158 Županov maček v škripcu
Pri Žnpanovih so imcli inačka. ki se je po v.rf dui UatiJ okoli. ter pre-ganjal piščeta in vrabce po domačem in tujem dvorišči. Posebno je rad Btikfll-po kulinji ter razbijal lonce ui drago kuhinjsko posodo. Mesto miši in podgan je r&je davU in klal piSčeta in rASice. NajrajSe se je sprehajal po strehah. Poznai je skoraj Tse strehe, ki so stale T jednem redn. a najljubša mu je bUa sosedova streha.   Tn je hodil vsako no«, kadar koli je bila nieseMna, y
mačji zbor, od katerega je še !e drugi dan zjutraj prišel dom6v s krvavo glavo ib skuštranim kožuhom.   Znano je naroref, da se mafki pri svojem zborovanji veSkrat hudo lasajo  in pretepavajo.    A najhujši je  lii] v tej  zadevi  /.upaao^ mačk6n.   On nij  niioli poprej jonjal.  dokler  nij  lekla kil   Vei5krat ga ^| hlapee pretepel zaradi ponoSeTanja, ali vse zaman.  Eomaj se uaredi mra^| xai so pozabJjene rane in boIeCiiie in stari grešuik je zopet laail po sosedalH streliKi.                                                                                                  ~^M
169
A t« bi se bflo 5e vse prestajalo, ko bi ne bil tako zrit in prekanjen itl, da mu nij mogel Eihče prav verovati. Vajen kuhanih jedi, diSalo mu je posebno meeo ia mleko. V jedilno shrambo priSedši, vSdel se nij nikoli pošteno. Ce je le mogel do slanine. meaa, sira ali kake druge jestvine, pobral je vse, ter se nij dosti brigal, kaj poreče mati županja. Posli 80 ga poaebno go^Tažili ter ga imeoovali hinavca, potuhnjenca, potepaha in hudodelea. NobedeD ga nij zagovarjal. temveč vsak bi bil najrajše imel. da ga oSe žnpan prej ko mogo6e spraTijo od hiše. Ali zaman! Mačkčii se je znal ravno očetn žnpanu najboij dobrikati; vedno ae je pritiskal k njemn, smukal in drgal se je okoli njega ter mu na vse mogoče straDi kazal, da ga ima rad.
A necega dne rnn je grdo izpodletelo. Bila so vrata r knhiujo odprta. Hitro jo pobriše k vratom in ai misli kaj dobrega poiskati. Vi6 je čez prag. Še enkrat se ozrf nazaj, da bi ga kdo ne Tidel, ali v tem trenotku veter zaloputne frata, ki se zapriS in abogemn ruaf-kn rep priprfjo. V velikih bole&nab, rep y Skripou držeč, cvili ia mijavka, ali nihče ga ne sliši, ker nij bilo nobenega doma. Mladi vrabci, katere je najrajše preganjal iii jim večkrafc svoje ostre zobč kazal. prileteli so zdaj v velikem števiiu okoli njega in so mu navso mo6 nagajalL Jedea rau cel6 prav blizu pride, fiivkajofi: »evo roft, mačk6n, stopi malo bližej, jaz sem nž^ tukaj!" Drngi ga zopet obletavajo, TpijoS: ^kako se im&te, strijc? ali vas boli repp jnhuhn!" Tako so mladi hudobneži iiganiali s priprtim žnpanovim maSkom in to bi bilo Bog zna kako dolgo trpelo, ako bi ne bil prišel stari vrabec. ki je neprevidnim mladiCem povcdal, da uij lepo in da je greb zasmehovati hadobneja, kadar ga za-dene kazen."
Kako s6 je dalje godilo žnpanovema mafikit, nij mi znano, samo tollko 78m. da je od aib. dob najrajše leial zunaj na solnci pred drvarcico in se nij mnogo brigal niti za miši niti za podgane, pa tudi pišfiet, račic in ptiCev oij več pregaojaL                                   ______                                              Ć.