunaj. Treba vedeti, da ima Društvo narodov ogromen aparat, okroglo 800 uradnikov, od ka-terih so mnogi prav vplivni gospodje. Koliko je tu rodbin, ki nič kaj rade ne žive v primeroma dragi Ženevi, ki poleg draginje ne nudi tistega velikomestnega komforta, kakršnega je na Dunaju v izobilju. — Ali je torej čudno, ako se iz teh uradniških krogov čimdalje bolj pojavljajo glasovi proti zidanju palače v Ženevi, ki bi merda za vedno vezala vse te ljudi na švicarsko mesto? In mnogi visoki uradniki iinnjo vplivne prijatelje med diplomati, ki imajo v visoki politiki veliko besedo. Zato vse možne intrige proti zidanju palače v Ženevi. Najmanj dvakrat na leto so plenarne seje, ki privabljajo v Ženevo do 4000 gostov, od katerih se večina tamkaj ne počuti dobro — raje bi preživljali po nekaj tednov na velikem Dunaju. Tudi iz teli krogov najde opore agitacija za Dunaj. Pariški »Excelsior« se je zadnji čas postavil za glasnika vseh teh in takih propaga-torjev za selitev na Dunaj in našteva neštete prednosti Dunaja pred malo Ženevo. — Ne bo treba zidati paiače, pravi, kajti dunajski Mof-burg ima dovolj prostorov za vse potrebe, a za plenarne seje je tam bivša — poslanska zbornica, ki je že deset let prazna. (Avstrijski Na-tionalrat zboruje v bivši gosposki zbornici.) Dalje pravi, da sc živi na Dunaju precej cencje kot v zemlji švicarskega franka, kar pada posebno na tehtnico pri delegatih iz držav s slabo valuto; — na Dunaju je bolje urejen železniški, brzojavni in telefonski promet, — tu bi uradni-štvo Društva narodov uživalo ugodnosti ekste-ritorialitete, skratka, vse polno dragocenih prednosti. Pa tudi politični momenti so jako važni; kajti dokler ji bilo na Dunaju društvo narodov, bi ne bilo govora o Anschlussu, dasi društvo prav za prav ni nikak prejudic za združenje Avstrije z Nemčijo, — a Dunaj bi kot sedež Društva narodov mogel uspešno paralizirati razne skomine italijansko-madjarskega imperi-jalizma. — »Wiener-Allgemeine Zeitung ■ pa od avstrijske strani vabi posebno uradništvo in delegate, da bodo tu veselo živeli v privlačni dunajski družbi. Avstrijska vlada zatrjuje sicer, da nima z vso tako agitacijo za Dunaj prav nikakega stika, toda tu je dovolj vplivnih krogov, ki se dobro zavedajo, kako ogromne koristi bi imel Dunaj od Društva narodov. Osem sto uradnikov in njih rodbine bi prinašali semkaj tujo valuto, ravno tako do 4000 delegatov in njih spremljevalcev dvakrat na leto ob glavnih zborovanjih. Hoteli, restavracije, kavarne, zabavališča, gledališča, varijeteji, bari itd. — vse bi oživelo — velike trgovine bi dobile novih dobrih odjemni-kov, avtomobili bi dobro služili, poštna, telegrafska, telefonska, železniška, tobačna uprava bi imele boljše dohodke — a avstrijska diplomacija bi imela lepše prilike za razne intrige... Na take in podobne načine sc razpravlja ta preselitev na Dunaj z jako zgovorno besedo in agitacija je postala že prav resna, kakor da je to vprašanje res pred odločitvijo. Velja Vukičevič gospodar položaja Odločitev še ni padla r Belgrad, 14. febr. (Tel. ;Slov<) Tudi dogodki današnjega dne niso pokvarili'vtisa, da so izgledi za obnovitev stare vlade ugodni. Radikali so sicer odklonili Davidovičevo zahtevo, da naj bi demokrati dobili notranje ministrstvo, vendar pa so vse ostale njihove zahteve sprejete. O tem je Vukičevič obvestil Davidoviča. Ta sestanek je trajal pol ure. Kakor smo se informirali, je potekel ta sestanek v najbolj ljubeznivem in prijateljskem tonu Vsi politični krogi inmjo to impresijo, da sporazum ni nemogoč. To potrjuje sam Davidovič v svoji izjavi, ki jo prinašamo na drugem mestu. On postavlja možnost nadaljnjih pogajanj, kljub temu, da osebno vztraja na svejem stališču. Nel-ateri krogi sicer mislijo, da bo jutri prišlo v demokratskem klubu do glasovanja in da bo rezultat takšen, da se bodo prekinili vsi razgovori. Ce bi nastal ta slučaj, to je. da demokrati ne bi hoteli popustiti v tej zahtevi, ki je za obnovo s'are vlade nemogoča, potem bi se završila tudi ta faza krize. Obstoja sicer še možnost, da bi se mogel mandatar obrniti na Stjepana Radi-ča in njegovo stranko — samostojni demokrati so izključeni —, vendar sc misli, da po takem nastopu Davidoviča in demokratov preostaja edina možnost: voli've Politi'ni krogi so prepričani, da bo pri demokratih prevladal zdrav razum in da bedo predprsta-vili pozitivno in stvarno, državi in ljudstvu toliko potrebno delo v parlamentu, avanturističnim nasvetom Stjepana Radiča in nervoznega Pribičeviča. Dr. Marinkov'č i VuVrev'č^m r Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Pismo, ki ga je poslal dr. Marinkovič Ljubi Davido-viču, jc še vedno predmet razgovorov v političnih krogih in se različno tolmači. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljivega vira, je pismo imelo sam^ ta namen, da sc dr. Marinkovič zavaruje pred tem, da bi z njim svobodno razpolagal Davidovič, ki je šc nedavno v klubu proti njemu nastopal. Na dru^i strani je Marinkovič dal Vukičeviču pristanek, da kljub bolezni ostane v njegovi vladi zunanji minister. Vuk»čev5č se dr. Marin- kovič ostali »«пчп" »и"пг**ет r Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Mandatar krone Velja Vukičevič je davi najnreje sprejel predsednika narodne skuDŠčine dr. Ninka Perica, nato pa načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Antona Korošca. Po sestanku z dr. Korošcem sc je Vukičevič odpeljal na stanovanje dr. M a r i n k o v i č a in se ■/ niim do 11 razdovarjal o po'ožnju Pri tej pr»1!ki je dr. Marinkovič dal Vukičeviču pristanek, da kljub svoji bolezni ostane v rpgovi v'ad' zunanji mirister, verdar ra bi ga iro*al nekdo nadomestovati. Marmkovičeva bolezen je namreč taka, da bo moral oditi na Primorje se zdravit. Nato se je Vukičevič sestal z Liubo Davi-dovičem, ki ie o tem sestanku izjavil časnikarjem sledeče: »Razgovarjala sva se o pogojih, ki sem jih s"oči stavil. Končno ve'jiven odgovor bo Vukičevič dal zvečer ob 7 « Radikalni klub, ki jc bil za la čas sklican, se tli sestal, ampak sc je seja odložila za ponoldne ob 5. Davidovič ic takoj po sestanku obvestil demokratski klub, da še jc vse odložilo za popoldne in da Vukičevič v glavnem sprejema vse pogoje, samo glede notranjega ministrstva mora imeti tozadevno dovoljenje kluba. Velja Vukičevič je bil nato sprejet v avdi-jenco. Popoldne ob 5 do 6 se je vršili seja radikalnega kluba. Seji jc predsedoval Vuki- čevič in poročal o pogajanjih z dr. Korošcem in dr. Hrasnico, ki sta dala svoj pristanek. Radikalni klub je dr. Korošcu in Slovencem priredil ponovno manifestacije. Vukičevič je tudi poročal o pogajanjih z Davidovičem, ki odločno zahteva zase notranje ministrstvo. Zato je prepustil klubu, da se izjavi, ali sprejema to zahtevo, ostale zahteve so namreč sprejemljive. Govorili so Ilija M i h a j 1 o v i č , bivši minister S i m o n o v i č , Stojanin P a v -1 o v i č , dr. K u j u n d ž i č, dr. R a č i č in Tomo P o p o v i č. Vsi so se izjavili proti Davidovi-čevi zahtevi. Naglasih so, da se jc radikalna stranka vedro borila za svobodno upravo in za pravice ljudstva. Zato ta Davidovičeva zahteva ni na mestu. Bivši minister Kojič nato pred'aga konec debate. Ker so se vsi govorniki izjavili proti tej zahtevi, predlaga, da se ta zahteva soglasno odkloni. Klub jc soglasno odklonil to zahtevo.- Po seji sc je Vukičevič odpeljal ponovno k Marinkoviču. Ob tričetrt na 7 sc je vrnil v skuoščino in v ministrski sobi sprejel Davidoviča in se skoro pol ure z njim razčovarjal. Ljuba Davidovič je po tem sestanku izjavil časnikarjem: »Radikali ne sprejemajo naših podojev glede notranjega ministrstva. Povedal sem pa, cla tistega, kar oni hočejo, jaz nc morem sprejeti.« Časnikarii: Ali pomenja to konec podajanj? Davidovič: >-Tega nc vem. Sedaj grem pred klub. Kar sc mene osebno tiče, jaz tega nc sprejmem. Ostaiam pri svojim stališču. To pa je samo en glas v klubu. Sedai grem v klub, da jih obvestim o tem. Za jutri bom sklical sejo kluba, da se o tem izjavi.« Vukičevič - Korošec Vukičevič je takoj odšel v dvor, kjer je bil ponovno sprejet v avdijenco, ki je trajala do četrt na 9. Na vprašanje časnikarjev: »Ali I so se prekinila pogajanja z demokrati, ali sc bodo nadaljevala?«, je Vukičevič odgovoril: >Saj vam je Davidovič povedal.« Časnikarji: : On nam je deial, da ne more odstopiti od svoiih zahtev. Vukičevič: »Da, toda ie dejal tudi, da bo jutri o tem razpravljal klub.« Iz dvora sc je Vukičevič odoelial v predsedništvo vlade, kjer je imel do 9. ure konferenco z dr. Korcšcem. O tej konferenci, kakor običajno, niti eden niti dru<>'i ni dal nobnne izjave. Jutri dopoldne se bo vršila seja demokratskega kluba, Nna kateri sc bo sk'eoalo o teh pogo'ih. Nato sc ob 11 sestaneta Vukičevič in Davidovič. Ob priliki tega sestanka se bo ugotovilo, ali so pogajanja še mogoča ali nc. Zanimiva kombinacija č Zagreb, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Današnji 0! zor piše v svojem članku o političnem položaju: Interesantiio je, da se v političnih krogih danes pojavlja kombinacija, ki se še ui mogla proveriti, in sicer da naj bi na mesto zunan ja ministra prišel g. dr. Korošec, ako bi dr. Marinkovič ne pristal na to, da pride v to kombinacijo. Na ta način demokrati ne bi dobili ene?a portfelja več, temveč bi samo namesto ministrstva zunanjih stvari dobili ministrstvo za notranje zadeve, dočim bi Slovenci dobili ministrstvo za zu-naie stvari namesto ministrstva soc. politike. Radikali so za kombinacijo, da dr. Korošec postane minister za zun stvari. Oni pravijo, i cla je on to zaslužil s svojim lojalnim obnašanjem v poslednji krizi, in razen tega smatrajo, da osebnost dr. Korošca popolnoma odgovarja temu položaju. Zaplemba r Belgrad, 14. febr. (Tel. sSlov.«) Današnja Pravda je bila zaplenjena radi tega, ker je prinesla nekatero Radičeve izjave. Le avstrijska vlada sc nc zgane iz svoje režem, kakor da se je vse to ne tiče. Hudomuš-neži to ravnodušnost avstrijskih oficijelnih krogov tolmačijo tako, da se ti boje blamaž, ki bi dokazale svetu, kako malo ima vlada besede na Dunaju in v Avstriji sploh v takih vprašanjih, ki bi se dotikala prav neoviranega poslovanja Društva narodov na Dunaju. Tu so vsak hip možni štrajki na poštah, brzojavili, telefonih, železnicah in celo po vseh uradih, — moglo bi sc dogoditi, da bi razjarjene množice naskočile parlament, Icjer bi se ravno vršile plenarne seje in delovanje Društva narodov bi bilo ogroženo, vlada pa nesmrtno blamirana. Dosedanji poskusni baloni so vsa vpra- šanja za preselitev že precej razčistili, in sicer jako v prilog Dunaju. Posebno simpatična postaja preselitev na Dunaj tistim državam, ki so zainteresirane zaradi — Anschlussa. Prepričanje je splošno, tla bi dalo Društvo narodov Du-naju toliko koristi, da bi bilo vprašanje priključitve postavljeno ad calendas graecas. Zadnje čase se jc tudi nemško časopisje precej opredelilo v tem vprašanju, in sicer v tetn smislu, cla se nc izreka proti preselitvi, ali pravi, cla bi Društvo narogoV tudi na Dunaju ne mo-i>lo preprečili priključitve Avstrije k Nemčiji. — Sledil je odgovor iz anhtninih drž^v: da to stališče ni nikaka ovira za preselitev Društva narodov na Dunaj. Dr. Marx predsednik nemške vlade, ki jc neposredne pred odstopom. Titulescu hoče isto kot ma a anissrta v Pariš, 14. febr. (Tel. vSlov. :) Titulescu potuje jutri na Riviero, kjer se bo sestal z dr. Streseniannom. Tempsv piše danes o s vrli i Titulescovega potovanja v Rim in Pariš, katero ho v bližnjem času nadaljeval tudi v London. Listi pravi, da hoče Titulescu osno-i vati one osebne odnošaje, ki bi mogli biti koristni zn normalni razvoj ruskega vpliva v evropejski politiki. Za Romu ni jo so v prvi vrsti važni gospodarski odnošaji z Italijo in iz romuiisko-itaiijanskega prijateljstva se ne sme sklepati sploh na izprentembo romunske politike. Sporazum meil Kimoni in Romunijo ni nezdružljiv s pogodbami, sklenjenimi med Romunijo iu drugimi državami. Zvestoba Romunije mali antanti je ravno tako trdna kakor zvestoba Franciji. Ohranitev male antante v svrho ohranitve teritorijalnega statusa quu in obstoječih pogodb tvori bistven del romunske politike. To sc prav lahko izvede v okvirju evropske solidarnosti. Tako skupno delovanje jo baš cilj Tituicsca. Na svojem potovanju sc hoče prepričati o možnostih, ki bi jih imela taka zunanja akcija Romunije. Kriza v Berlinu na višku v Berlin, 14. febr. (Tel. :>Slov.«) Kriza koalicijo bo najbrže danes prišla do viška. Nocoj bo parlamentarni večer pri državnem predsedniku, k čemur poroča > Deutsche Ali-gemeine Zeitung:, cla se v smislu Hinden-burgove želje nadaljujejo prizadevanja, preprečiti nove volitve. Centrum je po vesteh :>LokaIanzeigerja< oficijelno vprašal nemško narodno stranko, ali bi bila pripravljena obenem s centrumom izstopiti iz vlade, kar bi pomenilo demisijo kabineta. Odgovor je bil neobvezen. »Germania označuje danes možnost nadaljnjega obstanka koalicije samo v svrho sprejema proračuna kot :. neprijetno skupnost v gotove namene še za gotov čas:, ki bi prišla vpoStev samo tedaj, če bi se proračunska razprava pospešila. Računa sc z novimi volitvami na dan .13. maja. Notiranje dinarskih novčanic v Budimpešti ustavljeno. v Budimpešta, 14. febr. (Tel. »Slov. ) Madjarska narodna banka je ustavila uradna notiranje dinarskih novčanic, ker se pri obračunih z jugoslovanskimi državnimi železnicami nc sprejemajo dinarske novčanice, temveč samo za dinar glaseči se čeki ali tuja valuta. Notiranje dinarskih izplačil ostane nadalje. Ustavitev notiranja novčanic nc pomeni prenehanja trgovanja v dinarskih novčani-cah, ker bo madjarska narodna banka tudi še nadalje za kritje povpraševanja trgovskih krogov po borznem kurzu oddajala manjše množine dinarskih novčanic, čc se sklepajo kupčije na borzi. Jugoslovanska paroplovna osamosvojitev, v Milan, 14. febr. (Tel. »Slov. ) V tržaških paroplovnih krogih jc povzročilo veliko vznemirjenje, da jc Cunard Line skupno z jugoslovanskima paroplovnima družbama Jadranska« in Atlantika.: sklenila ustanoviti veliko jugoslovansko družbo za prekomorski promet Jugoslavije z Ameriko. Govori se, da sc bodo stavili v promet parniki s 14.000 tonami in da bo deficit prvega poslovnega leta prevzela država. Veselic in korist le v hiši če se uabavi $|У{ЦП| ${ГОј znamke | Grtzner n Adler v Izbiri najltrasnoiSih oprem samo pri j Josip Petelincu L|obl|ana blizu PreSemovega spomenika | 15 letna garancija ' Pouk vezenja brezplačen Dobro idoča trgooina * jako prometnem kraju Slovenije se vsled bolezni odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri tvrdki D. Mani Sič t Ljubljani, Sv. Petra cesta 40. Bolni na pljučih! TisoCe ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu živi enja. in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane telesna težina se poveča pljuča polagoma poapae in bolezen izgine. Resni moSJe zdraviliške znanosti potrdijo prednost moje metode ter |0 radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načiuom prehranjenja, toni-bolje za vas. Pooolnoma zasloni dobite mojo knjigo. Iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj založnik v celoti samo 10.000 izvodov gratis, pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki. Georu Fulgner, Ber»in-Neukdlln, RinKbabnstrasse 24. Abt. 882. Cenik za leto 1828 Belo platno ...... Gradi za spodnje hlače Platno za rjuhe. 150 cm . Platno za kapuc, 180 cm . Damast za posteljnino . . Namizni prti (komad) . . Gradi za madracc . . . Celirji in okslorti .... Tiskovine (druki) .... Delain etamin..... Volneni delain ..... Ševijot v vseh barvah . . Volneni poplin . . . . Modno blatfo za ženske . Blago za plašče, kostume . Razne svile za obleke . . Crcppe de Chin .... Težka taft svila .... Surova svila..... Svilene rute..... Naglavne rute ..... Jugoslovansko sukno . . Češki kamgarni .... Angleško sukno .... Modne hlače ..... Lister za suknje .... Štruks........ Baržun in fustian . . < ■ Hlafevina ...... Tirolski lodcn..... zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamniače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri - mnnufahturna trgovina -MARIBOR, G.auni trn št. 17. Din 8, 9. 10, 12 12, 14, 16, 20 » 22. 26, 28, 32 » 28, 32, 40, 45 > 28, 32, 46, 50 » 40, 48, 50, 60 P 30, 36, 44, 52 ђ 10. 12, 14, 20 » 10, 12 15, 16 » 10, 12, 14, 16 t> 18, 28. 38, 48 » 35. 45. 60, 68 S> 45, 50, 58. 60 » 20, 24, 28, 35 x> 80. 95, 110, 120 x> 36, 45, 60, 68 » 68, 98. 120 x> 88. 120 x> 26, 28, 32, 40 » 40, 50, 120, 145 t> 5, 10, 12. 18 s> 24 36, 50, 72 t> 65, 1:0. 140, 160 » 2C0, 220, ?8rl, 300 e 100, 130, 180, 230 » 40, 60, 98, 160 60, 70. 95, 170 t> 30, 36, 40, 60 » 12, 28, 36, 48 t> 120 !. TRPIN ЈГ Vzorcev se ne razpošilja ! Zahvala. Na letošniem obč. zboru Krekove Mladine »Ljubljanski Grad« • izvoljeni odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem dobrotnikom za prispevke ob priliki božičnice. Odbor. Preklici Spodaj podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moia žena Marija roj. Suhadolc. — Franc Sojer, dclavec in hišni posestnik, Vič 125. © ORIGINAL LUTZ PECI 'nseriraite v „Slovencu!" PATENT LEPE-DOBRE SOLIDNE 8ma.3l.Tvi oklep JJecL-ro kamni MALO GORIVA.DOLGA PRIJETNA GOR KOTA Zaloga: INŽ.GUZEIJ Ljubljana -Šiška Jernejeva 5. (dvojice pod Celovško ceslo 58) PROSPEKTI domača priznanja ШШШШ Pekarna u Celju naprodaj, na prometnem kraju, z velikim obratom, gotova in zelo dobra cksislcnca, enonadstropna hiša, nova parna peč sistema Warle & Schmotz, vsa potrebna pritiklina za pekariio. stanovanje v hiši, vse v zelo dobrem stanju, se proda na dražbi dne 15. t. m. ob 9 pri okrajnem sodišču v Celju, soba št. 4. Najnižji ponudek 109.631 Din (cen'lna vrednost 219.262 Din). — Lfo^macijc pri izvršilnem oddelku okrajnega sodišča v Ceiiu ali pri dr. M. Orožnu, odvetniku v Celju, l. Kikuš ■ LubPana priporoča svojo zalogo dežnikov, 6olninikev in sprehajalnih palic Popravila ločno in solidno Za krojače! Za кгоже! Nova. vdiha Knjiga kroiašfra za samouke o prikrojevanju moških oblačil Д.К1Ж, L ubi?ana, Gosoeska ul. 7 Zahtevajte opis knjige! Donalshi velesefem II.—17. marca 1928 (Rotunda do 18. marca) Izredne prireditve : Belgijska razstava. Reklamna razstava. Dunajski modu i salon zu kožuhovino. Tehniške norosti in izumi Raz-tava avtomobilov in motornih koles. Eiektrieoa >ozi'a — Cestne grudbe. „Dus Woehenendei*. Brez potniškega vizuma) Z vele-sejemsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti seimski izkaznici. Znatni vozn popusti na juuoslov.. madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadransi-em morju in zrakoplovhi. Vsa poirebua pojasnila kakor tudi ve-lesejems e izkazu ce ipo Dm 4i •—i dajejo Wiener Messe Akticn-Oegeilschalt \Vien Vil. Messeplatz I a, za fasa lipskega pomladnega ve esejma tu ii AiisUiinftsle le iu Li-ipzig, Čsterr. Messliaus. Ilainstrasso lo—18, dalje častna zasiopsba v Ljubijuni: Avstrijski konzu ar, Turjaški trg 4 Ztcia za tuiski promei v Sloveniji AieUsandiova ce.-ta « Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Z.........S.........t.........r.........i.........Ž........i ! ZA U6ANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU itev. S Popolnoma gladko! In kako prijetno dišiš! — Da, draga, to dela j i /i \Ji V milo za britje! 1. omehča brado, 2. da sosto peno, ki se ne posuši, 3. se prijetno občuti na koži in ji da prijeten duh. 4. je štedljivo v porabi. Izdeluje „ALBUS" tvornics sapuna d. d. Dobiva ee povsodl Lovske puške, ilobert puške, revolverje, pištole iti vse potrebščine za lov in ribji lov — kuoiš pri F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA Šelenburgova al. 6. — Kupujem in prevzemam staro orožie v komisijsko prodajo Ljndsha posojilnica v ceitu registrovana zadruga z neomejeno zavezo Conharieva ulico St. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je dcuar pri niei naivarnete naložen, ket jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člaul i vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni tn invalidni davek piaui.e posojilnica. Hranilne vioge nad D n 52.000.000 - TehniCna svetovna (vrdha išče za svoj jugoslovanski urad v Zagrebu dipl. strojnega ali elehfro-inieneria. Pogoji: jugoslovan. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfektno znanje srbo hrvaščine ali slovenščine in nemščine. Obširno lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vi-tae in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na upravo lista pod šifro „Trajno mesto" štev. 1884. prvovrstne, garantirane, kranjske oblike, prav« koroške »pctnajstarce«, 5300 komadov od 55 dc 75 cm, belo brušene in naravno sive, naprodaj cela partija jako ugodno. Vprašanja na »Predal 53, Celje«. Umrl je naš gospod dobri soprog, oče, brat, stric, svak in zet, МДТЦД НДМ mesar in posestnik v soboto 11, t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 13. februarja t. I. ob Mj4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 41, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v torek dne 14. februarja ob Vzl. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 11. februarja 1928. Josipina Ham, soproga. Janko, Božo, Jožica, otroci. Valentin, Leopold, Karel, Ferdinand, bratje, Amalija, sestra. — In vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. UM Zadružna gospodarska Jhanlca а. a. Brzoav. naslov: Gosnobanka Ljublfena, Miklošičeva cesto. lO Telefon it.2057.2470 П2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vlogre nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod naiugodneišimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va0/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči« Državne razredne loterife. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare) Ceč. Izdajatelj dr. Ft. Kulovec. (Jredntk: Franc Iersetfjav> trebuhom za kruhom... Izsetfenšilso ui.ra£sn>9 кпЈшп j m narodno nprsssn.e Tazno zasledovanje našega izseljeniškega pokreta v tu- in inozemstvu nam odkriva tako važne momente izseljeniškega vprašanja, da je nujno potrebno, tla se tudi širša slovenska in jugoslovanska javnost prične intenzivneje zanj zanimati. Se pred pratkim smo čitali v slovenskih listih, da je jugoslovanski narod v Ameriki v nevarnosti, da tekom par desetletij popolnoma izgine v morju tujega jezika. Kajti Jugoslovanom, zlasti pa Slovencem, primanjkuje sredstev, ki bi bila potrebna za vzdrževanje narodnosti. Ze majhno število izseljencev je vzrok, da domači občevalni jezik ne pride tako vpoštev kct pa tuji amerikanski. Polegtega pa primanjkuje Slovencem učnih moči, šol, knjig, posebno pa denarja. Vendar pa so amerikanski izseljenci danes tako narodno, kakor tudi kulturno mnogo na boljšem od naših izseljencev v Evropi. Tako je v Franciji na večje komplekse posejano precejšnje število slovenskih rudarjev, ki so danes brez zveze z domovino. Njihova narodna in kulturna zavest ponehuje, deloma padajo alkoholizmu v roke. Posameznim rudarskim rodbinam manjkajo najprimitivnejši pripomočki za vzgojo otrok »v materinem jeziku. Pa tudi za versko vzgojo manjka tem ljudem knjig in učil. Tako so tem ljudem nujno potrebni abecedniki (Moja prva čitanka), Mali katekizem in razne inašne knjige, kakor n. pr. »Šolski molitvenik« ali Evangeljska zakladnica (Moh. družba). In tako gre trda za te najpotrebnejše na-rodnckullurne pripomočke vsem našim izseljencem v Pais de Calaisu v Franciji, v Alzaciji-Lo-reni, v Nemčiji, v Belgiji in na Holandskem. V teh krajih se posebno občuti, da manjka domače duhovščine. Vse prošnje na izseljeniške ustanove v tuzemstvu so osredotočene na prošnje za slovensko duhovščino. Radi tega trpe slovenske rodbine na pomanjkanju versko-nravne izobrazbe in zato razsaja zlasti v Bcgiji po nekaterih naših slovenskih kolonijah komunizem in ateizem v najširšem pomenu besede. Tako komunistično gnezdo je n. pr. Eisden v Belgiji. Imamo sicer naša društva, od katerih je ono v \Vaterschei-ju v Belgiji precej inečno. V Franciji je mečna slovenska rudarska kolonija v Lie-vinu, kjer je obenem sedež katol. slov. delavskega društva sv. Barbare, katero si je pred kratkim nabavilo lepo zastavo v slovenskih in državnih barvah z jugoslovanskim grbom na eni strani in sv. Barbaro na drugi strani. V Alzaciji in Lcreni so istotako tri naše organizacije — Merlenbach, Kreutzwald — Spitteln. Razmere v Franciji za delavcc niso ugodne. Vsak vzrok je dovolj, da družbe delavca od-slove. Razven tega pa nas mora prevzeti skrb, kaj bo z našimi izseljeniškimi delavci, ko se nekoliko postarajo: pogodbe ni nobene in bati se je, da jih bo veliko na cesti v največji bedi, ker ne prihranijo nič. Veliko bi sc jih rado vrnilo domov, ko bi dobili kako delo. So to po večini rudarji. Vsled tega se bedo morale naše izseljeniške organizacije brigati tudi za kake službe v domovini, ki bi bile izseljenikom na razpolago. Kakor v Belgiji, tako je nujno potreben vsaj po en slovenski duhovnik v Loreni in na Holandskem. Naš rod bo v teh dežealh versko in narodno opešal. Koliko bolje je poskrbljeno n. pr. za Poljake. Povsod imajo šole, imajo svoje duhovnike, ki imajo na razpolago avtomobile, da morejo obiskovati razne naselbine. Naši Slovenci pa so skoro pozabljeni. Zato se mora združiti v izseljeniškem vprašanju vsa slovenska javnest in pomagati, da zberemo kolikor mogoče veliko učnih pripomočkov, slovenskih knjig lažje vsebine (Jurčič, Detela itd.). Le v skupnem delu slovenske javnosti je \saj delno omiljenje našega tako klavernega izseljeniškega vprašanja. Ham so se (z^l euali Največje število (4217) se je izselilo v Kanado, dasiravno je v maju preteklega leta ta dežela radi nenadnih slabili izgledov za žetev ustavila izseljevanje iz naše kraljevine. V Argen-tinijo je cdšlo 2266, za U. S. A. 1841, Brazilijo 1085, Avstralijo 596, Uruguav 375, Cliile 135, v ostale dežele Latinske Amerike 96, v Novo Zelandijo 77 in v južno Afriko 8. Največje število (4309) izseljencev je dala Hrvatska in Slavonija, za tem Vojvodina (2221), Slovenija (1475), Dalmacija (1356), Srbija (684), Bosna in Hercegovina (504) in Črna gora (165). Po poklicu je bilo največ izseljenikov kmet-skih delavcev in sicer 7968, med temi 455 kvalificiranih in 1093 nekvalificiranih,, 90 pripadnikov prostih poklicev in ostanek t. j. 1090 oseb, so rodbinski člani, ki ne preživljajo sami sebe, (starci, otroci, itd.). Po starosti jc hib 5343 oseb v letih od 18 do 30 let, 3636 med 30 do 50 let, 1448 izpod 18 leti in 269 nad 50 let, Po veri odpade na rimske katoličane 8430, srbskc-pravoslavne 1925, protestante 263, grške katoličane 35 ,na Jude 28 in muslimane 11. Pcleg Srbov, Hrvatov in Slovencev (t. j. 65.7 odstotkov od skupne svete prekmorskih izseljencev) ie bilo 1767 izseljenikov nemške narodnosti, 674 Madžarov, 163 pa ostalih Slovanov (večinoma Poljrkcv in Čehov), 103 Romunov itd. Razventega je bilo tudi 923 tujih državljanov; ponajveč naturrliziranili Amerikancev, torei bivših naših državljanov (661), ki so odJ rojake v kraljevini in nekaj Poljakov (137) in Čehoslovakov (35). Največje število izseljencev se je ukrcalo v Cherbourgu (2898), v Antwerpnu (1665), v Hamburgu (1190), Genovi (1020), Bremenu (947) in Havru (681). V domačih lukah se je ukrcalo 375 oseb in to v Splitu, odkoder redno plovejo mesečno ladje Cosulichove linije (Trst) za Južno Ameriko. Največ (4884) sc je naših izseljencev prevozilo z Canadian Pacific Co., za tem z Cunard Line (1233) in Norddeutscher Lloyd-om (S78), Hamburg Sudamerikan -Gesellschatf (785), Ro-yal Mail Co. (736). White Star Line (696) Char Geurs Raunis (616), Navigazione Generale Ita-liana (584), Cosulich Line (544) itd. Od skupnih 9606 samostojnih izseljencev je bilo 3116 posestnikov v stari domovini, 37 jjh je svoja imetja razprodalo, brez imetja pa je bilo 6453 eseb. 9549 oseb je potovalo prvič, 1073 drugič in 43 tretjič, 24 četrtič, 7 petič in večkrat. Razlog za izselitev je po večini ekonomski. 3437 oseb so imeli rojake že v tujini. 1015 izseljencev je odpotovalo na stroške države San Pau-lo v tamešnje kavine plantaže. V evropske dežele se je izselilo okoli 4000 oseb, večinrma v Luksemburg, Belgijo. Avstrijo, Romunijo, katero število je pa napram 1. 1926 znatno padlo, ker ie morala Francija ustaviti doseljevanje tujih delavcev zaradi lastne gospodarske krize in nezaposlenosti. V istem času se je vrnilo iz prekomorskih držav skupaj 1898 oseb t. j. 18 odstotkov od celokupnega, zgoraj omenjenega števila izseljencev v prvem polletju 1927. Največ se jih je vrnilo v Hrvatsko in Slavoniio, t. j. 686, potem Vojvodino, Srbijo itd. Prišlo jih je največ nazaj iz USA in sicer 1211, iz Argentinije 301 itd S silo ie bilo deportiranih po amerikanskih oblasteh 78 oseb, repatriiranih pa na stroške izseljeniškega fonda kraljevine SHS 214. Iz evropskih dežel se jih je vrnilo domov okoli 500 iz Francije, za estale evropske dežele pa še nimamo statističnih podatkov. V naši državi se nahaia okoli 15.000 tujih delavcev. Koliko jih je prišlo I. polletje 1927 v državo, pa še ni znano. Kaj pravilo sam 1 T. Polše Jožef je poslal Slovencu« tole pismo: V svojem in v imenu tovarišev, tu stanu-jočih Slovencev, vljudno prosim za slovenske knjige kakršnekoli pripovedne vsebine Nas je tukaj šest družin in 18 samcev —-Slovencev. Zaposleni smo v železnem rudniku, zaslužimo ravno za prehrano in za obleko, ne preostaja pa nobenemu nič, ker se draginja vedno veča, zaslužek pa je že tri leta vedno na isti višini. Posebno meni je težko izhajati, ker inrm šest otrok ter sem v štirih mesecih naredil komaj 60 šibtov. ker sem sicer od prenapornega dela tako izmučen in strpljen, da nisem za nobeno rabo. Ko bi ne dobival podpore za družino, bi morali menda od pomanjkanja končati. Ob novem letu sem dobil 200 frankov posebne podpore. Naročeni smo na »Slovenca- iu ga plačujemo vsi skupaj, vendar mine dostikrat cel teden, predno ga dobi zadnji v roke. Ker sc tukaj slovenske knjige ne dobijo, zato prrsnm vsi s t upaj, da bi nani iih poslali, ako jih ima kdo aj na razpolago. Tudi prosim za kakšno inašno knjigo za inoje otroke Otroci se učiio sicer francosko, toda ne ra-zurejo še tega jezika. Tudi glede duhovnika smo na slabem, ker slovenskega ni od nikoder. Italijani imajo svoje duhovnike, Poljaki so vsakih 14 dni obiskani, še celo Marokanci ga imajo, le mi Slovenci smo zapuščeni. Kadar bo v Jugoslaviji boljše, bo pač z veseljem vsak prijel za potni kovček in odšel doniov. Sicer nam tukaj nihče ne reče: Ako Ti ni prav, pa pojdi drugam, vendar pa vsakdo izmed nas čuti, ker nas je premalo, da bi si sami mogli pomagati, da sino takorekoč od večine, tako od Italijanov, kakor tudi od Poljakov vedno omalovaževani. Navadno smo prišteti k Poljakom, ako pa rečeš, da si Jugoslovan, pa ti pravijo: »A Cehoslovak ?! Froideul No. 17, Moyeuvre Grande Mcselle - France. II. Ko smo prišli sein, smo našli razbite pokrajin-, žive posledice svetovne vojne. Preostajalo nam ni drugega kot udati se v usodo in graditi v Franciji novo domačijo. Istočasno smo se vse-ljevali iz Nemčije, kjer je primanjkovalo dela in Jugoslavije, od koder smo šli s trebuhom za kruhom. Koliko Slovencev je že v teh rudnikih, še sami ne vemo. S seboj smo prinesli stare slovenske razvade in smo se začetkoma pošteno prepirali. Toda ravno v tem najslabšem času se je zbralo nekaj mež, ustanovilo' društvo sv. Barbare, ki je danes že pravo središče tukajšnjih Slovencev. Prosili smo ljubljanskega škofa dr. Jegliča, naj nain pošlje duhovnika. Leta 1925 je prišel k nam gospod Gornik; od družbe smo dobili stanovanje. drugi so dali nekaj pohištva in denarja; šlo je nekako za silo, a gospod Gornik nas je j.ustil in preskrbel naslednika v osebi gospoda Zupančiča. Sprašujete nas, kako živimo. Morda je najbolj usodno to, da smo preveč raztreseni; po 20, 15 kilometrov družine oddaljene druga "od druge. Vrhu vsega smo vse preveč razcepljeni in surovi med seboj, pa premalo stikov imamo z domačimi kraji. O delu društva? Deluje kar more. Versko-nravno in inaterijalno. Njegova blagajna, ki ima v prvi vrsti podpirati bolnike, je za 'proti. Bolnih članov je vedno dovolj, čutimo pa pomanjkanje skupne organizacije naših izseljeni-ških društev, ki bi podobne organizacije ustanavljala in smotreno vodila. Morda se bo stvar obrnila na boljše sedaj, ko vlada v Sloveniji za izseljence veliko zanimanje in ko «ta pričela z smetrenim delom oba oblastna odbora in iz.se-Ijcniški kemisarijat v Parizu ter je .>iaš »Slovenec s tako inicijativno prevzel skrb za nas. Zanimalo vas bo, gospod urednik društveno življenje tudi s te strani, v kateri pride do izraza m'sel skupnosti, narodnosti in države. Nabavili smo si kot simbol krasno zas.avo s slovenskimi in jugoslovanskimi trobotnicami Ko smo jo blagoslovili, je bilo tudi v uajzakrkne-neiši slovenski duši svečano razpo'ožente. Okoliška društva so priskočila na pomoč: 'udi Poljaki so prišli z dvema zastavami. Francoski inženerji so bili zraven in fcuntovali zastavi; francoski učitelji so nam ob tej priliki priredili cerkveni koncert; domači francoski župnik nam je šel prav tako na roko kot gosnod Zupančič. Iz Pariza cd našega poslaništva je prihitel doktor Ribar, od izseljeniškega komi-arijata gospod Vebmirovič, a pokroviteljstvo je prevzel krali Aleksander sani. Godba je igrala trancosko in jugoslovansko himno, naš pevski zbor se je c?l?sil, pozdravljali in spodbujali smo se, priredili igro in končno spoznali, da je / skupno-t! moč. Kaj bi bilo, če naj govorim iz duše preprostega rudarja, najpreje treba, di se vsaj za silo uredi izselieniško vprašanje? Organizacija, ki bo zbirala podatke, da bo slovenski delavec, če ži' inora v tujino, vedel kani ore in icaj ga čaka. Zelo bi nas veselilo, če bi »Slovenec « zbiral ta niaterijal in prinašal slike o socijalncm in gospodarskem stanju vseh tistih Iržav, kjer bivajo Slovenci, oziroma, kam naj sc izseljujejo Dobiti bi bilo treba način, kako čimbolj poglobiti stik z domovino. Mi tudi upamo, da bo industrijah zacija jugoslovanske države tako .litre napredovala, da bomo imeli vsaj za nekaj desetletij doma dovolj zaslužka. Duhovni « Očc Martin, v vicah ni prav nikogar iz Cucuguana!« Jezus, Marija, Jožef! Nikogar iz Cucugnana v vicah! O moj Bog, kje so torej?« »Kje! Častiti oče, v nebesih so. Kje pa na;' bi bili drugod?« i Ali, ravno iz nebes prihajam .. *Iz nebes? ... Pa? ...« Pa tam jih ni!.,. Oh, dobra Mati angel- ska!« • Kaj torej želiš, oče župnik? Čc jih n* nc v nebesih nc v vicah, potem ne morejo biti drugje, kakor v .. (Konec prili.) Bolgarijo skrbi naše posojilo v Sofija, 14. febr. (Tel. Slov.«) Cankovu | Mizu stoječi list Zcveno. objavlja senzacionalen članek, po katerem je zununji minister Burov na zadnji seji ministrskega sveta podal ekspoie o zunanjepolitičnem položaju, ki je pri vseh ministrih povzročil veliko vznemirjenje. Burov je na podlagi dejstev dokazal, da se je položaj na jugoslovanski ineji poostril. V zadnjem času se vedno pogosteje čujejo vesti, da Jugoslavija na macedonski meji zbira čete(?). V splošnem se položaj označuje kot resen, dasi oficijelni komunike zanika akutno nevarnost. Jasni znaki govorijo tudi o odinak-nitvi Anglije od svoje dosedanje bolgarofiUkc politike k srbofilski. Dočim je bila bolgarska prošnja za inu.jhuo posojilo odklonjena, jc dobila Jugoslavija ogromno posojilo po ugodndi pogojih. Kot simptom za to odmaknitev sc smatra tudi angleški korak pri bolgarski vladi, s katerim se zahteva interniranje aktivnih članov maredonskih organizacij. Kakor doznava Vaš dopisnik, je Jugoslavija sestavila seznam teh macedonskih aktivistov, katerega je potem angleška vlada predložila bolgarski vladi. »Zevono« ostro napada bolgarsko zunanjo politiko. Zdi se, da hoče tankov, ker je njegov boj proti Ljapčevu v notranji politiki končal s porazom, ta boj sedaj prenesti na zunanjepolitično polje. ♦ V Londonu se je osnoval odbor odličnih angleških politikov iu publicistov, ki naj skrbi za jugoslovunsko-angleško spoznavanje. Na čelu jc Seton-NVatson, ruzven njega major Temperley, znan iz pariške konference, Bell Montague, Collings, ki jc šc za časa Avstrije omogočil jugoslovansko razstuvo v Londonu in omogočil obisk Pašiča pri angleški vladi. Vsi ti možje povdarjajo, da sedaj, ko je vsled notranje konsolidacije Jugoslavije za vedno odpabi možnost kakega razpada, prišel fas. da se jugoslovansko-angleški študij obnovi. Era korupcijc je prenehala; gospodarstvo in finance se razvijajo ugodno, kakor bi nc mogli leta 1915). pričakovati niti največji optimisti. S pogodbo o predvojnih dolgovih so zapreke odpadle. Jugoslavija dobiva interes za Anglijo kot resna sredozemska pomorska sila. Anglija do sedaj ni vživala v Jugoslaviji posebnih simpatij radi njenega zadržanja ol> objavi tiranskega pakta, radi akcije lorda Rother-mera. Angleži naj Jugoslaviji dokažejo, da eme zopet na nje računati: Jugoslovani pa naj store tudi svoje, da študirajo podrobneje Anglijo. To je en pojav. Ko smo prinesli vest, tla se jc sedanji vladi posrečilo dobiti veliko zunanje posojilo med Angleži in Amcrikauci, sino s splošno držuv-nega stališča, obenem pa kot sijajno spričevalo dosedanji vladi podčrtali dejstvo, da bo tu pogodba utrdila naš notranji finančni položaj, obenem pa dvignila prestiž naše države v inozemstvu. V tem našem logičnem dolu nas potrjuje sedaj tudi bolgarski glas, ki nekako, indirektho priznala, da je komisija, ki naj v Sofiji dožene vzrok večnih macedonskih dogodkov, dala naši državi prav, da je stopila atentatorjem sama na prste; vobče priznala, da smo država, ki je vredna zaupanja. Tudi bolgarska javnost podčrtava velik zunanjepolitični pomen našega posojila in govori naenkrat o ohladitvi njenih dosedanjih protektorjev — Angležev, ki du so se iz bolgarolilov spremenili v jugoslovanofilc. Nanizali smo potek teh dogodkov radi tega, da opozorimo javno diskusijo in polemiko o dosedanjem delu vlade na mejo, ki naj nas varje, da sc ne osmešimo. Italijani se sklicujejo na hvaležnost v Rim, 14. febr. (Tel. »Slov.«) V polemiki med Italijo in Jugoslavijo se je v italijanskih listih ponovno očitalo, da se Belgrad kaže nehvaležnega in da je očividno pozabil popolnoma, da je italijansko brodovje rešilo srbsko armado, ko je bežala pred Mackenser nom. Rešilna akcija se je izvedla decembra 1915 in februarja 1916, na kar »Rassegna Ita-liana« v februarski številki obširno spominja. Pri tem se tudi dokazuje, da so daleko največji, vsakakor pa odločilni del ne lahke naloge izvršile italijanske bojne sile. Vsi rimski listi objavljajo danes obširne in soglasne izvlečke iz tega članka, kateremu pristavlja »Ginrnale d'ltalia« kratek komentar: Sedaj je doprinešen nepobiten dokaz za to, da je Italija, ne pa kak drug narod tisti, ki bi imel pravico do srbske hvaležnosti. Hvaležnost sicer ne predstavlja nobenega odločilnega političnega elementa, med civiliziranimi narodi pa bi le morala ig-ati gotovo vlogo. — Tudi odmev našega vpliva v svetu! St. Moritz Eksodus opozicije v Romuniji v Bukarešt, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji skupščine je zopet prišlo do viharnih prizorov, katerim je sledil exodus opozicije. Radi nastopov na zadnji seji prošlega tedna bi imeli hiti poslanec Vajda Vojvod in še dva druga člana narodnokmetske stranke izključena od 30 sej. Poslanec Pop je hotel govoriti za Vajda Vojvoda, predsednik pa mu ni dal besede. Dasi je Pop že stopil na govorniško tribuno, je predsednik odredil glasovanje, na kar je opozicija odgovorila s takim hru-ščem, da se .je morala seja prekiniti. Po kratki pavzi je predsednik vendarle dal besedo Popu, ki je v svojem govoru hvalil Vajda Vojvoda, pri čemer je posebuo poudarjal njegovo ire-dentistično nastopanje v ogrskem parlamentu, katerega član je bil Vajda Vojvod. Nato se je vršilo glasovanje. Na koncu glasovanja so poslanci planili na volivno žaro m jo razbili, la- ko da so se glasovnice razletele po dvorani. Prišlo je do velikega hrupa, vse je planilo ua tribuno, ki se je podrla. Seja se je morala zopet prekiniti in ko je bila potem zopet otver-jena, je voditelj narodnokmetske stranke Marini poudarjal zasluge Vojvoda za priključitev Erdelja k Romuniji. Končno je Maniu izjavil, da zastopa narodnokmetska stranka 72% prebivalstva Erdelja in Banata ler pomeni izzivanje tega prebivalstva, da se Vajda Vojvod, junak romunske iredente, izključi iz parlamenta. Poslanci narodnokmetske stranke so solidarni z Vajda Vojvodom in so zato sklenili, da tudi sami bojkotirajo parlament, dokler bo on izključen. Nalo je narodnokmetska stranka zapustila parlament. V odsotnosti opozicije je bil potem sprejet predlog disciplinarnega odbora za kaznovanje obeh poslancev. Seipe! pri praških državnikih v Praga. M. febr- (Tel. »Slov.) Zvezni kancler dr. Seipel je bil danes na dineju pri predsedniku Masaryku. Potem je imel z njim in z dr. Benešem daljši razgovor. Zastopniku >Prager Tagblalta je izjavil, da je dr. Bene-ša zopet spozual kot enega najmarljivejših pristašev Društva narodov, od katerega je zvedel vse najvažnejše o pripravljalni razorožitveni konferenci. Ko so mu pokazali izvleček iz nekega članka londonskega »Daily Telegrapha« o premestitvi sedeža Društva narodov iz Ženeve na Dunaj, je rekel dr. Seipel, da lega vprašanja nikakor ne odklanja, da pa Švice ne sme vznevoljiti. Ciriaci v Prago, Marmaggi v Varšavo v Rim, 14. febr. (Tel. Slov.«') Imenovanje Cirineija za naslednika v Varšavo prestavljenega nuncija Marmaggija se sedaj uradno potrjuje. Bilanca ČSR-narodne banke. v Pragu, 14. febr. (Tel. »Slov.:) Bilanca drugega poslovnega leta češkoslovaške narodne banke zaključuje s čistim dobičkom 50 milijonov Kč (za 18 in pol milijona več kakor lansko lelo). Občnemu zboru se bo predlagala dividenda 7^% (lansko leto в»Л%). Avtonomijo Slovaški, v Pragu, 14- febr. (Tel. »Slov.-:) Okraj Po-prnd slovaške ljudske stranke zahteva v resoluciji revizijo češkoslovaške ustave glede pravice samoodločbe Slovaške, ker bi s« sicer Slovaki ne mogli udeležili proslave desetletnice češkoslovaške republike. Splošna stavka v Nemčiji Berlin, 14 febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja v melalni industriji se zdi, da ne bodo srečno uspela. Državni minister dr. Brauns poudarja, da ne gre samo za 800.000 delavcev te stroke, ampak se borba lahko posploši. Industrijci so krizo deloma preboleli, zato je njihova dolžnost, da gredo delavstvu bolj na roke. Nemško gospodarstvo potrebuje miru, na kar bi se moralo na drugi strani ozirali tudi delavstvo. Obojestranske dobre volje je potreba; la volja bi imela resnično trajen uspeh v gibanju, ki ga ni mogoče rešiti ali zavreti z navadnim izrekom poravnalnih uradov. Tudi gospodarski minister dr. Curtius, ki je sam izšel iz industrije, oporeka Irdoglavosti indusirijcev. Ker ni premogu, sc odpuščajo delavci. v Praga, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Stavka v zahodnočeškem premogovnem revirju jo že začela vplivali tudi na tamošnjo industrijo. Tovarna stekla v Inwaldu je radi pomanjkanja premoga odpustila 500 delavcev, ostalim 200 delavcem pa je odpustitev napovedala. Dunni, 14. febr (Tel. »Slov.«) Listi opozarjajo na ofenzivo madjarskih veleposestnikov v Gradiški. Nekateri grofje razpolagajo z dcsctoricami občin, da je 88 odstotkov zemlje v madjarskih rokah. Poleg tega preplavljajo madjarski prekupčevalci deželo in kupujejo šc ne — madjarsko zemljo. v London, 14. febr. (Tel. Slov.«) Danes zvečer se je končala politična razprava v poslanski zbornici o prestolnem govoru z glasovanjem o nezaupnici liberalne stranke. Liberalni dodatni predlog je bil odklonjen s 310 glasovi proti 140 glasovom. St. Moritz, 14. febr. (Brz- »Slov.«) Smučanju na 50 km se jo udeležilo 42 tekmovalcev. Prvi je Šved Iledlound. Slovenec Joško Janša je 23. in sicer pred Francozi in Japonci. Zimske olimpijske igre so danes trpele radi nenadne izpremembe v temperaturi. Toplota je dosegla 10 stopinj nad ničlo, tako da so razni konkurenti postali žrtve vremena. Tek na 10 km se je že začel, pa se je moral preklicati in odgoditi za negotov čas, ravno tako tudi dam-sko umetno drsanje in ћоскеу. V umetelnem drsanju gospodov sta daleko zmagala nad drugimi Šved Gradstrom in Avstrijec Вбске. Največ zanimanja je bilo za 50 km smučanje, v katerem so prva mesta dosegli trije Švedi. Joško Janša je začel z zelo mnogimi izgledi, z ozirom na tako izredno dobro konkurenco pa je počasi zaostal. Zmagovalec jo bil s 4:52:37 Šved Hedlound prod svojima rojakoma Janse-nom in Andcrsonom. — Pri današnjem teku nu ledu 1500 m je zmagal Finec Thunberg z 2:21:1 nad Norvežanom, ki je dosegel 2:21:9. Slovenec Joško Janša je dosegel 23- mesto v času 5.58.09 . Na Kreti ie prava revolucja v Atene, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Generalni guverner na Kreti je podal demisijo. Uporni pokret podeželskega prebivalstva je zavzel ostre oblike. Včeraj je bila zažgana hiša davčnega upravitelja v Sitiji. Vlada pripravlja zakon, po katerem bodo v bodoče vsi, ki so na smrt obsojeni, usmrčeni, da se doseže spoštovanje civilnih oblasti. Na Kreto so bili por slani močni oddelki orožništva. Generala Pan-galosa bodo jutri prepeljali v Atene. Velenemci se pritožujejo v Dunaj, 14. febr. (Tel. »Slov.«) V današnji proračunski razpravi je velenemški poslanec dr. Hampel navajal pritožbe obmejnega avstrijskega prebivalstva v Radgoni in Cmureku, ki je radi obstoječih carinskih odredb ovirano v prostem razpolaganju s svojimi posestvi, ki ležijo veCinoma na jugoslovanskem ozemlju. Posebno za mesto Radgono, ki je radi mirovne pogodbe izgubilo svoje premoženje, ker so vse mestne gospodarske naprave na jugoslovanskem ozemlju, je posl. dr. Hampel prosil vlado za pomoč. Italijani polete v Newyork. v Milan, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Turiuska tvornica letal »Aeronautika Italiana« pripravlja na tihem velik polet Rim—Ne\vyork. Pilot bo podporočnik letalec Ferrari, spremljevalec pa mehanik Capanini, ki sta že skupno izvršila polet Rim—-Tokio. Aparat bo imel motor Fiat. Ferrari se že vadi v ponočnih trajnih poletih. Petošolee, vodja kluba samomorilcev. v Berlin, 14. febr. (Tel. »Slov.«) V začetku današnje razprave proti petošolcu Pavlu Krantzu je državni pravdnik na splošno presenečenje umaknil obtožbo radi umora, vztrajal pa pri obtožbi Pavla Krantza radi uboja. Nato je sodišče na predlog zagovornika odredilo, da se obtoženec izpusti iz zapora. Potem se je nadaljevalo zasliševanje prič. Neki sošolec Pavla Krantza je izpovedal, da je bil Pavel Krantz ustanovitelj kluba samomorilcev. Napredovanje poštnih uradnikov r Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Poštni minister jc izdal sledeča napredovanja uradnikov iz 4. v 3. skupino II. kategorije: Josipina Lampreht, Ludvik Šajd, Ivan Žagar na pošti Ljubljana I. Vekoslav Ceme, Magdalena Lečnik, Ema Gederen, Marija Gostič, Olga Skubic, Antonija Simčič, Marija Mozetič, Marija Globočnik, Antonija Megušar, Josipina Gaber, Fran Znidarič, Olga Mozer, Ana Kra-tochwil na pošti Ljubljana II. Pavel Tersič, Dora Kržan, Kari Rabič, Marija Smerdu na pošti Maribor I Marica Kunst, Štefanija Šifrer, Antonija Korčc, Helena Dekleva, Josip Novak, Olga Slabina, Dora Detela, Natalija Lingej, Marija Tomšič, Emilija Trot, Marija Verlič, Antonija Zvrzlikar na pošti Maribor II. Cirila Koko-šar, Frida Nareto, Josipina Makuc, Pavla Kan-dus v 10. terenski sekciji Maribor. Hilda Ferer na pošti Celje, Zinka Grobelnik, Albina Dela-meja, Matilda Strašek, Pavle Zaje, Ana Kurent, Ler pold Višner, Dragica Rebulj na pošti Rimske Toplice. Roza Mcglič v Domžalah, Lota Horak v Apačah, Amalija Živko v št. Lenartu, Marija Korošec, Slavo Rodik v Ločah "pri Poljčanah, Ana Fabijančič v Podčetrtku, Terezija Lesjak v Javorniku, Vera Jan v Pristavi, Marija Gorjanc v Vinici pri Črnomlju, Marija Suderman v Radovljici. Ruža Vojek v Beltincih, Ema Triler in Franja Kastelic v škofji loki, Marija Meden v Cerknici, Marija Kozjak v Koroški vasi, Marija Pisiač v Ljutomeru, Amalija I.enard v Št. Vidu nad Ljubljano, Rafael Capič v Žalcu, Vida Mon-du v Loki pri Zidanem mostu, Katica Kosmač in Marija Kežman v Kranju, Marija Križman v Mostah pri Ljubljani, Marija Kolar v Mežici, Viktorija Ragaci v Radečah pri Zidanem mostu, Ana Kupec v Ljubnem, Josipina Vidmar in Hilda Lihteneker v Brežicah, l eo šotej v Laškem, Franja Kapus v Gorjah pri Bledu Antonija Tr-stenjak v Kamniku, Franja Žeheliia v Murski Soboti, Justina Marušič v Rogaški Slatini. Moskva s Slavensko banko Dr. Lemež je izjavil v občinskem svetu da vodijo komuilisti svojo politiko po principih. Kolikor se je kak princip doslej videl > delu komunistov v občinskem svetu, je opaziti samo vztrajno in dosledno podpiranje SDS. Takoj na prvi seji so komunisti izigrali karto občinskega provizorija. SDS je bila ч zagati. Brez proračuna je v občini. Proračun in provizorij mora odobriti oblastni odbor, oziroma se mu mora vsaj predložiti tozadevna prošnja. SDS, ki ima župana in s tem formalno odgovornost za občinske posle, bi sama malo težko očito stopila na pot nezakonitosti. Prišli so na pomoč komunisti s predlogom, da za provizorij ni treba zaprositi nikogar. SDS je soglasno vstala za ta predlog in župan sam ga je zagovarjal. Pri drugi seji so se volili odseki. Vsled odhoda SLS je nastal izjemen položaj. Po določbi občinskega reda bi namreč morala dobiti SLS v vsakem odseku po 4 mandate, SDS pa po pet. Samo v slučaja sporazuma bi mogle druge skupine dobiti tudi kako zastopstvo. Tega sporazuma ni bilo. Tedaj bi mogla samo SDS izvoliti svojih pet zastopnikov, ostala mesta pa bi ostala prazna. Pa recimo, da je tu možna tudi taka razlaga, da bi SDS volila vse člane. Nemogoče pa je razlagati občinski red tako, da bi komunisti in SDS po mili volji delili mandate odsekov tudi med občinske odbornike, ki navzoči niso bili in ki so izjavili, da se volitev ne udeleže. Tudi je po striktnem določilu občinskega reda nemogoče, da bi bili v odseke izvoljeni komunisti in socialisti, kei njihova kluba nimata zadostnega števila članov. Komunisti pa so se enostavno postavili na stališče, da kandidirajo na listi SDS, kot del SDS in so šli sporazumno s SDS v odseke, kjer tvorijo zgolj privesek SDS. Ta nezakonitost je značilna. Značilna, ker jo je napravila večina zopet na predlog komunistov, značilna pa tudi z druge strani, kei jo je sprejela SDS, na ta način v drugi seji drugič revoltirala proti svojemu županu nadzorno oblast. Ali naj bo to znamenje popolne nesposobnosti SDS? Težko verjamemo. Bolj na dlani je igra, ki jo medsebojno dosledno igrata komunistična stranka in SDS. Zato, da bodo komunisti igrali vlogo cerberusa proti SLS, jim SDS daje koncesije in komunisti jih sprejemajo. SDS ve, zakaj daje in popušča. Cim več njenih dobrot se bodo komunisti navžili, tem bolj bodo v demokratskih vodah. Že danes se komunistično zastopstvo več bistveno ne loči od SDS, le vlogi sta na zunaj še razdeljeni. Kaj pa bo na to izdajstvo reklo tisto ubogo delavstvo, ki je v svoji naivnosti volilo komuniste? Dober nauk je to in ponovna šob, da tisti ljudje, ki so razbili zvezo delovnega ljudstva, niso nič drugega kot rdeče pobarvani demokratski eksponenti. Blamažo pokrivajo SDS bi rada prikrila dvojno blamažo svo« jih zastopnikov v občinskem svetu, pa pisari na dolgo in široko o klerikalnem sovraštvu proti ljubljanskemu prebivalstvu. SLS Ljubljano tako sovraži, da je hotela na vsak način pripeljati do rednega dela na magistratu in združiti za ta namen vse stranke. SDS pa tako ljubi Ljubljano, da je vse tc načrte preprečila in pogajanja razbila. SDS tako spoštuje Ljub-bljano, da je takoj na prvih dveh sejah napravila dva nezakonita sklepa in tako prisilila državno oblast, da bo morala poseči vmes ir poskrbeti, da sc bo spoštoval občinski red SDS jc to delala, ker je računala na izpre-membo v Belgradu in pričakovala, da bo na njen pritisk nadzorna oblast pustila, da sc krši in prelamlja občinski red. SLS pri nezakonitosti ni hotela sodelovati in s tem javno dokazala, da ni vsa Ljubljana nepoštena. Da рг hoče SLS v polni meri sodelovati v občinskcir svetu, to bo že še dokazala — tudi ob laki! prilikah in na tak način, ko SDS ne bo ljubo Slovenski Narod proti osamosvo jitvi delavskega bolniškega za v a rovanja Na dolgo in široko popisuje »Slovensk Narod« kako so hrvatske delavske orga mzacije protestirale proti dr. Gosarjevcmu na črtu o osamosvojitvi zavarovanja. Ta protes je razumljiv. Saj jc v Zagrebu osrednji urad ki vsled osamosvojilve okrožnih uradov izgub del delokroga in oblasti. Razumljiv je dalje ker ga je aranžiral in na njem govoril pod predsednik osrednjega urada gosp. Vladimi Pfcifer. Toda nerazumljiv je »Slovenski Na rod«, ki to zborovanje na široko popisuje ii tako podpira težnje, ki gredo proti osamosvo jitvi slovenskega dela zavarovanja, proti temi da bi naš okrožni urad vsaj v bolniški panog postal samostojen. Tu se zopet zrcali »slovcn ski« čut »Slovenskega Naroda«. Reorganizacija delavskega zavarovanja č Split, 14. febr. (Tel. »Slov.v) V zvei •/. načeli nove uredbe ministra socijalne poli tike dr. Gosarja o organizaciji delavskega zf varovanja se bosta ukinila okrožna urada z zavarovanje delavcev v Dubrovniku in na Si šaku. Njuno področje se pripoji splitskem okrožnemu uradu. (Nismo mogli ugotoviti, koliko ta vest odgovarja dejanskemu položi ju. Op. ur<) Illlllllllllllllllll Sredstvo proti razpokanl koži. Ob mrzlem, ostrem vremenu ni boljšega sredstva proti razpok-linam, Icot je Nivea-erema. ki obvaruje kožo pri temeljili dnevni, osobil*> veierni uporabi hrapavosti. Gladka in mehka koia se dosele z Ntvea-cremo Illlllllllllllllllll O Umrli so v Ljubljani v času od 7. do 14. t. m.: Sinion Rotar, železničar, 82 let, Malgajeva ulica 18; Jakob Pavlin, mestni revež, 70 let, Japljeva ul. 2; Emilija Ravnik, žel. uradnica, 20 let, Knafljeva ul. 10; Matija Ham, mesarski mojster, 57 let, Sv. Petra cesta 41; Ivana Skrjanc, učiteljica v p., 55 let, Gradišče 14. V bolnici so v istem času umrli: Josip Štravs, livar. 88 let, Aleksandrova cesta 10; Bogomir Bemik, sin krojaškega pomočnika, 7 let. Poljanska cesta 54; Ivana Petek, delavka, 47 let, Križ pri Kamniku; Marijana Zore, uradnica, 37 let, Celje; Lidija Poznik, akademkinja, 25 let, Gledališka 10; Ivana Slabe, žena posestnika, Vidovdanska 9; Antonija Završnik, delavka, 16 let, Kamnik, Graben 142. 0 Namesto venca g. Matiji Ham daruje rodbina Lušin, Vodinat, 100 Din Podpornemu društvu slepih. — V počaščenje spomina blagopokojnega dr. Pr. Mohoriča darujejo v isti'namen '200 Din gojenke gospodinjske šole Mladika. Darovalcem se kar najlepše zahvaljuje odbor. 0 Brezobzirni avtomobilisti. Mnogo jeze bo že iztresli ljubljanski pešci na avtomobile, ki nimajo prav nič obzira z njimi, vsaj nekateri ne. V dneh. ko je vsa Ljubljana skoro tonila v blatu, se je zgodila gospodu R. velika nezgoda. V najlepši črni obleki je korakal po cesti, pa ti pridrvi takle brezobziren šofer in — plusk — lepa črna obleka gospoda B. je dobila na mah neokusne mastne sive madeže od ovratnika gori pa doli do hlačnih gub. Tedaj je dal gospod R. sam sebi trdno obljubo, da mora maščevati sramoto, priza-dejano njegovi obleki. Čakal je in čakal, dokler ni zopet pričakal črez nekaj dni brezobzirnega avtomobilista. Tedaj pa — hop Ce-fizelj — in že je moral avtomobilist do stražnika, ki je napravil o vsej zadevi dolg protokol.'--- Drugi avtomobilist je na Ižanski cesti zavozil z avtomobilom v neki voz in pri tem tako obdrgnil ubogega konja, da je tega moral dati lastnik takoj v živinsko bolnico. Oba avtomobilista bosta slišala na policiji U Tla ing Pl m 1« na.ltlrf.Ji not. »n kiilercm prulejo bolezenski) kali v lašo tulo. 1'ri Imluziiili itrla. Iiripavostl д<вии in naboriп raiU'.'Ki t'e'hUndno potrebne okusne ANACOTR4S1 Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 t»eier. Sreda, 15. februarja:: NEDELJSKI ODDIH. Premi- jera. 1'remijerski abonma. Četrtek, 16. februarja: IDEALNI SOPROG. Red R. Petek, 17. februarja: Zaprto. Robota. 18. februarja ob 16. uri: SNEGULČICA IN ŠKRATJE, Otroška predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Izven. Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 15. februarja: Zaprto (generalka). Četrtek, 16. februarja: PLES V MASKAH. Red D. Petek, 17. februarja: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Red C. Sobota, 18. februarja: MARTA. Premijera. Premi- jerski abonma. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja ob 16. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Mariborsko gledališče Sreda, 15. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. II. — Kuponi. Četrtek, 16. februarja ob 20. uri: ORLOV. Ab. t). — Kuponi. Mariborski Ljudski oder vprizorl v nedeljo popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke veseloigro Nebosa na zemlji . Sa.scnanila Ljubljana. Združenje jugoslovanskih iiiieiijcrjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na debatni večer, ki se bo vršil v petek dne 17. februarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu Št. 1 (2. nadstr.). Referiral bo g. dr. ing. M, Kasal o .Obračunskih normah železobotonskih konstrukcij.* Vabljeni so člani in vsi, ki so zanimajo. Leonova družba. Odborova seja danes ob 17 v posvetovalnici KTD, — Predsednik. Opozarjamo lovce, naj nosijo lovske knvte in orožne liste na lovu vedno pri sebi, ker bodo obla-stva po svojih organih to strogo nadzorovala. — Odbor SLD. dolgo in poučno pridigo o tem, da je treba imeti vsekakor še veduo nekoliko obzira do peščev in navadnih vozil. O Preprečen požar. V ponedeljek dopoldne je odšla ga. F. V., stanujoča v Rebri št. 11, dopoldne na trg ter pustila v štedilniku ogenj. Medtem je padla iz štedilnika na drva, ki so se sušila pod štedilnikom, tleča žerjavica. Drva so se vnela in v kuhinji je nastal takoj ogenj K sreči so to opazili sosedje, ki so ogenj takoj pogasili, tako, da ni bila potrebna intervencija požarne hrambe. O Pustolovščina 15 letnega dečka. Dijak Božo Uhlinan, stanujoč v Mišičevi vojašnici, je v petek zjutraj zahteval od svojih staršev 150 Din, češ, da jih rabi, da plača neko takso v šoli. Toda denar je mladi pustolovec porabil v druge namene, pobegnil od doma in se dosedaj še ni vrnil. Božo Uhlinan je svojim letom primerne postave, črnih oči in živordečih ustnic. Oblečen je v temnorjav površnik, kratke hlače ter pokrit s sivo kapo. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči ljubljanski policiji. Maribor □ Raznarodovanje posestev. Neka mariborska hranilnica in posojilnica ima v Mariboru več hiš. Ena teh se nahaja tudi na Aleksandrovi cesti v bližini glavnega kolodvora. Pred par leti je bila ta hiša renovi-rana in ji je bilo dozidano še eno nadstropje. Sicer hiša ni bila naprodaj, vendar pa se je za njo zanimal nek primorski rojak-beguncc in jo hotel kupiti. S strani posojilnice pa je bila nastavljena tako visoka ccna, da jo omenjeni ni zmogel. Sedaj pa se čujc, da namerava posojilnica prav to hišo prodati nekemu tujcu, ki ne zna niti slovensko. П Nova cesta. Občina bo zgradila novo in moderno kopališče nad brvjo ob Dravi na Schmiedererjevein posestvu. Do kopališča bodo vozili avtoomnibusi in se bo napravila nova cesta. Hiše, ki se bodo gradile v bližini kopališča in nova cesta bodo za 1.30 m višje od tal in to radi tega, ker prej ali slej bodo Studenci Inkorporirani mestu in tedaj bo treba napraviti nov most. Levo dravsko obrežje je precej nižje od desnega in radi novega mosta bo morala biti nova cesta višja in tudi vse nove stavbe. □ Nadaljevanje elektrifikacije Pobrežja. Pobrežje dobi električno razsvetljavo ob cesti in po hišah do znane gostilne Rojko. П Podaljšanje avtoomnibus prometa. Av-toomnibus proga Nova vas—Lajteršperg se podaljša do kolodvora na Pesnici. Otvoritev proge bo te dni. □ Občni zbor podpornega društva za revne učence je |>odal pregled dela preteklega leta, k; ga najbolje označijo sledeča števila: oblek se je razdelilo revnim otrokom 380, čevljev 293 parov, 217 komadov perila. Društvo je imelo v preteklem letu 73.759 Din dohodkov, stroškov pa 73.545 Din, torej 213 Din prebitka. Članov šteje 523, kar je pač za na.se mesto premalo in brez velikodušne pomoči izrednih dobrotnikov, ki se jim je tekom preteklih mesecev izrekla javna zahvala, bi društvo pač niti v najmanjši meri ne moglo zadoščati svoji nalogi. Zato prosi odbor, da občinstvo v čim največjem številu pristopi toli potrebni organizaciji, ler ji s tem zasigurn stalno podlago. V odbor so bilis vzklikom izvoljeni gg.: dr. Leskovar, dr. Juvan, nadsvev-nik Kerševan, dr. Strmšek, O. Skušek, A. Šparl in gospe: Wogerer, Kožuh, Pinter, Pfrimer, Mikuš in Stupca. Članarina za 1928 se bo pobirala v najkrajšem času po 10 Din, oziroma po 5 Din za celo leto, tako da vsakemu mla-dinoljubu omogočuje pristop k humanitarni organizaciji, ki podpira tudi domače rokodelce. To leto se je Izplačalo čevljarjem in krojačem 45.589 Din, kar znači socialno pomoč. □ Tatovi pod ključem. V pondeljek je bil aretiran Rudolf S., ker je bil osumljen, da jc soudeležen pri vlomu v mariborsko mestno električno podjetje, ki je bil izvršen dne 5. februarja. Storilci so bili - kakor jc dokazano — 2 moška in 2 mladi dekleti. Ena teh dveh jc dobila ključe, da so lahko popolnoma mirno prišli do blagajne. Blagajno so odnesli v ljudski vrt, jo tam razbili ter zakopali v kup gnoja. Blagajno 30 v pondeljek našli, a denarja ni. Denar so storilci porabili, ker so sc bili za nekaj dni odpeljali na 1 Irvatsko, kjer so veselo živeli. — BISERNOBELI ZOBJE DEHTEČA USTA Aretirana sta tudi bila Kosta V. ter K. Maksi, ker sta pred nekaj tedni vlomila v »Park-Ka-varno«. Celfe -0" Odlikovanje. Z redom sv. Save 5. razreda je kralj odlikoval vpokojenega nadučitelja v Celju in oblastnega poslanca SLS za celjsko-vranski okraj g. Miloša Levstika. Za povzdigo kmetijstva in zlasti za razširjenje racijonelnega sadjarstva velezaslužni gospod Miloš naj bo prepričan, da se tega Kodlikovanja raduje z njim ves celjsko-vranski okraj. — Istočasno je bil z enakim odlikovanjem odlikovan tudi vpo-kojeni učitelj g. Krajnc Franjo. 0 Redna seja mestnega občinskega, sveta v Celju se vrši v petek dne 17. februarja t. 1. ob pol 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. 0 Poročilo o vprizoritvi Tolstojevega »Vstajenja« v celjskem mestnem gledališču, ki je izšlo v včerajšnji številki »Slovenca«, je bilo napisano neposredno po premijeri. Zadnji stavek se zato nanaša na reprizo, ki se je z enakim uspehom kot premijera vršila pred polno dvorano prošlo nedeljo. Čujemo, da namerava gledališče »Vstajenje« še ponoviti in zlasti vojaštvu omogočiti obisk. 0 Premestitev. Poštni uradnik g. Kosem Karol doslej v službi na celjski pošti, je premeščen kot upravitelj pošte v Mozirje. Do&isi Tržič Godba našega prosvetnega društva, ki je bila to zimo ustanovljena, nam vzbuja najlepše up<\ Par tednov že vadi na nove inštrumente, ki so bili ua-ročeni v Pragi za 37.000 Din. Veselicc s celonočnim plesom imamo sedaj kar vsak teden. Pa so vse dobro obiskane. Le marsikdo čuti potem, da so te vrste zabave drage za denarnice. Delo v Pekovi tovarni je zopet redno. Pač mnogega je molčanje sirene spravljalo v težke misli! Prav je tudi za delavstvo, da je sedaj financiranje podjetja zagotovljeno. * * * Cerklje pri Kranju. Katol. prosv. društvo nas je preteklo nedeljo razveselilo z lepo uspelo prireditvijo. Nastopili so lo pot sami pevci pod vodstvom g. Košnika. Silvestrovi kupleli, Vodopivčev »Rožmarin . Tri planšarice, Planšarlca Metka, — same pevske točke s spremljavo klavirja — so nam nudile mnogo pravega veselja. Cele salve smeha je vzbudil šaljivi kino. Vse točke so bile podane dostojno in prav lepo, po veČini naravnost dovršeno. Želimo le: še večkrat kaj takega! dila skoz gost gozd. Patrolo so sestojale iz enega častnika in treh mož. Norvežanov naravno ni bilo mogoče premagati. Bili so to močni in postavni ljudje, tehniško na višku, vrhu tega pa izhorno vigrani za skupno tekmo. To so je videlo zlasti pri nastopu, ki so ga premagali vzorno sklenjeno, po taktu. Presenetili so Finci, kako hitro so vzeli prvi vzpon od 2100 do 2877 m. Pri sestopu se jim ni tako dobro godilo, ker na tako težek alpski teren pač niso navajeni in so imeli prav ozke smuči, kar ni bilo pripravno. Švicarji so prišli na tretje mesto, čemur se nihče ni čudil. Presenetilo je, da so Italijani prekosili Nemce; najbrž so nabrali svoje moštvo v prejšnji avstrijski Južni Tirolski Za Čehi in Poljaki so prišli Romuni, tehniško še nepopolni; preveč se zmeraj mudijo. Francozi so bili pri prihodu v Sainaden popolnoma izmučeni NARODI V ST. MORITZU. Te dni je izdal švicarski olimpijski odbor natančno statistiko za olimpijske zimske igre priglašenih udeležencev. Seznam je tale: Vrsta tekme Štev. držav štev. tekmecev Hitrostno drsanje Umetelno drsanje dam Umetelno drsanje gospodov Umetelno drsanje parov Smuški tek 50 km Smuški tek 18 km S skokom spojeni tek Kombinirani smuški tek Skeleton Bobsleigh Носкеу na ledu Vojaške patrole Zraven pridejo še sodniki, voditelji itd., skupaj ca. 1000. * * * SK Jadran. Danes od 15 dalje trening nn igrišču. Nogometne tekme za prehodni pokal LNP. Ob povoljnem vremenu hoče nogometna pedzveza otvoriti prihodnjo nedeljo pomladansko nogometno sezono v Ljubljani s štirimi tekmami za prehodni pokal LNP-a. Tekmi Primorje : Panonija in Sla-vija : Slovan se bosta odigrali rta igrišču ASK Primorja, tekmi Svoboda : Reka in Jadran : Kra-kovo na igrišču SK Ilirije. Peta tekma I. kola v Ljubljani med Hermesom in SK Natakar preostane za prihodnji termin, ko se bodo pričele že tekme II. kola, v katere poseže tudi Ilirija. SK Ilirija (nogometna sekcija). V tekočc-m tednu se vrši trening I. skupine v Kolizeju v torek in petek oh 18.15, II. skupine v sredo ob 18.15 Članski sestanek, združen s predavanjem, se vrš v četrtek 16. t. m. ob 18.15 v klubski sobi v ku varni ;>Evropac. Sobotni trening II. skupine ' Kolizeju se preloži na nedeljo ob 10.15 dopoldne i 15 39 12 25 13 25 12 19 15 75 15 R5 14 68 14 63 9 18 15 175 12 144 9 70 Spori TEK VOJAŠKIH PATROL V ST. MORITZU. Hud je bil boj, preden so to tekmo sploh sprejeli v program. Naredili su to le na željo Švicarjev, ki so si hoteli z vojaško smuško tekmo priboriti vsaj eno prvo mesto Pa si ga niso; Norvežani in Finci so jih pretekli. Kakšna je bila višinska razlika itd., smo poročali včeraj, in smo navedli tudi čas, ki so ga porabile posamezne patrole za 28 km dolgo progo. Tekmecem je vreme hudo nagajalo, snežne razinere so bile nadvse slabe. Južna pobočja so imela vsa zelo prhek sneg in so smučarjem že itak težko tekmo še bolj grenila. Vožnja od t čke 2877 na 2-18(1 m je vodila tekmece po pravem alpskem svetu, bila je strma in Skalnata. Druga vožnja navzdol, od točke 2850 do 1705 m, lorej do Samadena v Engadinu, je vo- Ozem!fe, kjer se vrši zimska olim-pšteda PROGRAM. Zagreb 310. Milan 549. Breslan 815.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, .Scheneetady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Katovico 422, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz -158. Oslo 461.5, Langenbeiv 468.8, Berlin 483.9, Daventry 491.8, Dunaj 517.2, MOnchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111. Sreda, 15. februarja. Zagreli: 20.35 klavirski koncert Sv. Staričič«. — Milan: 21. prenos operete iz gledališča. — Bres-Inii: 20.10 Tri Brahmsove vijolinske sonate s spremljavo klavirja. — Barrelona: 19.10, 22.10 in 23.45 koncert radio-kvintela; 24.30 orkestralni koncert. — Praga: 19 Smetana: »Dve vdovi«, opera; prenos iz gledališča. — Leipzig: 20.15 Operetni večer. Odlomki iz popularnih operet. — Sluttiart: 16.15 pop. koncert; 20 Nestroy: ^Usod-na pustna noč., burka s petjem, nato predavanje o strahovih in katastrofah. — Toulouse: 21.45 koncert. — Hamburg: 21 10 Predpustno razpoloženje. Plesne in druge skladbe. — Katovico: 18.15 in 20.30 koncert. — Frankturt: 19.30 orkestralni koncert. — Brno: 19 koncert lahke glasbe; 20 dudlarski koncert. — Rim: 20.45 instrumentalna glasba. —- Oslo: 20 koncert W,agnerjevih skladb; 21.30 koncert skladb za violo; 22.15 plesna glas-ba. — I angenberg: 21.15 Vesele pivske pesmi. — Berlin: 20.30 rensko-westfalske narodne pesmi; 22.80—0 30 plesna glasba. — Dunaj: 20 poročila o olimpiadi v St. Moritzu; 20.3o koncert godbe na pihala. Gieseking: Kvintet za oboe, klarinet, rog, fagot in klavir — J. Haydn: Oktet v F-duru; nato tri nordijske pesmi za solo s spremljavo angleškega rrga: Slovo od Saeterja — Žalostno noči — Jiittlandska plesna pesem. — Budapest: 17.30 simfoničen koncert; 20 30 koncert komornega orkestra. — Varšava: 18.15 in 20.30 koncert. J 'jtf; ННВВЦМ * ,'« v• '.V- * «>vyy A Olimpijska skakalnic:- — B Drsalni stadion — C Sankahšče za bob (bobsleigh) O =: Gresta-Run, sankališče za skeleton (sankinie ležč na trebuhu) — E = Konjske dirke ZAHVALA. Oh žalostni in prerani smrti našega ljubega sina, oziroma brata Martina Zupanra iz Stare Fužine 53, nam je došlo toliko iskrenega sožalja, da so tem polom prav lepo zahvaljujemo, zlasti še g dr. Watzk u za prvo pomoč, čč. duhovščini, pevcem iu gas. društvom za častno spremstvo iz Bohinjske Bistrice, Srednje vasi, Češnjice in domačemu društvu, nadalje Prosv. društvu, darovalcem krasnih vencev; vsem, ki ste ga na zadnji poti spremili v prezgodnji grob in vsem, ki ste nas tolažili v uri žalosti in bridkosti. Stara Fužina v Boh.. 12. februarja 1928. 2atu|oii ostali. ЗСујепоиеда 5б trf dtll! ZGODOVINSKI DNEVI. 15. februarja: 1908 se je ovorila v Ljubljani nova nemška gimnazija. — 1564 se je v Pisi rodil fizik in astronom Galileo Galilei. — 1768 se je končala sedemletna vojna. — 1764. »e je rodil danski pesnik Jens Baggesen. — 1781 je umrl nemški pesnik G. E. Lessing. — 1887 se je v Heiligenhafnu na Holsteinskem rodil romanopisec W. Jensen. — 1911 se je v Pragi ustanovila visoka sola za politične znanosti. — 1915 je v Brežicah eksplodiral karbid v hiši Volčauška, vsled česar je bilo ubitih pet ljudi. KOLEDAR. Sreda, 15. februarja: Favstin, Jordan. — Solncc vzide ob 7.7 zjutraj in zaide ob 5.21 popoldne. — Jutri: Julijana. Dunajska vremenska napoved za 15. Iebr. Nestanovitno, temperatura nad ničlo, od časa do časa močni zapadni vetrovi. * * * k Dom in Svet 1. in 2. številka se začne danes razpošiljali. •k Rafaelova družba v Ljubljani je prejela od zanesljive osebe na Holandskem opozorilo, naj Izseljenci nikar ne gredo v tujino brez policijskega izpričevala ali kakor ga Nemci imenujejo: Fuhrungsschein. V zadnjem času je prišlo več Slovencev brez tega izpričevala na Holandsko, pa se jim ni dovolilo, da bi se naselili tamkaj. Rafaelova družba j prosi tudi p. t. okrajna glavarstva, da upoštevajo to zahtevo ter s tem preprečijo težave, v katere bi izseljenec pozneje prišel. •k Misijonsko delo vrši med našimi izseljenci v Franciji g. župnik Zupančič. Njegova župnija je obširna in le s težavo more vršiti dušnopastirsko delo. Poučuje tudi slovenske otroke slovenščino. Da bi se mu to delo omogočilo in še bolj pospešilo, prosi Rafaelova družba denarnih prispevkov, kateri naj se blagovolijo poslali na Rafaelovo družbo, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Sprejemajo se ludi knjige za naše izscljence. Dvakrat da, kdor hitro da! •k Volitev župana v Špitaliču, V nedeljo, j dne 12. svečana t. 1„ sc je vršila volitev župana v občini Špitalič. Z večino glasov ie Kil izvoljen Korošec .Jurij, mesar in posestnik, Bela št. 39, kateri je zvest pristaš SLS. Za občinska svetovalca sta bila izvoljena Mošnik Miha. posestnik, Bela, in Jeglič Peter, posestnik, Cc^njice, tudi oba somišljenika SLS. -k Umrla je stara Laknarica iz Ore-hovca pri Kostanjev ci, ki je do zadnjega pridno obdelovala vinograd in delala po njivah. V ponedeljek, 6. februarja, je odšla na pogreb Marije Kuhelj in s tem potom nesla v mlin pol mernika žita. Pa se je sredi ceste sesedla, od kapi zadeta, da ni mogla več govoriti. Umrla je v petek, 10. februarja, stara 14 dni manj ko 80 let. к Trgovski inženjer je postal g. Josip Likar v Kostanjevici, ker je napravil izpit nizozemske trgovske univerze. Na XXIV. rednem občnem zboru slovenske čitalnicc v Gradcu dne 12. febr. t. L se ie izvolil sledeči odbor: Predsednik dr. Iv. Klasinc, podpredsednik med. Lovro Miki, blagajnik Ivan Hrein, namestnik Jovo Despič, tajnik Vojteh Tratenšek. namestnik Rajko Verbič, knjižničar Josip Мауег, namestnik Iv. Bajec, revizorja Leske in Oton Homan. Zdravniška vest. Dr. Albert Trtnik, bivši okrožni zdravnik v Lukovici pri Domžalah, se je preselil v Ljubljano, Breg 10, II. * Poroka. V Slov. Bistrici sta se dne 12. februarja 1928 poročila Franc Leskovar, podpreglednik finančne kontrole, in Far Ma-rinšek. Poročal ju je ženinov sorodnik in birmanski hotpr g. profesor dr. Anton Jerovšek. Na svatbi, ki se je vršila v poznani in priljubljeni hiši Leekovarjevi v Sp. Novi vasi, se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 300 dinarjev. -k Nove Šmarnice dr. Iv. Ahčina so v tisku. Dr. Opeke »Memcnto homo sc dobi v navadni in fini vezavi. Prodajalna K. T. D. (H. Ničman), Ljubljana. * »Martinišče« v M. Soboti. Kakor sporoča ravnateljstvo »Martinišča«, se začne zavod to pomlad zidati. Načrt je že gotov. Kakor hitro bo pot suha, se začne voziti materijal. Ker je »Martinišče« važna zadeva cele Slovenske krajine, je gotovo, da bo pri postavitvi sodeloval ves narod krajine. * Vprašanje sodišč v Slov. krajini. Že lasisko leto se je začrlo razpravljati o tem, da potrebuje Slovenska krajina vsled svojih gospodarskih in krajevnih razmer še eno okrajno sodišče. Dasi se je zadeva obravnavala tudi pred merodajnim forumom, se dosedaj ni storilo nič konkretnega. Ker pa je sedaj na dnevnem redu prizadevanje, da bi M. Sobota dobila okrožno sodišče, bi se dalo vprašanje sodišč na enostaven način rešiti. Okrajno sodišče sc naj preseli iz M. Sobote v Gornjo Lendavo, kakor jc to že od prej v načrtu, in tako bo Slov. krajina takoj imela tri sodišča: okrožno sodišče v M. Soboti in okrajni so-diSči v Dolnji ter Gornji Lendavi. Zadeva je velikega pomena, zato bi se naj rešila v tem smislu *k Razpis službe. Upravno sodišče za Slovenijo s Prekinurjem v Celju razpisuje mesto služitelia-dnevničarja s prejemki, ki se določijo dogovorno v okviru čl. 12 uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih. (Uradni list št. 94 od 7. sept. 1927.) Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami in koleko-vane za 5 Din (priloge 2 Din) je vložiti pri predsedstvu upravnega sodišča v Celju naj-kesneje do 29. februarja t. 1. •k Nesreča in vlom v Šmartnem ob Paki. V Šmartnem ob Paki se je ponesrečil Franc Radoslavnik iz Skornega. Bil je na gostiji v Gorenjem. Da bi streljal, kakor je običajno, je nosil v žepu nabasano pištolo, pripravljeno za strel. Grede na prosto mu je ponoči spodrsnilo na ledenih tleh in padel je tako nesrečno, da je sprožil pištolo. Strel je zadet levo roko v gornjem delu. Vsled ran se je kri zastrupila in je bila zdravniška pomoč v Celju brezuspešna. Umrl je v bolnišnici, a truplo je bilo prepeljano v domačo župnijo. — Neznani zločinci so poskušali vlomiti v delavnico krojaškega mojstra pri podružni cerkvi v Gorenjem g. Martina Ramšaka. K sreči je prebudil mojstra ropot, ki je prepodil vlomilce sam, preden so se utegnili obložiti z raznim blagom Ln pobegniti z naropanim. Krojač je bil v veliki nevarnosti, ker je eden od bežečih sprožil proti njemu strel, ki pa na srečo ni zadel. ■^r Požar. V četrtek, 9. februarja, opoldan je nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu g. Ha-senbuchla v Konjicah. V trenutku je bil ves kozolec v ognju, to tem bolj, ker je bilo polno krme v njem. Domača požarna bramba je takoj prihitela, a rešiti se ni dalo nič več. Ko je ogenj lokalizirala, se je odstranila, a ogenj in dim sta še celo noč daleč na okrog naznanjala krai pogorišča, škoda je zavarovana. k Za štnarnogorske zvonove je poslala po upravi »Glasnika« 50 Din g. Marija Kržiš-nik iz Bukarešta, neimenovana tvrdka v Ljubljani pa 40 Din. Živeli nasledniki! k Danes se prične redni zračni promet med Belgradom in Zagrebom. Danes, 15. t. m., se prične redni potniški zračni promet jugoslovanske družbe za zračni promet »Aero-put«. Ta družba je bila ustanovljena že pred letom dni ter je po objavljeni subskripeiji naročila pred več meseci v znani tovarni »Potez« v Parizu pet velikih trgovskih zrakoplovov, od katerih sta dva že dospela v našo državo S tema dvema avioonma, ki razpolagata z motorji najnovejše konstrukcije in z naravnost luksurijozno notranjo opremo, se prične danes, v sredo, redni potniški promet, ki se za sedaj omejuje le na mesti Zagreb in Belgrad. Pozneje, ko pridejo še ostali naročeni avioni, — katerih bo vsega skupaj okoli dvajset, — se bo uvedel redni promet med Zagrebom, Sušakom, Splitom, Sarajevom, Dubrovnikom in Ljubljano, medtem ko bodo v Srbiji zopet dva večja mesta zvezana z zračnimi progami. Ker gre tu za aparate, ki so se izkazali na največjih svetovnih progah, zlasti pa v rednem zračnem prometu med Parizom in Londonom, je brezdvomno, da bo naša javnost, zlasti trgovska, iskreno pozdravila uvedbo stalnega zračnega prometa med večjimi jugoslovanskimi mesti. Avion bo preletel razdaljo med Zagrebom in Belgradom v 1. uri 45 minut, v najslabšem slučaju pa bo potovanje trajalo dve uri. Če sc upošteva, da traja vožnja iz Zagreba v Belgrad z orienl-ekspre-som 8 do 9 ur, tedaj postane važnost redne zračne proge še večja. Dva velika potniška aviona, od katerih je prvemu ime »Zagreb«, drugemu pa Belgrad , bosta letela vsak dan v obeh smereh. Odhod iz Zagreba v Belgrad bo vsako jutro oh 8. uri 15 minut in bo avion priletel v Belgrad ob 10. uri dopoldne. Po-vratek z aerodroma v Belgradu, ki se nahaja v Bežaniji pri Zemunu, jc zaenkrat določen ob 9. uri dopoldne ter bo avion priletel v Zagreb ob 5. uri 45 minut popoldne. Ta vozni red zračnega prometa je začasen ter se spremeni s 1. majem. Enak vozni red velja tudi za belgrajski aerodrom. Končno je potrebn registrirati še, da je potniški avion »Zagreb« odletel v ponedeljek v Belgrad, kamor je priletel ob 1. uri popoldne po vožnji, ki je trajala 1 uro 35 minut. Ta avion je vodil pilot Striževski, ki jc priletel pred kratkim r avio-nom iz Pariza. k Tujski promet v Šibeniku. J ansko leto je prišlo v Šibenik s parniki 76 000 tujcev, od leh 1800 s tujimi parniki. Iz Šibenika je odšlo 69.900 potnikov, od teh 1900 s tujimi parniki. ■k Glad in volkovi v Hercegovini. Ker vlada v Hercegovini med ljudstvom grozna lakota, zato ni čudno, da so sc zadnje čase pojavili ,tam tudi gladni volkovi, ki v krdelih napadajo črede živine po hercegovinskih vaseh. Tako je te dni čuval mlad pastirček čredo ovac. Ker je bilo mrzlo, se je postirček zatekel v neko votlino. Naenkrat se jc poiavil velik volk, ki je planil med ovce in porfrabil najlepšega ovna. V tem hinu se je v bližini pojavil neki lovec, ki je takoj ustrelil, čim jc opazil volka. Po nesrečnem slučaju je pastirček ravno tedaj prišel iz votline, 7. namenom, da prepodi volka s kamenjem. Toda ko ie In potem T: ŽREBANJE za Slovencev« nagrade. Pariz, B?rlin, Lurd, Sohfnl-sko jezero, Mladika, Dom in Svet. Kdor je poslal sliko, pa še ni poravnal naročnine, naj to takoj stori, da pride v poštev pri žrebanju, ki se vrši v petek, dne 17. februarja ob 6. uri zvečer. Vsak poštni urad ima položnice, kupite jo takoj, napišite nanjo številko naše uprave 10.650 in pošljite naročnino. Stari naročniki do 15. aprila, novi najmanj za dva meseca. puška počila, se je s krikom zgrudil pastirček. Lovec je takoj priskočil pastirčku na pomoč. Ta je bil k sreči le lažje ranjen v nogo. Medtem ko se je lovec trudil okoli dečka, je volk že izginil z ovnom. k Prepir s krvavim izidom. V vasi Krče-Jinu pri Indiji se je zapletel kmet Hess v buren prepir s svojim hlapcem Kasazijem. Kmet je prisolil hlapcu dve, tri zaušnice, nakar je ta zagrabil za nož in sunil Hessa trikrat blizu srca. Hess je ves krvav omahnil na tla in takoj podlegel poškodbam. Hlapec je bil aretiran. k Uboj in pretep. V vasi Tutok pri Novem Sadu se je spri kaplar glasbe Mih. Thiel, ki se je tam nahajal na dopustu, v neki gostilni s svojim prijateljem Josipom Hielora, ki je Thiela večkrat udari!. Ko je Thiel odšel zvečer iz gostilne, ga je Hiel zopet napadel. Ko so ostali kmečki fantje pozneje pritekli na cesto, so našli Thiela mrtvega na tleh, dočim je ubijalec izginil. Josip Hiel je zbežal v Novi Sad, kjer se je r.am prijavil pri nekem odvetniku. Hiela je aretirala policija in j!ja predala sodišču. •k Družinska žaloigra v Brodu. V Brodu na Sav; se je v noči od 12. na 13. t. m. dogodila pretresljiva družinska žaloigra, ki je vzbudila v mestu mnogo komentarjev. Gostilničar Gjuro Lomski je ustrelil z lovsko puško svojo ženo, ki je ostala na mestu mrtva. Lomski taji, da je namenoma ubil svojo ženo ter se izgovarja, da ni vedel, da je puška nabasana. Kakor pa je v Brodu splošno znano, je gostilničar že dalj časa živel s svojo ženo v prepiru in neslogi. Mestna policija je uvedla v tej zadevi natančno preiskavo, •k Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne mešanice znamke »Čajanka«, so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Malici. 9915 kr Da bodo ameriške zadeve, ki jih imate urediti, prav rešene v Vašo korist, Vam jamči dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6. Cene zmerne, po ureditvi plačilo. Ciublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti. Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. 0 Velika akademija abstinenčnega krožna III. drž. gimn. se vrši v nedeljo, 19. t, m. ob pol 11. uri dop. v dvorani Akad. doma доа Miklošičevi c. 5 (poleg >Uniona«). Spored je zelo bogat, pester in zanimiv. Vstopnine ni! 0 Ljubljanska sodaliteta se snide danes ob 17 tih v semeniški kapeli iu dvorani. Ref. g. prof. dr. Alfonz Levičnik: Jesu Christi »vita socialisc. — P. n. gg. člane vabi — predsednik. O Promocija. Danes bo v Zagrebu promo-viran za doktorja medicine Ljubljančan g. Anton Ravnikar. O Odlikovanje. G. dr. Fr. T o m i n š k u , odvetniku v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju turistike in športnih odnošajev med SMS in ĆSR, je predsednik Češkoslovaške republike v priznanje njegovih odličnih zaslug podelil red belega leva IV. razreda. O 25 letnica umetniškega delovanja g. Julija Betetta se proslavi v ljubljanski operi v soboto, dne 18. t. m. ob pol 20. Slavljenec, naš najodličnejši umetnik in pevec poje v tej operi vlogo Plunktia, bogat ',ra zakupnika. Opero je naštudiral kapelnik g. Neffat, zrežiral pa ravnatelj opere g. Mirko Polič. Predprodaja vstopnic za to slavnostno predstavo se že vrši pri dnevni blagajni v operi po običajnih cenah. — Uprava izrecno pripominja, da za to predstavo ne veljajo nikaki popusti. O Umrla je mati g. Lucijana Skerjanca. © f Dr. Peter Košenina. Včeraj ob 2 zjutraj je na svojem stanovanju na Cesti v Rožno dolino št. 6 umrl po vsej Ljubljani in okolici znani ter priljubljeni zdravnik dr. Peter Košenina. Odličen zdravnik je bil znan posebno med delavstvom, ki ga je imenovalo le >doktor Petere. Pokojni dr. Košenina je bil rojon dne 4. julija 1863. Promoviral je 1. 1891. v Gradcu m doktorja medicine Ne- kaj časa je bil zdravnik v Metliki, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer je postal uradni zdravnik v tobačni tovarni, pozneje v bolniški blagajni (kasnejšem OUZD) ter nekaj časa tudi na železnici. Kot tak si je pridobil odličen zdravniški sloves v najširših slojih, Pozimi 1. 1924. si je pri nekem bolniškem obisku na Dolenjskem zlomil levo roko, ki se mu ni "več ozdravila. Od tedaj je pričel bolehati, tako da je moral 1. J.926, stopiti pri OUZD v pokoj. O Poscbka zveza je otvorila zavetišče za brezposelna dekleta v Marijinem domu (Slomškova ulica 20), kjer je najela za ta namen več sob. Dekleta bodo dobila tam snažno in gorko prenočišče (3 Din za noč). — Posebna soba je določena, da lahko dekleta tam bivajo po dnevu. Dekleta, ki želijo priti v zavetišče, se morajo javiti preje v pisarni Poselske zveze, Stari trg 2, I. nadstr. — Obenem sporočamo vsem gospem. ki iščejo služkinje, da se naj obračajo na naše Poselsko zvezo, katera jim bo preskrbela po štena in pridna dekleta. — Poselska zveza. O Gremij trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico obveščata vse svoje člane, ki zaposlujejo vajence, da se vrši zaključek I. semestra na gremijalni trgovski šoli v sredo, dne 15. t. m. ter se bodo pri tej priliki razdelila spričevala. Učni gospodarji naj zahtevajo od vajencev spričevala na vpogled. — Načelstvo. 0 Umrl je suoči znani ljubljanski trgovec na Sv. Petra cesti s. Ignacij Žargi. Dar in uro pogreba objavimo jutri. O Mesto Ljubljana do danes še ni imelo adresarja, ki bi odgovarjal zahtevam vseh. ki so na njem zainteresirani. Adresar, ki izid« tekom prihodnjega meseca, pa bo izpolni! vse pogoje popolnega naslovnika ter brezdvomno ustregel zahtevam tako prebivalstva kot trgovine, obrti in industrije. Adresar mesta Ljubljane in okolice bo razdeljen v glavnem v tri oddelke. V I. delu se bo nahajal seznam vseh javnih uradov (državnih in privatnih institucij z oddelki in navedbo njihove kompetence, uradnih ur in telefonske številke). Mesto Ljubljana bo razdeljeno v politična in župnijska okoliša, s seznamom cesi in hišnih posestnikov. V II. oddelku se bo nahaja v abecednem redu seznam vseh polnoletnih prebivalcev po stanju dne, ko izide adresar, t. j. zadnji popis prebivalstva, dopolnjen z vsemi izpremembami do zaključka stavljenja. 111. Strokovni del adresarja bo vseboval, razdeljene po strokah, vse naslove trgovine, obrti in industrije. Vse interesente, ki žele katerihkoli natančnejših podatkov, prosimo, da se obrnejo na pisarno .»Adresar-jac, Kongresni trg 3-T., telefon 2970. (121") O Umrl je v ponedeljek bivši gostilničar in posestnik g. Anton Lonček. Pokopali so ga včeraj popoldne. — V visoki starosti 91 let je umrla gospa Marija Moser roj. Pu-kelstein. Pogreb bo danes popoldne ob dveh. O Lopi dnevi. Dasi smo še sredi februarja, ko vlada v pratiki še vedno hud mraz in sv. Matija ludi še ni opravil svojega obveznega razbijanja ledu, se moremo v Ljubljani te dni veseliti kar najlepših solnčnih, pravili pomladnih dni. Solnce sije skoro ves dan, na nebu niti najinnajšeob\ za seboj — je izpustila svetilko in hi se bila gotovo zvalila po strmini nizdol, ako bi je ne bil rešil. Pri tem pa je ludi meni svetilka padla iz rok in zletela skokoma v senco pod nama in naju je obdala popolna tema. ln nad nama v temi jo morebiti plavala tista grozna pošast! »Pogum! sem ji zaklical. Draga moja, bodi srčna in pojdiva naprej, sicer sva izgubljena! Dasi je pot strma, vseeno ni več dolga, in dasi je temno, se nama v tem ravnem rovu ne more nič zalega prigoditi. Лко te dragulji težijo, vrzi i'h proč!« »Ne! je soj ti hala, tega pa ne storim. Saj ta pot ne bo večno trajala. Kajši umrjem ž njimi!« Takrat sem videl vso veličino srca te ženske. Dasi je naju obdajala popolna tema in vzlic vsem grozotam, ki sva jih bila doživela, in vzlic strašnemu položaju, v katerem sva bila, se jc držala mene in lezla po tistem strašnem hodniku kvišku. Koko v roki sva lezla naprej in srce ie nama vpadalo; naposled pa sva ali po milosti bogov ali vsled njihove jeze. zagledala medlo svetlobo meseca, ki ji- prihajala skozi malo odprtino zgoraj na piramidi, še en poslednji napor in dospela sva do odprtine in prijetni nočni zrak nama je pihljal ob čelu kakor diii nebes. Zlezel cm skozi luknjo in stoječ na nakopičenih kamnih vzdignil Kleopatro in jo potegnil za seboj. Zgrudila se je na tla in omedlela. S tresočimi rokami sem pritisnil na zasuki,jivi kamen. Zasukal se je in zaprl odprtino, lako da ni bilo nikjer videti sledu, kje se je odprtina nahajala. Nalo sem skočil dol, odrinil kamenje in pogledal tri Kleopatro. Bila je v nezavesti in njen obraz jc bil vzlic prahu in nesnagi, ki se je bila nabrala na njem lako j-u s "bled, da sem izpočetka mislil, da je mrtva. Ivo m ji po'oži I roko na srce, srni čutil, da ji bije; ker pa sem bil neznansko utrujen in izmučen, sem edel poleg nje v pesek, da bi zopel prišel k moči. D v a n a j s t o p o g I a v j e. » Itarmakis >e vrne. — Pozdrav dvurnicc Karmion. — Odgovor Kleopntre Kvinlii Deliju. poslancu Iriunivira | Antonija. Kmalu sem se vzdignil, položil glavo kraljice j Egipla sebi na kolena in jo skušal zopet oživiti. Kako krasna je bila videti celo v tem neredu, ko so se ji dolgi lasje valili po prsih! Kako smrtno zala je bila | videti v tisti medli svetlobi — ta ženska, ki bo zgodba | njene krasote in n jenega greha preživela mogočno piramido, ki se je gromadila nad nama! Velikost njene i nezavesti je ublažila lažnost njenega obraza in na njem ni bilo videti drugega kakor nebeško podobo najbolj prelestne ženske dražesti, ki so jo blažile nočne sence in jo poveličal izraz smrti podobnega spanja. Strme sem zrl nanjo in vse moje srce je pohitelo k njej. Bilo mi je, kakor da sem jo sedaj še bolj ljubil zaradi veličine izdajstev, v katere sem se bil pogreznil in zavoljo grozot, ki sva jih bila skupaj prestala. Moje srce jo utrujeno in izmučeno od strahu in bolesti krivde isivalo njenega, da se pri njem odpočije, zakaj sedaj mi jc samo še ona ostala. Prisegla je hita tudi, da se. poroči z menoj, in s pomočjo zaklada, ki šva ga bila dobila, bova lahko naredila Egipt močan in ga osvobodila njegovih sovražnikov in vse bo šc dobro. O, da bi bil mogel videti sliko dogodkov, ki so imeli priti, kako in na kakšnem kraju in v kakšnih okoliščinah je glava te ženske, bleda v resnični smrti, zopel imela ležati na mojih kolenih! Oj, da bi bil mogel lo videti! Drgnil sem ji roko: sklonil sem se in jo poljubil nn ustnice in ob tem poljubu se je zbudila. Zbmlivši se, je rahlo zaihtela od strahu, njeni nežni udje so vzdrhteli in s široko odprtimi očmi je strmela vame. Ej, li si! jc rekla. .Sedaj se spominjam - rešil si me s tistega groznega kraja!- S temi besedami mi je vrgla roke okoli vratu, me potegnila k sebi in me poljubila. Predragi,- je rekla, pojdiva! Silno sem žejna — in, oj, tako utrujena! Tudi me dragulji preveč tišče na prsih in jili drgnejo. Nikdar si ni človek pridobil bogastva s takimi težavami. Pojdiva s tega pošastnega kraja! Glej, rahel svil odseva s kril zore, kako krasen je, Kako prijazen za oko. Tam doli v dvoranah večne noči nisem mislila, da bom še kdaj gledala svetlobo dneva! Oj. še sedaj vidim obraz mrtvega sužnja in listo strašno pošast, ki mu je viselo na bradi. Pomisli — sedaj bo tam sedel na veke — na veke — in v družbi liste pošasti! Čuj, kje hi dobila vode? En smaragd bi dala za kozarec vode!« !!!=!!!= f> C F H 113 : 5' S i iS ? i N D j S s Ifš B g I _ S3 3 a n ^ rs p ® " u! S S a S n p M JQ л Л pr " ra U3 ! 8. 3 I 2 " S 02 T. fi — Б 3 c o 5' sr. T I I M o i C i 4 5. ! S "5 b i 2 ^ a ž - ^ C- m 2 S 2. ?■ > S S s 3 v. i D e -i N n u" Ф ■S* * ** IIIEIUE Gospodarstvo Nar. posl. Vlad. Pušenjak: Novi davčni zakon Nasprotniki so zagnali radi novega davč. zakona velik krik, mobilizirali so vse svoje časopisje, nepoučena javnost sc razburja in boji, da bo novi zakon prinesel davkoplačevalcem še težja bremena, da ne pride ne do izenačenja davkov, še niauj pa do omiljenja pretiranih davčnih bremen. Zakaj ves ta krik nasprotnikov, ali je novi davčni zakon res tako slab, da treba tako proti njemu nastopati, ali so bili predlogi davčnih zakonov — od 1. 1922. štirje —, katere so izdelale razne vlade boljši ko sedanji, ali je bil prvi predlog davč. zakona, katerega je 3. avg. 1922 predložila Nar. skupščini vlada, v kateri so sedeli i demokrati, boljši ko sedanji, ali je bil boljši četrti načrt, katerega je dne 20. maja 1926 predložila Nar. skupščini vlada, v kateri so sedeli Radičevci, načrt, kateri se je pretresal v davč. odboru, za katerega so glasovali Radičevci? Odgovor na ta vprašanja nam da postopanje združenih Radičevcev iu samostojnih demokratov proti Vukičevičevi vladi, kateri niso privoščili, da bi izvedla izenačenje davkov; v tem boju so jim vsa sredstva dobrodošla, njih cilj je bil: strmoglaviti vlado, četudi pade davčni zakon, četudi ue pride do izenačenja davkov. Podčrtati moramo, da so vodili nasprotnike pri boju zoper davčni zakon zgolj politični motivi, da nimajo stvarnih razlogov za to borbo, da niso ogroženi gospodarski intersi ljudstva. Najboljši dokaz za lo trditev podaja zborovanje gospodarskih krogov v Zagrebu, kjer se je javno ugotovilo, da je sedanji davčni zakon boljši ko vsi prejšnji načrti, kakor tudi, da zakon večinoma zadovoljuje gospodarske kroge. Ta ugotovitev je tem pomembnejša, ker prihaja od gospodarskih krogov, ki pripadajo raznim strankam, večinoma strankam, ki niso podpirale vlade. Nepobitno dejstvo jc, da je sedanji davčni zakon boljši, ko vsi prejšnji zakonski predlogi, boljši ko 1. in 4. zakonski predlog, za katere nosijo odgovornost samostojni demokrati, oz. Radičevci, ki so bili v vladi, ko se je dotični predlog predložil Narodni skupščini. O demagogiji nasprotnikov najbolje priča nujni predlog seljaško-demokratske koalicije meseca oktobra, v katerem se zahteva, da se takoj izvede izenačenje davkov potom 4. predloga davčnega zakona; ko pa je vlada Načrti davčnih zakonov. Davčne stopnje 1. načrt 2. načrt 3. načrt 4. načrt Sedanji zakon ---- 1. Zemljarina..... 20% 20% 20% 20 o/o pozu. po zakonu 2. Zgradarina .... 30°/« 30% зо% 20% 14-22% 3. Splošna pridobnina . 10% io% — — __ 4. Pridobnina od samost. dela in zanimanj . . 5,2,15% 5,2,15% 10,5,2 12, 8, 2 o/0 12—22 % 10—20% 8-18% 6-16% 5. Pridobnina od podjetij zavez, polag. račune . 10—25% 10—25% 15-30% 15-30% 12-27% čist. dob. 4°/oo-12°/oo premož. čist. dob. 4%o-12%o premož. čist. dob. čist. dob. • 6. Rentnina ..... 10% 10% 10% 10, 15% 8, 15% 7. Dohodnina .... (eksistenčni minimum J 2-15 % 3.600 Din 2-150/0 3.600 Din 0-5—20% 3.600 Din 2-5-15«/0 3.600 Din — 8. Davek na premoženje 0-5%l0--l-5°/00 0-5 %ft--1'5%„ — — — Vrline sedanjega zakona. Veliko olajšavo za davkoplačevalce tvori ukinjenje invalidskega davka in komorske doklade, ki pomenita 30—60 odstot. doklado na neposredne davke. V zakonu so oproščene zgradarine kmečke hiše v kmečkih občinah kakor tudi hiše zadrug in zadružnih zvez, katere ugodnosti prejšnji načrti ne poznajo. Rentnine proste so obresti vseh onih zadrug, ki so oproščene plačanja pridobnine. Pridob-nine podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, so oproščene razun zadrug in oblastne samoupravne hranilnice. Edino v tem zakonu se upoštevajo gospodarsko šibki sloji s tem, da se določa eksistenčni minimum pri zemljiškem davku, kjer se dopolnilni davek ne določa za zemljišča, katerih katasterski čisti donos ni večji ko 1000 Din, s tem, da se za državne uslužbence, zasebne in samoupravne uslužbence ter ročne delavce z mesečnim dohodkom do 4000 Din določa eksistenčni minimum 400 Din mesečno in za vsako dete še posebej 100 Din mesečno. Kakor je iz tabele razvidno, so davčne stopnje za male kmete, hišne posestnike itd. nižje ko v prejšnjih načrtih, šele velika posestva, velike hiše itd. bodo obdavčene približno tako kot sedaj, ne sme se pa pozabiti, da odpade dohodnina, katero so dosedaj plačevali velik zemljiški in hišni posestniki, obrtniki, trgovci itd. Zelo znižana je pridobnina podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, kar je v prid naši trgovini in industriji. Z novim davčnim zakonom odpadejo vse doklade, kakor 150 odstot. doklada, v kateri je zapopadena 60 odstot. bivša deželna d( klada in ostale vojne doklade, ter izredne doklade (500 odstot. in 30 odstot.), la'ere so davčno neenakost še poslabšale. S tem je postal zakon preglednejši, priprrstejši, predpis davkov bo znatno olajšan Veli! ega pomena za nekatere dele naše države je sestava davčnih odborov, v katere volijo občinski odbori 3/» vseli članov, s čemer je dano davčnim ob-vezancem odločujoče sodelovanje pri predpisu davkov. Noben prejšnji načrt davčnega zakona ni dal lako dalekosežnih ugodnosti davčnim obvezancem. Kot posebna vrlina sedanjega davč. zakona se od gospodarskih krogov navaja, du je v sedanjem za' onu znatno manj zadev, ko v prejšnjih zakonskih načrtih prepuščenih ureditvi potom pravilnika, oziroma uredbe, da so ublažene uredbe glede lazili in da je dopolnilni davek prost vseh samoupravnih doli lad. Kupujte stadionske srečke! Žrebatre bo neurehlicno dne ZS. marca predložila načrt zakona, ki pomenja znatno zboljšanje 4. načrta davč. za! ona, je začela ista koalicija najhujši boj, je smalrala za potrebno vse poskusiti, da se onemogoči sprejetje zakona. Četudi se je zakonski načrt v davčnem odboru še zboljšal, četudi se je šlo celo tako daleč, da je finančni efekt v nevarnosti, niso opustili >pobornikk za izenačenje davkov — svoje borbe, operirajo z netočnimi številkami, izražajo razne dvome, pomisleke itd. Primerjajmo sedanji zakon s prejšnjimi zakonskimi načrti, osobito s 1. in 4. načrtom! Prvi načrt davčnega zakona. Komisija, ki je 1. 1922. v finančnem ministrstvu izdelovala prvi načrt davčnega zakona, je z \ečino glasov odločila, da se naj pri nas uvede mešani sistem davkov, poleg objektivnih davkov naj se uvedejo i subjektivni davki. Radi tega vsebujejo vsi davčni načrti še dohodnino, prvi in drugi davčni načrt pa še povrh davek na premoženje. Razun tega vsebuje 1. in 2. davčni načrt tri vrste pridobnin, vse davčne stopnje so znatno višje ko pri naslednjih davčnih načrtih Zemljiški davek znaša n. pr. 20 odstot. kalasterskega čistega donosa, znadarina (hišno-najemni davek) celo 30 odstot. čiste najemnine, dohodnina se začne z 2 odstot. in gre do 15 odstot., pridobnina podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, znaša 10—25 odstot. čistega dobička, poleg tega pa še 4 % „ do 12 %n čistega premoženja podjetij. Invalidski davek in komorska doklada ostanete še v veljavi. Četrti načrt davčnega zakona. Ta načrt je vseboval celo pooblastilo fin. ministra, da mere uvesti izredno doklado na* davke, ako bi predpis davkov ne dal zaže-> ljenega rezultata. Razun tca je. ostal v veljavi i invalidski davek ter komorska doklada., Davčne stopnje so zelo visoke; za zemljiški: davek 20 odstot ka'asterskega čistega dono-^ sa, za zoradarino 20 odstot. čiste najemnine.; za splošno pridob. 12, 8, 2 odstot. čistega dobička, za posebno pridobniuo 15—30 odstot.. čiste/a dobička, za rentnino 10—15 odstot.. obresti. Zelo visoka je bila davčna stopnja' za dohodnino, ki znaša 2.5—15 odstot. dohodkov, medtem ko je eksistenčni minimum : 3.600 Din zelo nizek, nižji ko sedfj. Pregledno sliko o prejšnjih načrtih in sedanjem davčnem zakonu podaje sledeča ta-' bela: Produkcija premoga v naši državi v seotembru 1928 Kakor redno objavljamo podatke o produkciji premoga v Sloveniji (zadnjič za mesec november 1927), tako imamo sedaj tudi podatke o produkciji premoga v vsej državi. Produkcijska statistika v naši državi nudi izredno malo podatkov, je pa za presojo gospodarskega položaja največje važnosti, v prvi vrsti pa pride tu v poštev produkcija premoga. Premog je gotovo za industrijo in železnice, kakor sploh za vse gospodarstvo najvažnejša surovina. Danes objavljamo statistiko za prvih devet mesecev. Produkcija in število delavstva je znašalo (vse v tisočih): drž. slov. del. povprečno 1913 258 132 ? povprečno 1926 345 138 29 januarja 1927 409 173 30 februarja, 1927 385 168 29 marca 1927 377 148 29 aprila 1927 325 134 28 maja 1927 345 136 28 junija 1927 326 132 28 julija 1927 364 141 28 avgusta 1927 428 171 29 septembra 1927 419 165 30 Naša produkcija premoga stalno narašča, kar kaze na razvoj našega gospodarstva. 2e trikrat je v prvih devetih mesecih p. 1. prekoračila višino 400.000 ton mesečno. V 1. 1926. je znašala celokuDna produkcija premoga 4,141.000 ton, v prvih 9 mesecih leta 1927 pa že 3,378.000 ton. Tako lahko računamo, da bo v celem letu 1928 znašala nad 4 in pol milijona ton ter bo s tem za ca. 50 odstotkov večja kakor predvoma produkcija. Produkcija v Sloveniji je znašala v prvih 11 mesecih lanskega leta 1.738 milijona ton napram 1.494 milijona ton v prvih 11 mesecih leta 1926, bila je torej za 15 odstotkov večja. Dočim je pred vomo Slovenija dala ca. 50 odstotkov vse produkcije premoga v državi, je pa lansko leto računati v Sloveniji samo s 42 odstotki produkcije premorta v celi državi, ečnrav se je produkcija od 1913 na 1927 dvignila od 1 6 na 19 milijona ton, torej za 20 odstotkov. Ta veliki dvig produkciie v državi je pripisovati predvsem naraščaniu produkcije v Srbiji, ki šc ni dosegla vseh razvojnih možnosti. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurzi: Franc .Inpelj, Ljubirma VIL, Celovška cesta; konk. konvs. dr. Gradnik, uprav, mase dr. A. Svigelj. Prvi zbor upnikov 2". febr., oglasiti do 31. marca, ucrotov. narok 14. aprila. — Anton Volpert, trg. tvrdka. Tomerin fprij. do 8. aprih); Živojin MUrovič. Š»bac; Petar C. Jokanovič, trg., Užire (prij. do 20. marca). * $ * Družbe z nm zav. 1927. V zadnjem četrtletiu lani je bilo v trgovinski register vpis*mih 15 novih družb z om. zav. s k-pihlom 85?.000 Din napram 13 s kapitalom 1.755.000 Din v 3. četrtletju 19?-7. Skupno se je v teku leta vpisalo 57 družb s kapitalom 4.330.000 Din, dočim se iih je v lelu 1026. vpisalo 52 s kapitalom 4.004.000 Din in leta 1925. 48 s kapit-lom 5.080.500 Din. Zborovanje mlekarskih zadrug. V nedeljo dne 12. t. m. se je vršilo v Ljubljani v hofeiu »Union« zborovanje vseh mlek-rskih zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi. Na tem sestanku se jc predvsem razpravljalo o krizi mlekarstva. Radi nastale nadprodukcije so cene mlečnim izdelkom, zlasti siru, že toliko padle, da prodaja'o danes sirarne sir po svoji lastni produkcijski ceni. Sklenilo se je, da naj vodi trgovino z mlečnimi izdelki le centrMn, ki bi poskrbela za izvoz mlečnih izdelkov, doma v tuzemstvu pa vzdržala cene na primerni višini. Zastopniki mieknrskih zadrug so naprosili in naročili vodstvu Osrednjih mlekarn v Ljubljani, da izdela načrt za skupno prodiio vse mlečne produkcije. Ponovno osnovanje Hrv. gospodarskega društva. V soboto se je vršil sestanek zadružnikov bivšega Hrv. slav. gospodarskega društva, na katerem so sprejeli pravilnik za osnovanje Hrv. gospodarskega društva kot Zveze zadrug. Dobave. Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 23. I. m. ponudbe glede dobave 130 m' jamskega lesa. — Drž. rudnik v Brezi do 25. t. sn. ponudbe glede dobave 1 kompresorja; do 29. t. m. pa glede dobave 260 ma jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalue licitacije: 5 in 6. murra t. 1. pri kr. redarslvenein ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave oblek. 5 marca pri ravn. drž. železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji ustroj. — 5. marca pri upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek, v Belgradu glede dobave papirja; 6. marca pa glede dobave desk in letev. — Natančnejši podatki v zbornici TOI v Ljubljani. Pasler Handelshank, ki ima interese tudi v Jugosl -viji. n. pr. pri novo ustanovljeni banki >Op-Sle jugoslaveusko bankarsko društvo, a. d., Belgrad (kapital 100 milijonov Din, rezerve 25 milijonov) povišuje kapital od 75 na 100 milijonov švicarskih frnkov. Bodoča produkcija tekstilnih sirovin. Coles Ifarman, ustanovitelj velike angl. družbe za pro-dukcilo umetne svile >Branson Artificial Silkt, ceni bodočo produkcijo tekstilnih sirovin sledeče: 1926 bombaž 5 milijonov Ion, volna 2 milijona ton, n»r. svila 37.000 ton, umetna svila 110.000 Ion. 1980: bombaž 5 milijonov ton, volna 2 milijona ton, svila nar. 20.000 ton, umetna 250.0C0 Ion. 1986 bombaž 4 milijone ton, volna 2 milijona ton, svila nar. 10000 Ion in umetna 2,500.000 Ion. 1910: bom-b-ž 3 milijone ton, volna 2 milijona ton, svila nar. 5000 ton in umetna 5 milijonov ton. Iz teh cenitev je razvidno, da se pripisuje umetni svili v bodočnosti vodilna vloga. Uvoz le-n v Francijo. Lani je Francija uvozila 1,181.000 Ion stavbnega lesa, 605.000 Ion drogov. lSorzra FORMAN ffiurti noifieclui je bilo za devizo London, potem za Dunaj in Prago. Zanimivo je, da je bilo blago Narodne banke v de-vizi Trst 301.65, privatno pa 301.50, kar je bil tudi zaključni kurz. Poleg notacij v tabeli je bilo blago Narodne banke v Budimpešti po 995.08 (včeraj 095.08) in Bruslju 792.85 (včeraj 792.80). Devizni teiaii пв liubl'anshi oorzi dne 14. febr. ш povpraš. pon. sreduji sr. 13 II. Amsterdam — 22.9: _ ^» Berlin 1356.50— 1359.50 13^8.0 1358.00 Curih 1093.50— 10*6.50 1095.00 1095.00 Dunaj 800.25- 8( 3.V5 81 1.75 1 801. 7 London 277.13— 277ЛЗ 277-53 277-52 Newyork 56.80— 57.00 50.90 56-0- Pariz — 223- 6 — 223.77 Praga 164.40— 169.20 16 VSO 168.80 Trst 301/50- 302.50 3i 1.50 301.45 l)ne 14. februarja 1928. DFN AR Na deviznem tržišču ni znatnih izprememb. Kurzi so se le malenkostno lzpremeuili pri znatnem prometu. Knkor običajno je Narodno b nka pokrila večino potrebe, ker je bilo privatno blago le v devizah: Trst in deloma Berlin. Največ povpraševanja Zagreb. Amsterdam 22.89—22.95, Berlin 1356.50—1359.50, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 800.25-803.25, London 277.13—277.93, Ne\vyork 56.80—57, Praga 168.40-169.20, Trst 300.68-302.68. Belgrad. Amsterdam 22.89—22.95, Berlin 1356 — 1359, Budimpešta 993.50—996.50, Curih 1093.50— 1090.50, Dunaj 800.25—803.25, London 227.18— 227.93. Nevvvork 56.80-57, Pariz 222.76—224.76. Praga 168.40-169.20, Trst 300.57—302.57. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.97, Budimpešta 90.85, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.20, London 25.34. Newyork 519.C0, Pariz 20.-135, Praga 15.41, Trst 27.54, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 88.45. Trst. Belgrad 33.17—33.20, Curih 362.EO-364.50, Dunaj 263.25—269.25, London 92.05—92.07, Newyork 18.80—18.88, Pariz 74.20—74.30. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.375, Kodanj 190, London 34.005, Milan 37.63, Newyork 710, Pariz 27.805, Varšava 79.0-1. Valute: dolarji 707.25, franr coski frank 28.10. lira 37.62, dinar 1242, češkoslo* vaška krona 21.02. Praga. Devize: L i' .a 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.60, London 164.40, Nevvyork 33.745. Diuar: Ne\vyork 175.65, Berlin 7.36, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaklj. Ljublj. kred. po 135, Pra-štediona denar 875, Slrojue 70 bi. V Zagrebu jo bilo tržišče bančnih papirjev dosti živahno, industrijskih pa mirno. Vevče so bile zaključene po 135 napram včeraj 145—148. Za vojno škodo jo bila tendenca dosti slaba. Notirala je kasa 436, aranž-inan 436 -430, febr. 433.5—436 (zaključki 43S, 434.50, 430, 433), marec 433—437, dec. 450—460. V teku borznega sestanka se je pojavilo nekaj več kupnih nalogov. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Praštediona 875 den.. Kred. z vod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 140 den., Ruše 265— 280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 88, agrari 54.50—55, vojna odškodnina 430. febr. 430—437, marec 437. dec. 457—460, Hrv. esk. 52, Hipo 05—66, Jugo 93.25, Praštediona 875, Ljublj. kred. 135, Šečernna 550. Drava 550—575, Slavonija 11.50, Trbovlje 580—540 Vevče 135. Belgrad. Narodna banka 5900—5950, vojna odškodnina 446, 438.50, uit. febr. -130, 432, uit marec 439, 432, uit. april 439,430, Izvozna banka 1020, Zemeljska banka 45, Tob. srečke 89, 7% invest. posoj. 89.50. agrari 55. Trst. Adria 20-1, Assicurazioni Generali 6365, Cosulich 170, Riunione ndrintica 2890, Tripcovicli 256, Split cement 278, Trž. Lloyd 0S5, Dalmatin 117, Oceania 93. Dunaj. Podon.-savska-Jadr. 87, Hrv. esk. 6.20, Hipo 7.90, Alpine 41.30, Leykam 10.80, Trbovlje 67.10, Kranjska industr. 43.30, Gutmann 29, Munduf 174.75, Slavonija 1.32. BLAGO. Ljubljana. Les: Remeljni smreka-jelka oslro robi monte od 3—5 m deb. od 48/68, 53—73, 58—78 78—78, 98—98 Iko vag. meja 2 vag. po 530. bukov! parjeni ostrorobi ,paral, očeljeni, plohi 27 in 38 mm 50 in OO mm od 2 m dalje I., II. fko vag. nakl. post 1 vag. po 950; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 ko 2% baška 385- 387.50, slav. 375—877.50, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 525—530. koruza b"ška nav. vozn. febr. 287.50, marec 292 50. april 297.50, maj 302.50, činkvantin 297.50; zaklj. 1 vag. pšenice. Tendenca čvrslo. Novi Sad. Pšenica bač. 332.50—342.50, potiska 387.50-847.50, ban. par. Vršac 330—340, gor. ban. 327.50-337.50, sr. 337.50- 347.50, rž bač. 295-305. ječmen bač. 295—305, mac. 240—245, oves bč., ban., sr., slav. 250- 260, koruza bač. stara 245—256, mn-rec-spril 247.50—257.50, april-maj 250—260, bač bela 250—260, ban. par. Vršac 242.50—252.50, stara 245— 255, marec-april 256—260, sr. 240—250, marec-april 247.50— 257.50, moka 0 g in gg 475—4&j. št. 'J 455—465, št. 5 435—455, št. 0 370-380, št. 7 300-310, št. 8 235- 240, otrobi bač., sr. 210—220, slav. 200-210, fižol bač. beli 300 - 305. Tendenca čvrste jša. Promet: 4 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 24 vag. koruze, 4 vag. moke, 2vag. otrobov, 1 vag. ječmena. Budimpešta (terminskn borza), 14. febr. Teu denca čvrsta. Pšenica marec 31.52, 31.64, zaključek 81.62—81.64. maj 32.20, 32.30, zaklj. 32.28—32.30. okt. 29.84. 29.86, zaklj. 29.84—29.8«, rž marec 30.38. 30.-1«, zaklj. 8u 86—80.38, nmj 3" 80-'10.81, z'klj. 80.26—30.28, okt. zaklj. 24.72-24.76, koruza maj 20.41, 26.51, zaklj. 26.52—26.54, julij 26.88.