Št. 90. V Mariboru, vtorek 6. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Maribora s pošiljanjem nadom, za colo leto 10 gold., za pol leta S gold. za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za taje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 golti., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ^etiristopne petit-vrete 6 kr. Če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat Be plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroSki ulici hisn. itov. 220. Ooravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila._t. j. administrativne reći, je v tiskarniri: F. S kaza in dr., v koroški uliui hišn. st. 229 nega tujega kapitala omedleva pri nas mnoga za krepko razglašena glava, a mnogi naš rojak vije si roke mene, da kaj takega nam nikdar ne bi bilo moči dognati. Kakovi predsodki! Odkod pak se more ta tuji kapital pri nas vzdržati, jn pomnoževati razve od nas, od naših pHjvensk*h žuljev? Vprašajte D. pr. mariborskega trgovca, s kom baranta, od koga živi, in nijeden Vam ne zamolči, rekši: „od slovenske okolice; od mesta bi moral konec vzeti." Mi redimo tuji kapital; naša lenost odpira mu vrata na stežaj j naša malomarnost je tujemu obogačanju kriva. Mi, gledaje na tujega podvzetnika , domiš-Ijujemo jemu bog vedi kakovo veliko učenost in bistroumnost. Kakor da tuji podvzetnik % drugimi možgani miBli, sklepa in računi nego mi. A kedar zvrne, kar je pri nas tako rekoč, rna dnevnem redu"? — Jaz, poznavajo te tuje podvzetnike me nim, ka se oni le z enim pred nami odlikujejo podvzetuostjo. A tej, to priznavam, zaostajamo ni i daleko za tujcem. Prosto naše ljudstvo, vsaj štajersko, ima prigovor za to: „Nemec hodi tri dni pred nami." Podvzetnosti nam menjka, drzovitosti (se ve da razumne in poštene, ne one moderne), a takovo daje samo čvrstost narodnega življa. Kajti občna čvrstota kakega naroda vdi huje tudi osobniku in pojedincu srčnost in pod-vzetnost pri vsakem (ne samo političnem) delu fclvo, kako iz krepke narodne nravstvenosti izvirajo vse narodove kreposti! Tudi znanja više trgovine in obrtnosti ne menjka pri nas. Pogladimo v naše velike proda jalnice (tuje), kjer sede Slovenci za knjigovodje in vodnike. Pogledimo v tvornice (fabrike), pri nas veČi del v tujih rokah; tu je več nego polovica delavcev (tudi više vrste) Slovencev. V vrsti evropejskih delavcev, vsaj takih, ki vee razumnosti potrebujejo (Escher jih pri St. Millu postavlja v vrsto), zavzima naš slovenski delavec po mojem prepričanji jako častno mesto, vsaj kolikor se dušnih sposobnostij tiče. Kakovi talenti se pred našim ljudstvom glede delavske umetnosti nahajajo! To človeka včasih baš usolpi. Znani so mi taki, ki znajo po 10 in šče po več rokodelstev. Se vć da jim metode in vkusnosti menjka. Ne naša nesposobnost, ne naša nespretnost, nego naša boječnost, naša nepodvzetnost je kriva, da je viši obrt (promisel) in veča trgovina pri nas v tujih rokah. Mi moramo najpreje svojih predsodkov znebiti se, mi moramo le premišljevati in sredstev iskati, kako se te tuje nadvlade rešimo, kako tudi mi samostojni delavci in trgovci postanemo. A o tem v bodočem spisu. Politični razgled, Oznanili smo že, da pridejo v prihodnjem mesecu v llerl'inn skupaj trije cesarji: avstrijski, nemški in ruski. Ta shod je najvažnejša novost zadnjega časa: zatorej tudi novine vseh barv govore in ugibajo o njem in njegovem pomenu. Nemške in magjarske. ki so prej upile in kričale na Rusijo, presedlate so zdaj hitro ko čujo, da pride ruski car, in pripovedujejo da Slovenci An narodna Jih tleli* vnost. vni. X. Krepost narodnega življenja mora se v vseh predelih človeškega delovanja javljati. Čem več strok ima to delovanje, Čem več močij se posvečuje strokovnemu delu, tem krepkeje je narodni živelj. Iz te pri raznih narodih opazovane prikazni smejemo tudi pri nas na nekakov napredek zaključevati. Posebno v novejšem časn se naša slovenska delavnost uže tudi na polje materijalnih koristlj razteguje, med čem je preje samo na dušnem kretala se. Z izključivo politične delavnosti prestopil je s časom naš narod na literarno polje, z literarnega na socijalno (osnovanjem zabavnih društev) in v najnovejšem času tudi na ntirodno-gospodarstveno (denarsko, bankovsko, asociacijsko) poslovanje. Vedno širje in vedno globlje zasaja naš narod svoje korenine v zemljo, vedno bolj se tudi širi narodovo steblo, vedno bolj se vzdiguje jegov vršeč proti sinjemu nebu. Lipi, slovanskemu simbolu enak, vzrašča naš narod, polagoma, a krepko, menj vidno, a tem bolj postavno, čem obzirneje, tem širje in temeljiteje. Najteža, najhujša borba pa nas čaka šče ravno v socijalne m in gospodarstvene m našem napredovanji. Tu nas zavirajo z ene strani historična, iz starih vekov do dnešnjega dne nadaljevana prevaga tujega kapitala, z druge pa lastni naši predsodki. Vide skladišča nakopiče- Listek. Od profesorja g. J. H a u d o u i na d e 0 u r-tenav iz Petcrshurga, kateri biva kaka dva meseca na Slovenskem, dobili smo sledeče pismo, katero brez spremembe natisnemo s priporočanjem, naj vsak rodoljub, ki more, ustreže njegovi prošnji. Vidi se iz njega tudi, kako se je Rus v nekoliko tednih naučil gladko slovenski pisati. Pismo se glasi: Gorica, 26. julija 1872. 1. Častiti gospod urednik! Jako me je veselilo, ko sem bral v 86. štev. „Slovcnskcga Naroda" poziv g. A. L. B. iz Ljubljane k slovenskim d jakom , da bi porabili počit-ničen čas za opazovanje ljudstvenih šeg in navad in za zapisavanje vsake tvarine, ki je zložena v slehernem slovenskem dijalektu. Veselilo me je pa to vsled tega, ker sem se pripeljal Iz Petro-grada v slovenske dežele namreč s tistim namenom. Moja želja je, sebrati kakor mogoče več tvarine za popisanje razločkov med posamesnimi dijalekti slovenskega jezika. Gotovo je, da, če bi hotel izpeljati ta svoj namen popolnoma uatanjčno, moral bi porabiti zanj celo življenje. Jaz morem poznati omenjene razločke samo v občnih čertah ter se moram obmejiti morda na stoti del vseh krajev, kateri se nahajajo v vseh deželah s slovenskim ljudstvom. Da bi dobil konkretni temelj za svoje teoretične sklepe o lastnostih slovenskih dijalektov, moram si pridobiti materijal ali tvarino, ki obstoji v pravljicah, pesmih, zastavicah, prigovorih in drugih plodih ljudstvene stvarjavue (tvo-rivne) moči. Toda vse te slovstveno - ljudstvene prikazni imajo znanstveno veljavo ne samo v jezi- koslovnem, ampak tudi v zgodovinskem, mitolo-gičnem in drugih obzirih (pomenih). Tedaj, ako ravno me poglavitno zanimajo le jezikoslovne stvari, pazim tudi na obseg tega kar dobim, in celo sem se namenil, sebrati vse dozdaj po posa-mesuih slovenskih časnikih raztrošene ljudstvene reči ter izdati je na svetlo, vred s temi, katere se mi posreči dobiti. — Posebno bi pa bilo koristno za moj namen, ako bi me podpirali v omenjenem obziru vsi Slovenci , ki imajo priložnost opazovati ljudstvo na deželi in slišati iz njegovih ust vse slovstvene stvari. Cc se ima doseči, dasiravno približna polnota, takošua pomoč od strani rojenih Slovencev je neobhodno potrebna. Njih trud v tem obziru bo na vsak način bolj plodovit, nego moj j kajti, prvič, sleherni djak i. t. d. ki prebiva v kasne vasi o počitnicah, ima mnogo več časa uatanjčno izštudirat (iziskat) domači dijalekt, drugič pa, kot dobro znani vsem prebivalcem, ne potrebuje si poprej pridobivati zaupanja in lahko dozve vse, kar se pripoveduje med ljudstvom. — Po tem vzroku ne morem uič več, kakor od vsega srca pridružiti se glasu g. A. L. li. in v imenu vseh strokovnjakov prositi vse gg. dijake, učitelje, duhovne in druge omikane, da bi, kolikor je mogoče, opazovali ljudstvene življenje in ljudstvene slovstvene prikazni ter je skrbno zapisavali. — Pri te priliki si dovoljujem izreči nekatere opombe in nasvete, kar se tiče načina, na kako še se mora sebirati omenjena tvariua (gradivo.) To, kar se zapisuje z ust ljudstva, mora vse izobraževati popolnoma natanjčno, popolnoma zvesto. Gotovo, za zgodovinarja in mitologa je zadosti, poznati podrobni obseg neke pravljice ali t. p. stvari; in ako so ima v obziru le tiste dve veji znanstva, ni potrebno tako strogo deržatl se v zapisavanji vseh posameznosti) tega, kar se sliši od ljudstva; ako se pa hoče z nabrano tvarino koristi vsestransko, takrat je neobhodno znpisavat popolnoma tako, kakor se sliši. Mimo zgodovinarja in mitologa ljudstvene slovstvo v mnogem obziru važno — celo važnejše — tudi za psihologa , slovstvenega zgodovinarja in posebno za jezikoslovea. Psiholog hoče poznati ljudstveno mišljenje (anschauungsvveise), kolikor se ono prikazuje v slovstvenih tvareh j tega pa ne more doseči, če zapisavatelj pokvaril čisto, najivno rekavo (način govorjenja) ter zamestil jo z umetnim, lite-raturuim slogom. Se več mora se tisto reči od potrebnostij izpitovatelja slovstva v strogem smislu te besede, ker ta študira razun drugih stran tudi namreč lastni ljudstvenim tvorom slog v prostem, natorneru , neobrisanem stauu. — Toda više vseh tistih potrebnostij stoje koristi, katere izvleka jezikoslovec iz ljudstvenega slovstva, če je zapisano popolnoma objektivno. Iz vseh strokovnjakov, ki imajo opravit z ljudstvenim slovstvom, samo jezikoslovec je v stanu delati strogo znanstvene, induktivne sklepe, katerih uatanjčnost je v mnogih slučajih enaka (podobna , gleich) z natanjčnostjo sklepov naravoslovca. Med vsemi pa deli jeziko-slovstva z največjo natanjčnostjo in strogostijo se odličuje glasoslovje ali fonetika; v tem obziru dan današnje jezikoslovje stoji že tako visoko, da se lahko načrta fonetična prihodnjost jezika. Gene-tična zgodovina glasov jezika je pa važna 1) sama o sebi, predstavljajoč zgodovino ene iz funkcij Človeškega organizma , zgodovino ene iz psihično-fiologičnih prikazuij; 2) kajti pomaga h karakteristiki danega naroda; 8) kajti služi za zvesto podlago pri razdelitvi (klasifikaciji) sorodnih jezikov , tedaj tudi sorodnih narodov. Da bi vendar je -- Andrasi vse to sesnoval , da ima shod namen mir utrditi itd. Ce je Andrasi z Bismarkom hotel na tem shodu uglaviti in utrditi tako prijateljstvo s Prosijo. katero hi Magjarom na vzhodu kostanj iz ognja jemalo . storjena mu je z nazoč-nostju ruskega dvora velika črta črez račun; ravno tako moremo Slovanje zadovoljni biti, ako se tam v Berlinu res utemelji in dogovori mir, če prav le za nekaj časa (kajti za bodočnost vsi carji sveta ne morejo miru obljubiti) — tudi to nam Slovanom ustreže, kajti miru potrebujemo, in zopet le miru, da dozorimo in se ukrepimo. Kadar bo pa gruške zrele, padajo z debla in noben vrtnar jih na drevji ne obvaruje. Minister zunanjih zadev Andrasi je te dni v svoji graščini Terebes - u sprejel deputaeijo oficirjev in jim pri kosilu rekel, da za mir ne gara u tira dalje nego dve leti. — Ponavljaje muh imeli priliko zaznamovati po-skušajc. kako Poljake z Rusi z ed i niti i u spraviti, /daj zabiležimo zopet novo prikazen istega namena. V Genfu je izšla knjiga z uaslo-vom „La Pologne ct la Kussie dans la Slavie.'* Pisatelj je Karel Mikoszevvski, ud poljske revolu-cijnnarr.e vlade 1. lSG.'j. Kujiga govori zato, naj se Poljaki zlože z drugimi Slovani, sosehuo z Rusi, za vzajemno obrambo pred Ncmštvom. Na Turškem seje vršila zopet prememba v iniuistoratvu. Namesto Mahmud-Paše je za velikega vezirja postavljen Midhat-Paša, Slovanom neprijazni listi sodijo, da je novi vezir bolji za njih nego prejšnji, ki je bil, baje, Kusom rprijazen." Vere vrednejši glasi pa govorć, da je Turek eden in Turek drugi, nered in gnjiloba sta vladala pod onim in bosta pod drugim. Razne stvari. * (P r o f. P a j k in S u m a n) — Ravno nam je došla novica, da je ministerstvo uka g. Janku Pajku, in g. Sumanu službe v Mariboru, katere so bile razpisane, z novic — odreklo. Motivov ministerstvo ne navaja uikakovih. — Torej je vendar ostalo pri progaujanji slov. profesorjev, samo ker sta Slovenca! a niti preiskave, niti zuslišauja, niti sodbe! To je pravica V To jezikoslovec mogel delati svoje sklepe na čisto realni podlagi. mora imeti tvarino (gradivo), pripravljen po -trogoznaustvenib načelih, to je tako, da bi se po zapisanem lahko moglo rekonstruirat govorjeno. Vsled tega zapisavatelj mora uatanjčno ponavljati vse glasove odsenčuosti (nuaiicen), on mora predstaviti, tako rekoč, optično fotografijo akustičnih prikazni), se ve da v taki meri, katero dopuščajo človeške sposobnosti iu znanstvena sredstva (pripomočki). Da bi se zadostilo tem tir-jatvam, nekateri fiziologi iu lingvisti so sestavili posebni fonetični alfabet, s katerim bi se moglo izraziti vse posamesne glasove momente. Ampak malokdo, lazun morda ustauovnikov omenjenih alfabetov, je njih tako zmožen, da bi bil v stanu hitro zapisavat ž njimi to, kar se mu pripoveduje. Tedaj narholj je, pri zapisavauji, na primer, slovenskih pravile itd., rabiti navadni latinski alfabet, ali pomnoženi s čerkumi za vse te glase, za katere ni izrazov v navaduej tdovenskej pisavi. Izvir tega poinnoženja se more jiskati v grškem in kirilskem alfabetu, in razun toga se morejo u-stauavljati popolnoma samostalne čerke. Tako, med drugim, se mora v znaustvonej pisavi uatanjčno razločevati vsaj poglavitne od-seučnosti (nuanceu) samoglasnikov : :i »•, široke, sređuje in oske : za prvo se more porabiti U ali pa at, za oske pa grško i ali pa e ■ .1 o se morejo razločevati na podobni način. Se za nektere druge odprte polne samoglasnike se morajo ustanoviti posebni znaki (zuamnja), uamreč 1) za. globoke a, ki posreduje med širokim o in čistim širokim a, 2) za glas sredni med « in nemškim 6, in kateri se more opazovati v podgoriškej Prva-čini, Šempasu Vogerskej itd. v takošnih besedah, kakor na pr. mati, mačka, pas i. t. d. (samo postava;' Tu pa nihče spicljev in čuvajev zakona ne stavlja, kot pred prižnieo! *(VBelgrad) pojde 22. avg., kakor rSoča" omenja, od strani primorskih Slovencev, narodni zaztopuik dr. LavriČ. — Kdo pojde iz Stajersko-Slovenskega in iz Kranjskega, nij še gotovo. Pojde pa vsakako menda kdo. * (Iz Loža) se nam piše: Pretečeno noč je pogorela soparna pilenca ižaga) Sčitotnirja Vilharja v Prezidu preko hrvatsko-kranjske meje. Iz hlevov se je komaj rešilo blago, iz hiše le nekoliko perila iu oblike. Ogenj je bil strašauski ker je h krati 20.000 žagane v hišice zloženih gorelo. — Zavarovan je bil, toda za manj, kakor je škode, — pri „Slaviji". * (Ljutomerska) čitalnica dala je natisniti na lep papir z narodnimi barvami krasno Ipavčevo pesem „Slovenka" z napevom vred in si omislila mnogo iztisov., Gospodicinc uaučile so sc to spomlad v čitalnici pesem to prepevati, čitalnica je pa v trgu iu okolici pesem prodajala (možkim), ženskam pa podarjevala — in lepa ta pesem se je v trgu in okolici tako razširjila in priljubila, da se je sploh čuje popevati iz dekliških src — celo nemškutarkam se dopade. Ker je čisti dobiček pri razproda janji namenjen novi dekliški šoli v Ljutomeru, speča sc je prav lahko. Ako pa še kdo želi te pesmi — cena 10 kr. — naj sc oglasi pri tajniku ljutomerske čitalnico. * (P o p r a v c k in p r i s t a v c k) V št. 88. na prvem mestu razglašeni objavi glede narodne tiskarnice so izpadle tri bosede, ter je potem cel pasus nejasen. Naj se bere: Tistim p. n. delničarjem, kateri so že vse vplačali na svoje delnice, razposlale se bodo delnice, kakor hitro bodo uredjene vse potrebne priprave." * (1 z T r s t a) sc nam piše, da so l. t. m. delavci v c. kr. eolnini delo ustavili. Ker se jim pa že isti dan opoldne placa za 2 gld. na teden povišala, so se delavci povrnili na delo — rVcr-fassungs-Verein" v Trstu je poginil. * (0 besedi Rojanske čitalnice) napravljeni 28. julija na korist poplavljencem na Češkem nam je prepozno došlo poročilo. Zato po-snemljeno iz njega samo to, da je deputacija ljubljanskega dramatičnega društva z g. Nollijem na čelu sc besede udeležila in da so se pri njej posebno odlikovali pevci od št. Ivana, sami prosti okoličani. Za. Čehe je čitalnica nabrala 90 goldinarjev. * (,,Vranska narodna čitalnica'') napravi 18. t. m. besedo v čast rojstnega dne Nj. cesarskega veličanstva", tombolo in ples. — Odbor je dovolil vstop vsakemu poštenjaku, ako tudi ne bi bil ud. Vse rodoljube, kakor tudi druge lojalne državljane bližne in daljne vabi uljudno k tej v/a jemni svečanosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor. *(Vinorejsko društvo) se je ustanovilo, kakor „Sočau piše, v nedeljo 28. julija v Vertojbi za tamkajšnjo okolico in izvolilo za svojega pred sodnika g. grofa ('oronini-ja, župana šentpeterskega iu deželnega glavarja. Zdaj imamo že tri taka društva na Slovensko-Goriškem: eno za Brda v Pevmi, eno v Dornbergu in eno v Vertojbi. Da bi le ne ostala pri osnovi. ampak da bi čvrsto napredovala na polji vinoreje, katero je na Goriškem še nezorano in malo da ne za vsemi deželami zaostalo, da si bi moralo Goriško po legi svojih vinogradov in vsled jako ugodnih podnebnih in zemlji.srni h razmer boljša vina imeti od morda vsake druge dežele našega carstva. * (Dr. A. Rojic) iz Dornberga, Slovencem iz goriške okolice dobro znani zdravnik in vrli rodoljub, se preseli, kakor slišimo, okolo 15. avg. v Gorico. * (Dr. M a t k o v i ć) , hrvatski akademik, je pozvan k 8 sednici mednarodnega statističnega kongresa V Moskvo. * (Dr. M i le ti č), znani zastopnik ogerskih Srbov, je prišel te dni v Zagreb. Magjaronski or gan žuga, da ga noče pustiti iz vida. * (Hrvati in učitelji.) V „Obzoru", glavnem organu narodne stranke hrvatske, čitamo: „Hrvatsko ljudsko učiteljstvo mora v interesu občega napredka kot reprezentant kulture narodne postati ravnim in ravnopravnim i drugimi stanovi. To velja tudi glede plače in ugleda (veljave). Ne bodemo narodno bolje stali, dokler ne hode učitelj v vasi raven v dohodkih jurasoru (pristavu) iu župniku." na mesti naglašenoga a); 3) glas sredni med u in i, ki sc razvil v nekaterih di j al ek tih iz naglaše-nega «, ter kateri v nekaterih krajih se bliža In d j francozkemu u, v drugih pa nemškemu u , i maje pri tem lastnost družiti se samo z mehkim (vvoieh, moullirt) predidočim (vorhcrgchend) soglasnikom j 4) ?/, t. j. samoglasnik, tudi srednji med i in n, ampak druge bazo: da pri ii se drže usta kakor pri u, jezik pa kakor pri pri y pa je to na robe; 5) široke v, katere se eu malo bliži k o (srednje med v in ozkim p) itd. — Za vse te samoglasnike ni prav za prav stanovitnih znakov v znanstvenoj pisavi; tedaj vsak zapisujoči mora si je sam iznajti, in samo objasniti njih veljavo. Morda hi se dali porabiti, na pr. za globoke Hrvatov in 3 Čehe. Učiteljev je imela imenovana šola minulo leto z vsem 25. Zrelostnega izpita se je udeležilo 8 učencev 7. razreda, izmed katerih je šest dobilo spričevalo zrelosti. * (Iz Češkega) prihajajo poročila o nenavadno velikem številu požarov. Delniško društvo „Narodna Mama" >- I ..Jiifrl ja.iii. IV izkaz o vplačilih na delnice „Narodne tiskarne'1. (L izkaz je v St 42. in 43., II v Št. *S4.. lil i St 7fi letošnjega tečaja.) Do konca tega meseca vplačali so na svoje delnice : A. Gospod Černy Jan. Ladislav v ..Ljubljani. - dr. Ipavec Benjamin v 'Gradci. „ Janežič Anton v Kamniku. r Kozler Peter v Ljubljani. „ Kavčič Jakob v Nemili. „ Kavčič Matevž pri sv. Jurji. a Murnik Janez v Kamniku. „ Mežnarec Anton v Kranji. „ Omersa Franjo v Kranji. „ Pesjak Franjo v Cclovci. „ Planinšek Miha v Ptuji. „ Svetec Luka v Idriji. „ TekavČič Karol v Ljubljani. „ Wisiak Jurij v Weyeru. „ Zois baron Anton v Ljubljani. „ Žuža Anton v Laškem trgu. H. Tri obroke. Gospod Arcč Bajko v Ljubljani. „ Blaž Franjo na Ilcki. „ Bradaška Franjo v Varaždinu. r dr. Bizjak Josip v Trstu. Gospa Čepon Marija v Ljubljani. Gospod dr. Čuček Josip pri sv. Lenartu. „ Dekleva Franjo v Trstu. .. Debevec Janez v Kamniku. „ Einspieler Andrej v Celovci. r Ferenčak Franjo v Kostrevnici. „ Francelj Jarnej v Varaždinu. r Firbas Franjo v Novem gradu. „ Gradišnik Luka na Vranskem. „ dr. Oregorič Alojzij v Ptuji. r Hren Franjo v Bregunjah. „ Havzenbihler Janez v Žavci. r dr. Ipavec Gustav pri sv. Jurji. „ Jeras Josip v Osjeku. „ Jelovšek Martin v Mariboru. n dr. Križan Josip v Varaždinu. „ K al i sto r Franjo v Trstu. r Krispcr Franjo v Kranji. r Kurent Makso v Trstu. r Kastelic Franjo v Trstu. „ dr. Kočevar Štefan v Celji. „ Kapus Franjo v < 'elji. n Kotnik Franjo na Vrhniki. v Kandrnal Franjo v Ljubljani. Gospa Kirovič Sonja v Varaždinu. Gospod Kocijančič Andrej v Podgori. „ Kreč Matevž v Ljubljani. n Lipold Marko v Lješah. „ dr. Moše Alfons v Ljubljani. „ Mandelc Anton v Loki. r Mesar Janez v Bohinjski Bistrici. „ Nolli Josip v Ljubljani. „ Novak Kdmund v Šmarji. „ Obreza Adolf v Cerknici. r dr. Poznik Albin v Kranji. „ dr. Pogačar Janez Zl. v Ljubljani. „ Pavalec Jurij v Cmureku. r dr. Pogačnik Ferdo v Beču. r Pletršnik Makso v Ljubljani. „ Pire Matevž v Kranji. „ dr. Preveč Valentin v Kranji. „ dr. Pavlic Valentin v Včlikovcu. r dr. Pru8s Anton v Beču. „ Pernavsl Štefan v Kamnici. r liaič Božidar pri sv. Barbari. r v vrt, sred, rujavi, rež, prišel, prinest i. t. d.), ki z minimum kolikosti (mere, quautitat) družijo (vereinigen) tudi minimum muzikalne glasnosti. — Diftongi, ki (kateri) so tako domači v vseh slovenskih dialektih, se morajo v znanstvenoj pisavi izrazovati z znaki, lastnimi skrajnim položajem ust, to je se znaki, kateri izrazujejo samoglasnike, ki postanejo, kedar usta so deljši čas v skrajnih položajih diftonga \ da bi se pa ne mešalo diftongov s samoglasniki dveh slogov, se morejo tista dva znaka zvezati z lokom, n. p. au, mi, fu, eu i. t. p. Diftongi so trojake (troje, trojuatc) baze: v enih oba elementa so enake deljave (dolgote), v drugih prevlada je na strani prvega, v tretjih na zadnje — na strani drugega. Če diftong je naglašen, takrat naglas odločuje tudi prevlado enega iz elementov diftonga. Če oba dela (elementa) diftonga so enake deljave; takrat naj se diftong označi dvema čerkama enake veličine j če pa en element prevlada, takrat naj se prcvladoči element izrazi s čerko uavadne veličine, podredjem pa element z mičkano čerko, napisano zgoraj pisavne čertc. Obračam posebno o pazljivost na diftouge v spolu (wie z. h.) e> na pr. v ajdovskem in ipavskem dijalektu na mesti uaglašenega staroslovanskega jat'). le (kratke j skupej z ozkim e, v ajdovskem in ipavskem dijalektu na mesti naglašenoga sta roslovanskega e), wo (kratke u z ozkim dolgim o na mesti naglašenoga staroslovanskega o), t° (dolge t s kratkim e, v ajdovskem dijalektu na mesti na glašenega staroslovanskega j a t' pred soglasuikom r) i. t. d. - - Se ve da vse te zveze glasov, ki se v navadni i lovenski pisavi izrazujejo se zvezo čerke samoglasnika in čerke l, so v vseh dijalek tih slove.iskih nič več, kakor diftongi, katerih drugi element je i rednje ali pa kratke u, prvi pa se meni, glede po tem, iz kakšnega samoglasnika izvira. — Kakor pri samoglasnikih, tako tudi pri so-glasnikih glavno načelo mora biti to, da bi se vsak glas izrazil s posebno čerko. Vsled tega neposrednje mehki ali nebni (mouillirte) soglas-niki morajo se ta di označevati s posebnimi čer-kami, pa ne zvezami čerk za sorodne trde s čerko j, torej ne nj, Ij i. t. d., ampak n' V ali nekaj podobnega. Samo, če razun mehkega soglasnika, se sliši tudi sledeče za nim j, takrat ta zveza dveh tizinlogiČnih glasov se mora gotovo označevati se zvezo primernih znakov (čerek). Obračam pazljivost (pozornost) na mehke v , p', b', s', z' i. t. d., ki se prikažejo posebno v zvezih z naglašenimi samoglasniki. Sibsko-br atski soglasniki, ki v hrvatskoj pisavi se izrazujejo s čerkami e in dj, v srbske j pa r. in t,, nahajajo se — posebno pa 6 tudi v nekterih slovenskih dijalektih; tedaj zapi vatclj jezikoslovne tvarine ima one posebne glase izraziti tudi s posebnimi čerkami; narbolj pripravno bilo bi porabiti za nje znake srbske pisave: h in h V mnogih dijalektih slovenskega jezika živi dozdaj trde staroslovanske I, ki se izreka popol noma tako, kakor v ruskem in polskem. Za ta glas se lahko more porabiti čerka I polskc pisave V drugih dijalektih ta suglasnik se je razvil v Čisto ustne v, tako rekoč, v konsonantizovanc t/, ki se najde tudi skoro v vseh ostalih dijalektih v nekterih slučajih. Ta glas se more izraziti s po močjo nemško-latinskc čerke w. Se ve da v teh zvezah, v katerih nekdajšujc v, je postalo u, se mora tudi pisati čerka u. — V muogih dijalektih soglasnik g sc je spremenil v glas, ki v českej pisavi se izrazi s čerko h. Ako pa h v navadnej slovenskej pisavi je dobilo drugi pomen ter ozna čuje glas češkega ch, torej za oni srednji med h in g glas moglo bi se porabiti gerško ? (gamma). če pa pridejo »oglasniki neodločene veljave, srednji, na primer med 6 in p, ali pa popolnoma kratki, komaj slišni (slišljivi), se morajo tudi za nje ustanoviti posebni znaki. — Nosni soglasniki m in n pred zadnjenebnimi soglasniki. — (napr. kam greš? tam gor V in kaže i. t. p.) spremen ja jo se večkrat v zadnjenebni nosni, za kateri bi se tudi moral narediti poseben znak. Časi ta glas s predidočim samoglasnikom vred se razvije v en nosni samoglasnik. Nosni samoglasniki mogli bi se po izgledu polske pisave označovati z repastimi čerkami sorodnih Čistih samoglasnikov, ali pa drugače. Sicer, ako ni nobene stanovitne znanstvene pisave, naj si vsak sam naredi svojo, popisav veljavo sleherne čerke, in opazuje to užc omenjeno načelo, da se mora vsak poseben glas izrazovati tudi s posebno čerko. — Se ve, da za takošno uatanjeno znanstveno zapisauje kakošne pravljice, pesme i. t. p., se mora tir jati od danega poedinca, da bi pripovedoval počasi in popolnoma izrazno, tako da bi se lahko mogli razločevati vsi posamezni glasi. — V nck-terem obziru je tudi važuo znati, kdo je povedal posamezno pravljico i. t. p., torej se mora zapisati imč, priimek, starost, spol, in opravilo slehernega pripovedovavca, ter sc mora naznaniti kraj, odkod je on doma. Jaz imam namen, pri pomoči petrograjske akademije zuaustcv, izdati polno zbirko slovenskih ljudstveno slovstvenih stvarij (rečij). Tedaj, če je komu drago, prosil hi poslati nabrano tvariuo za mene v Goriško Čitalnico. Prosim druge slovenske časopise, naj ponatisnejo ta članek. J. Baudouin do Courtouav, docent petrograjske univerze. „ dr. Ravš Franjo v Mariboru. „ SkoČtr Avguštin v Umagi. SI. banka .,Slavijau v Pragi. Gospod dr. Srebrc Gvidon v Brežicah. „ Sevnik Vinko v Varaždina. „ Špendal Franjo v Kranji. „ Šnabl Gregor v Zilski Bistrici. „ Sirca Ernest ml. v Žavci. „ Truden Miha v Trstu. „ Tomšič Jarnej v Trstu. „ Tanšck Ivan v Brežicah. „ Tohias J. v Ptuji. ,, Trstenjak Davorin na Ponikli. „ dr. Vošnjak Josip v Ljubljani. n Vodu šok Matevž v Kranji. n Vigcle Ferdo v Zilski Bistrici. „ Valcs Marko v Renčali. „ dr. Župančič Franjo v Varaždinu. ,, Zvanut Matija v Trstu. „ Žuža Drngotin v Žavci. Žuža Ivan v Grižah. C Dva obroka. Gospod Dolenec Viktor v Gorici. „ Lenček Alojzij v Št. Petrn. „ Mohar Martin v Rudolfovem. „ Pajk Janko v Mariboru. „ Sentak Franjo na Vranskem. „ dr. Vojska Andrej v Rudolfovem. V Ljubljani, 81. dan julija 1872. frti-r €imametti. blagajnik delniškega društva „Narodna tiskarna- Za nesrečnike na Češkem je dalje „Slovenskemu Narodu" došlo: gld. Prenesek iz št. 89 „Slov. Naroda" . . 822 Rojanska čitalnica pri Trstu je darovala Čisti dohodek napravljene besede 18. p. m. v bankovcih.......90 in 1 srebren nemški tolar.....1 kr. 10 Skupaj . .913 Administracija „S1. Naroda". 10 C« od Od OD CO X OD CO S 'S s rt i— a j 1 > 0 M 1) -ti 0 & rt1'« S a o m B tO* •j o p o p f 5 £ rt.2 « ■s II g .fi rt > rt S) rt > o> b O* o bo C od o> s 1.1 o i« C .—j 6C- — fi v od rt > s - £ 10 3 o. •S a p o si«« 8 2 ° « " H ■ rt o •d s I "m co v ta S ® i5 a P p a E a I ■ r. rt S h « U S rt " e|'e *a? £ p p t. > N O rt — p« cs Cm O o; -•li ^ t i t3 ■ * S o * efl 2 5 H J t I: j S O o "-O *s OP . -h — J 5 6 ■-'O -5 8* c a -m C B E o m o >N o c o s i 6 .-S « 2 ■pa O "3 ■ 8 ■S t * o*H 1 rg -S N ._ > m O 2 J* E e P) "O dc -g o j* OP S rt T3 9 »s tm h2 »4 1 ! ? 1^ Si 5» H i: •t i 1 > 2 a rt o 8g 5 a iS ^ rt t- J .C Sil rt o N g ■* s * a >w t" S >tsi — ^ CO •5 .ts <*: o D,-r-rt « n b0 iti 00 O > § fi a. c. O,.- Listnica oredništv«. V.-c dopisov, ki dones nijso mogli dobiti prostora, pride v prihodnji številki na vrsto. Dunajska borsa 6. avgusta. C. k. cekini Srebro . 110 30 50 Izvcnredno koristna Sreča in blagoslov pri Cohnu. Velika od vis. deželne vlade garantirana denarna loterija v znesku nad M milijon OOO tolarjev. Ta koristna denarna loterija je takrat zopet z dobitki jako pomenljivo pomnožena, ona ima samo 58.000 sreček, in bodo v malih mesecih v 5 oddelkih sledeči dobitki gotovo dobljeni, namreč: nov velik glaven dobitek event. 120.000 tolarjev, Rpecijelno tolarjev 80.000,40.000, 25.000, 20.000,15.000,12.000, 2krat 10.000, 3krat 8000, lkrat 6000, .Jkrat 5000, 12krat 4000, lkrat 3000, 34krat 2000, 3krat 1500, 154krat 1000, fikrat 500, 310krat 400, IGkrat 300, 430krat 200, 570krat 100, 75krat 60, 50 krat 50, 20,500krat 47, 7250krat 40, 31, 22 & 12 tolarjev. Vzdiicovnnjr dotiltUo« ilrugcga oddelka jo ursdno na I9tega in 20tega avgusta t. I. določeno. Zanj vdja renovacija za celo originalno srečko samo lO'/a &L — kr. a- v-polovično „ „ samo 5 „ 25 „ „ „ četrtno „ „ samo 2 „ 70 ,, „ „ in pošiljam tc originalne srečko z državnim grbom (ne od prepovedanih promes ali privatnih loterij) za frinkirano poslan zne»ck, v bankovcih tudi v najdaljše kraje čestitim naročovalcein precej. I rMflnl VKdlfcatvenl ll«t in razpošiljanje dobljenih denarjev se zgodi precej po vzdigatvi vsakemu udeležencu promptno in zamolčano. Moj posel je, kakor znano, naj starši in najsrečnejši, kajti pri meni udeleženi so že najvišje glavno dobitke v znesku tolarjev 100.000, fiO.OOO, 50.000, gostokrat 40.000, 20.000, prav mnogokrat 12.000 tolarjev, 10.000 tolarjev itd. itd., in zadnjič pri v mesecu maju t. 1. izvršenih vzdigatvah vkupni znesek nad 80.000 tolarjev vsled uradnih vzdi-gatvenih listov pri meni dobili. Wmwj. ttitiu«. Cobn in Hamburg, Haupt-Coniptolr, lian k- und VVechsolgeschaft. ______(14