Leto LXVL, št. 155 LJubljana, torek 11. julija 1933 £ena Din 1.- LOVEmSKI Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 8123, 3124, 8125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon s t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRED ODLOČITVIJO V LONDONU Angleški minister obtožuje Zedin jene države kot odgovorne za krizo svetovne gospodarske konSerence London, 11. julija. Zakladni kancelar Chamberlain je imel včeraj pri otvoritvi debate v spodnji zbornici govor o londonski konferenci, v katerem je na jasen način podčrtal odgovornost Amerike za krizo svetovne gospodarske konference. Poudarjal je, da se. je konferenca sestala v zelo ugodnih razmerah in da so se- njene okoliščine v prvih dneh presojale splošno zelo Ugodno, dokler je nti stališče Amerike v stabilizacijskem vprašanju pahmik) v težko krizo. Ako bi se mogel ta razvoj domnevati v naprej, se konferenca navbrže sploh ne bi bila sestala. Chamberlain je nadaljeval, da je povsem razumljivo, če se države zlatega bloka glede na padec najvažnejše valute sveta nočejo spuščati v kakršnakoli pogajanja o postranskih vprašanim. V teh okoliščinah se mora pojasnim vprašanje, ali bi bilo bolje odgoditi konferenco ali pa jo nadaljevati z omejenimi programom. Anglija se je zavzela za nadaljevanje konference v upanju, da se bodo vendarle našla sredstva za dosego pozitivnega rezultata. Angleška delegacija bo v prihodnjih dneh povabila državnike na novo konferenco, ker je več vprašanj, ki niso v zvezi z valutnim problemom in o katerih bi se mogel doseči sporazum. Sedanji položaj pomeni le izhodni stadij ter ni izključeno, da bo že prihodnji teden prinesel izboljšanje položaja. Ne sme se misliti, da je sedanja kriza za vedno uničila upanje za sporazum o velikih gospodarskih problemih. Razvrednotenje dolarja je gotovo zelo velik vzrok motnje, vendar pa se ne sme pozabiti, da do tega razvrednotenja ni prišlo zaradi finančnih in gospodarskih razlogov, temveč v glavnem zaradi kontinentalnih špekulacij, ki so šele kasneje imele za posledico ameriške ^ne kulaci je. Washington, 11. Julija. AA. Polkovnik Howe, ki ga merodaini ameriški krogi smatrajo za zelo vplivno in zaupno osebo pri Rooseveltu, je izjavil, da bo svetovna gospodarska konferenca te dni odgođena za nekaj tednov. Potem bo konferenca nadaljevala svoje delo in skušala rešiti vsa vprašanja, ki jih doslej ni mogla in ki so povzročila nesoglasja med delegati. Pariz, 11. julija. AA. »Le Matki« poroča, da se je na včerajšnji seji francoske vlade pokazalo popolno soglasje o tem, da se Francija ne umakne z londonske konference. Pristala bo na to, da se razprave nadaljujejo o vseh vprašanjih, razen o tistih, ki se tičejo denarstva in ki se nanašajo na carinske tarife. Francija je mnenja, da so trgovinske pogodbe nemogoče z državami, ki nimajo stalnega denarja. Rdeča vojska: osem milijonov mož Organizacija ogromne sovjetske armade je bila dovršena letos — Skrivnosti rdeče sfinge Beograd, 11. julija. Znani ruski publicist Aleksej Ksjunjin je objavil v »Vremenu« obširen članek o organizaciji in pomenu sovjetske armade pod naslovom: »Rdeča vojska — sfinga osmerih milijonov oboroženih mož«. Med drugim navaja v uvodu, da so letos bili nemški vojni krogi zelo presenečeni, ker je Vorošilov povabil na sovjetske manevre oficirje francoskega štaba. Doslej so navadno na manevre bili vabljeni samo nemški oficirji, doeim so druge države zastopali samo vojni atašeji. To se je smatralo že za nekakšen privilegij Nemcev. Vendar se po Hitlerjevi revoluciji vojaške zveze med Rusijo in Nemčijo niso dosti spremenile. Se zdaj biva v Moskvi posebna vojaška komisija pod vodstvom nemškega oficirja Hartmanna. Ta ne samo razporeja nemška naročila sovjetskim tvornicam, temveč je obenem tudi budno oko samega Hitlerja, oko, ki pazi da ne pride do kake »izdaje« in da se za vsako ceno ohrani stara tradicija vojaškega prijateljstva med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Ko se dandanes vsepovsod tako strastno debatira o razorožitvi je za nas rdeča armada zares pravcata sfinga. Koliko šteje mož, kakšna je njena borbena sposobnost? Po podatkih, ki so nam na razpolago — pravi člankar — se lahko predvsem ugotovijo značilnosti razmestitve posameznih delov ruske armade Glavna železniška proga, ki teče od severa na jug, to se pravi od Leningrada proti Sevastopolu, deli evropsko Rusijo na dva neenaka dela. Zapadni je manjši, vzhodni večji. Ako pa ogledamo zemljevid evropske Rusije po razporedu rdeče vojske, nam pada v oči, da je v zapadnem, torej v manjšem delu razmeščene več kakor polovico celotne • rdeče vojske — in to 37 pešadijskih in 8 konjeniških divizij, dočim je ▼ vzhodnem delu samo 16 pešadijskih in 5 konjeniških divizij. Koncentracija trup na ta način neposredno govori o tem, kakšno pozornost posvečajo ruski vojskovodje zapadni meji. Trupe so koncentrirane na mejah Finske in Estonije in pa na stiku Poljske in Ru-munije. Celotna ideja take razmestitve je zasnovana na tem, da bi se lahko armade koncentrirale takoj, že prve dni po vojni napovedi, na zapadni meji. Formiranje rdeče vojske v teku 15 let je prešlo skozi mnoge faze, dovršeno pa je bilo letos v januarju. Izredno pozornost posvečajo ruski vojskovodje seveda letalstvu, o katerem je spi-*** težko vsaj približno ugeniti moč in število letal. Precenjuje se morda pomen konjenice, ki ji ruska armada takisto posveča vso pažnjo. Lahko se reče, da je rdeča nešadija popolnoma organizirana po nemškem vzorcu. V rdeči konjenici najbolj vlada duh iz meščanskih vojn. Rdeča artiljerija je dovršila svojo reorganizacijo pred dvemi leti, a še ni zadosti opremljena. Rusko letalstvo, omogočeno z lastno produkcijo letal, pa je gotovo med najmočnejšimi v Evropi. Vsa ruska armada šteje S milijonov oboroženih mož. a vsa ta ogromna rdeča sfinga molči in tiho vežba dalje. Krvavi manevri Hitlerjeve vojske Nasprotstva med narodnosocialističnimi obrambnimi organizacijami Duseldorf, 11. julija. V nedeljo ponoči se je vršila pri Neusi vojaška nočna vežba Hitlerjevih napadalnih oddelkov. Te vežbe spadajo k vojaški vzgoji Hitlerjevih rjavih vojakov ter se vršijo redno, pri včerajšnji vaji pa je prišlo do neljubega incidenta. Zaščitni oddelki so dobili ostre naboje, napadalni pa so imeli le slepe patrone. Formacije SA so markirale nasprotnika in ko je pri-šlo do boja, so formacije SS streljale z ostrimi naboji, tako da je bilo 20 članov oddelkov SA ranjenih. Ta dogodek dokazuje, da vlada ravno v premogokopnih revirjih med Hitlerjevo armado precej kočljiv položaj. V teh revirjih, kjer prihajajo razredna nasprotstva zelo ostro do izraza, je mnogo proletarskih elementov v napadalnih oddelkih, ki so Hitlerjeve socialne fraze sprejeli bolj resno ter zahtevajo ukrepe proti nesocialnim izkoriščevalcem. Proletarizirani napadalni oddelki v industrijskem ozemlju za Hitlerja niso dovoli zanesljivi teT so stalni vir nemirov. Zato skušajo narodno-socialistični voditelji na industrijskem ozemlju z vsemi sredstvi ojačiti zaščitne oddelke SS, v katerih so po večmi meščanski sinovi# Posledica tega so skoraj dnevni spopadi med formacijami SS in SA. Razkol v grški opoziciji Atene, 11. julija. Zdi se. da je politična napetost nekoEko popustila po sestanku predsednika vlade z voditeljem opozicije Papanastasijem, Jci je v razgovoru ž njim izrazil željo, da naj bi vlada ničesar ne podvzela brez odobritve parlamenta in izven ustavne legalnosti. Zlasti se je izjavil proti ukinjeniu senata. Ministrski predsednik Tsaidaris je obljubil pri tej priliki, da ne bo vlada za sedaj ničesar ukrenila za ukmjenje senata im da se bo vladna politika kakor doslej gibala v mejah zakonitosti. Listi tudi poročajo, da se je sestal vodja progresistične stranke Kafandaris z nekim članom vlade. Glede na te razgovore zatrjujejo, da se Papanastanasiu in Kafandaris nameravata ločiti od voditelja Iibe-rlne stranke Venizelosa. Vojni minister KondiKs je sklical te dm.i vse oficirje atenske garnizije ter jim v daljšem govoru obrazložil dolžnost^ vojske, da se vzdržuje vsakega vmešavanja v politiko. Kondilis je pri tej pritoki poudarjal lojalnost stališča Tsaldarisove stranke, ki se zavzema za vzdržanje obstoječega reda v Grčiji. Postani in ostani član Vodnikove dražbe ? Potovanje Daladierja v Rim London, 11. julija. Drplomattski dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča iz Pariza kot gotovo dejstvo, da bo predsednik francoske vlade Daladier 23. t. m. posetfB Mus-solinii'ja v Parizu. Razgovori obeh država nikov se bodo kretali v prvi vrsti okoH pakta štirih in vzhodnega pakta, ki je bil nedavno sklonjen v Londonu. Morda bosta sklenjena dva nova pakta slične vsebine i»n sšcer eden med Italijo in Sovjetsko Rusijo, drugi pa med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba z Jugoslavijo bi bila sklenjer na s poseibnim O'Zirom na jadransko vprašanje, da bi omili-!a obstoječo napetost Pariz, 11. julija. Včeraj je ministrski svet podrobno razpravl.ia'1 o smernicah za francosko-italijanska posvetovanja, ki se imajo v kratkem pričeti o srednjeevropskih vprašanjih. Gre predvse-ui za namejo, da se doseže gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav. Po posetu Gombosa na Dunaju Budimpešta, 11. julija. AA. Iz komentarjev listov o obisku Gombosa na Dunaju je razvidno, da je hotel Gombos skleniti z Dollfussom podoben pakt, kakor je pakt Male antante, ki veže njene članice, da složno nastopajo v zunanjepolitičnih vprašanjih. Kaže, da sta Gombos in Dollfuss sklenila le to, da se bosta pred sklepanjem o aktualnih mednarodnih vprašanjih med seb i posvetovala. Hendersonova akcija Pariz, 11. Julija. Predsednik razorožltve-ne konference Henderson je danes prispel v Pariz, kjer bo razpravljal z Daladierjem in Paulom Boncourjem o vprašanjih raz-orožitvene konference. Henderson bo potoval tudi v Rim in Berlin, kjer bo prav tako skušal doseči sporazum v nadaljevanju razorožitvenih pogajanj meseca oktobra. Angleško - ruska trgovinska pogajanja London, 11. julija. Včeraj so se pričela angleško-ruska trgovinska pogajanja. Kakor je zunanji minister Simon sporočil v spodnji zbornici, se bodo pri teh pogajanjih razpravljali tudi ruski vojni in predvojni dolgovi. Ako bi se o tem vprašanju dosegel sporazum, bi se trgovinska pogodba sklenila brez vsakega roka, če pa bi se pogajanja izjalovila, bi trgovinska pogodba veljata le eno ali kvečjemu dve leti. Kriza popušča Pariz, 11. julija. AA. Po najnovejših podatkih mednarodnega urada za delo se sedaj prvič, odkar pritiska svetovna gospodarska kriza, kažejo znaki olajšanja. Število brezposelnih pada namreč sedaj v vseh državah. V Veliki Britaniji je število brezposelnih znašalo junija 1932 skupno 2 milijona 821.800, letos v istem mesecu 2 milijona 636.300, v Nemčiji lani 5,820.600, letos 5,309.500, v Franciji lani 322.320, letos 314 tisoč 242. V Nemčiji je letos 27.5 % brezposelnih, v Avstriji 25.7 %, v Veliki Britaniji 20.5 %t v Zedin jenih državah pa 33%, lani 31 %. Bombe v Barceloni Barcelona. 11. julija. AA. V okolici mesta je policija nasla na nekem, vrtu 175 napolnjenih bomb. Lastnik vrta je pobegnil. Redukcija upravnega aparata v Rusiji Upravni uradniki se premeščajo v zmanjšajo Varsvaa, 11. julija. Ob pričeto teta je bila izvršena velfika restrintocija v upravnem in gospodarskem aparatu Sovjetske uniae. V nekatenh podjetjih je bilo odpuščenih do 50% nameščencev, obenem pa so bili reducirana tudi finančni izdatki za upravne posle. Medtem so ugotovili, da ti ukrepi niso bLH zadostni in da se mora štedeaie v ia\mi upravi še bolj razširiti. Po vesteh ruskega tiska se je sovjetska vilada sedanj odtočfta, da naknadVio reducira upravne izdatke za 725.1 milijona rub!; v upravni con--trali komisarijata, kjer so v javnem vršili le upravne posle, je bilo premeščenih v tovarne a-li rudnike. V-seni zvezam in trustom, združenim v si-ste-mu tega komisarijata, je bilo naročeno, na|j število svojega osobja zmanjšajo za 25^ in sicer s preimeistitviio inženjerjeiv ter tehnikov k ■rTO-diukciji. Sliični ukrepi so podivz-emajo tudi v komi sad-] aru za lanko industrijo kakor tudi v drugih inpravnih panogah. Hvaležnost umetnikov Ljubljana, M. JuHJa. Le silno redki so pri nas meceni, prav malo je pa tudi takih prijateljev umetnosti, ki bi umetnikom pri njih stremljenju trajno pomagali in jih podpirali. Zato nas je pa prav prijetno presenetilo, ko smo v izložbi Tiskovne zadruge v Solen burgovi ulici zagledali dve veliki bronasti plaketi, ki je z njima izkazalo svojo hvaležnost umetnostno društvo *Probu-da« odborniku senatorju dr. Valentinu Rožiču in načelniku oddelka za trgovino, obrt in Industrijo dr. Rudolfu Marnu. Društvo »Probuda«, ki nam s svojo odlično šolo pravzaprav nadomešča umetnostno akademijo in razširja umetnostno udejstvovanje med najširše kroge, Je namreč na svojem izrednem občnem »boru 24. junija izvolilo imenovana prijatelja umetnosti za častna člana v zahvalo in priznanje za njuno 121etno neumorno delo, ki sta z njim društvu pripomogla do tako lepega razvoja in uspeha. »Probuda« je pa obenem tudi sklenila, da svojima častnima članoma pokloni diplomi v obliki bronastih portretnih plaket ki sta mojstrsko delo našega znanega akadem. medajjerja prof. Severja. Obe plaketi sta izvrstni in izredno izraziti ter poduhov-Ijena portreta odlikovancev, pri vsem tem sta pa tudi popolnoma realistična, da je podobnih plastičnih del tako visoke kvalitete pri nas dosedaj le sila malo ter bi odlitka obeh plrket gotovo tudi spadala v Narodno galerijo. Enako razveseljivi *ta pa dragoceni plaketi pač tudi zato. ker najjasneje pričata, kako globoka je hva ležnost naših umetnikov redkim prijateljem umetnosti. « »SLOVENSKI NARODc, dne 11. juHja 1933 Odmev borbe za ločene zbornice Danes je bila izrečena v tožbi Lovra Pičmaoa proti Josipu- Rebeku oprostilna razsodba Ljubljana, 11. julija. V nizu tožba, ki so se izcimile v boju sa skupne in ločene zbornice, je bila davi pred sodnikom poedincem Goslarjem zaključena tožba voditelja skupine za ločene zbornice Lovra PIčmana proti voditelju skupine za skupne zbornice Josipu Rebeku. Slo je za to, da je Rebek na raznih shodih in rudi ob drugih prilikah izjavljal, da mu je Pičman ponudil 50.000 Din, če odloži svoja častna mesta, predvsem pa predsedstvo Zveze obrtniških zadrug in drugih obrtniških organizacij. Tožnika Pićmana je zastopal o dve ta ik dr. Lokar, obtoženega Josipa Rebeka pi župan dr. Dinko Puc. Pri današnjem nadaljevanju razprave so bili za priče zaslišani pristaši Pičmanove skupine Rudolf Gaver. Ivan Mihelčič in Karel Vidmar, ki je izjavil, da je po dogovoru s Pičmanom Rebeku ponudil vsako garancijo, če svoja mesta odloži, da jih p; dobojevanem boju spet dobi nazaj. Po nudil mu je častno besedo in pismeno izjavo, obenem pa tudi 20, 25 in tudi 50 tisoč dinarjev garancije, ki pripade Rebeka, ce ne bi dobil svojih mest nazaj. Zastopnik tožnika Lcvto Pičman a dir. Lokar je predvsem utemeljeval, da ie šlo tu le za garancijo, kar je popolnoma nek&} drugega od podkupnine. Edino ga-anc;ia je bila tožencu ponujena, da po začasneni umiku dobi tudi predsedstvo ločene zbornice, nikakor pa ni bilo mišljeno, da bi s tem pridobili Rebeka za presedla oe iz skupine za skupne zbornice v skup-io za ločene zbornice. Zastopnik toženega Rebeka župan dr. Puc je predvsem opozarjal, da je ponudba denarja tudi po tožite!jevih pričah dokazana, a gre le za bistvo tega ponujanja. Ce bi danes avstrijski kancelar Dolffuss sprejel od nacionalnih socialistov na pr. 5 milijonov šilingov, da odstopi in odloži orožje proti njim, bi ves svet govoril o podkupnini. Ko je govornik pobil tudi trditve, da se je Rebek leta 1928. in 1931. kot predsednik Zveze obrtniških zadrug z okrožnicami potegoval za ločene zbornice, je tudi d )kazal, da je Rebek s temi okrožnicami zahteval od zadrug le izjave, če so za ločene al: skupne zbornice, posebno je pa župan dr. Puc poudarjal, da je nepotrebno, da je prišlo do tožba. Ob po^ 10. je sodnik Goslar razglasil oprostili.o razsodbo in jo prav podrobno in temeljito utemeljeval, češ, da je Rebek v resnici govoril o ponudbi vsote 50.000 Din, vendar pa s tem ni očital Pičmanu ničesar nečastnega, ker ni trdil, da bi mu bi' Pičman ponujal podkupnino za prestop iz enega tabora v drugi, resnica pa je, da mu je Pičman ponudil garancijo za umik s častnih mest in za pasivnost v boju, obenem je pa tudi dokazano, da Rebek Pičmanu ni hotel naprtiti nečastne afere. Proti oprostilni razsodbi je dr. Lokar kot zastopnik Lovra Pičmana prijavil priziv, razen tega smo pa čuli, da so vložene še druge tožbe. Zlobna roka zavira regulacijo Ljubljanice? Odpuščen delavec je baje iz osve str Ljubljana, 11. julija. Nezgod, ki so v zvezi z regulacijo Ljubljanice, še ni konec. Zdaj je sicer za poglabljanje struge idealno vreme in podjetju se ni treba več bati nalrvov ter naraščanja vode. Pod tromosfjem so dobro utrdili oba jeza. da bi ju voda ne mogla več podreti tudi ob jesenskem deževju. Levi jez ob Marijinem trgu tvori zagarna stena, t. j. stena iz pilotov, in okrog nje so nasuli še ilovice in drugega materijala. Jez so utrjevali od zadnjega naliva do zdaj, toda kljub temu je danes poglobljeni del struge zopet zalit. Ljudje se zbirajo ves čas presenečeni na nabrežju in ugibajo, od kod je vdria voda v zaprto strugo ter kako je to mogoče. Vzdolž do jubilejnega mostu stoji v strugi voda, v nji pa plava stavbni les. Delavci delaio nižje od jubilejnega mostu, kjer jih pri kopanju ne ovira voda. Dna seveda danes ne morejo betonirati in bo trajalo zopet precej časa, da bo prišlo delo v stari tir. ^ode je v poglobljenem delu struge več tisoč kubičnih metrov. Morali jo bodo vso izčrpati. To lahko traja ves teden. Podjetje ima zaradi tega veliko škodo, zlasti še. ker je zdaj najugodnejše vreme za delo in dolg dan, da lahko delajo v dveh skupinah po 8 ur. S črpanjem je pa tudi precej stroškov za porabo električne energije. Takoj lahko sprevidiš, da podjetje ni spustilo vode v strugo kot 90 nekateri domnevali. Stavbno vodstvo pa tudi ni zakrivilo, da je voda vdrla čez jez. Med te porušil jez in Je voda zopet zalila ugo tromos+jem in zapornico v Trnovem je bila doslej skoraj povsem suha struga, vendar so se pa v njo iztekali nekateri kanali. Brozga je v vročini začela smrdeti. Zato so smoči odprli vodo v Trnovem — samo eno zapornico so malo dvignili — da bi pritekla v ta zaprt del struge počasi čista voda ter redčila nesnago. Za jez pod tro-mostjem ni bilo nobene nevarnosti, saj je ob levem bregu montirana močna črpalka, ki črpa vodo izza jezu v kanal. Jez je bil tako visok, da bi voda ne mogla čezenj, četudi bi povsem dvignili eno zapornico v Trnovem. Zdaj je pa tudi Ljubljanica precej nizka kot navadno poleti. Ob črpalki je bii ponoči čuvaj, ki pravi, da je roda za jezom pred polnočjo tako narasla, da je začela teči čez jez. Cim je začela teči čez, je začela trgati nasip nad leseno, za-gatno steno. Če bi bil jez ves samo nasipan, bi ga voda zopet povsem odnesla, zdaj pa mu ni mogla mnogo škodovati. Kljub izpovedi čuvaja na mislijo, da je jez prekopala človeška roka, ter da je šele tedaj vdrla voda čez. Sabotaže sumijo enega izmed delavcev, ki so jih v soboto odpustili. Kajti, kot rečeno, jez je bil tako visok, da bi voda ne mogla narasti do vrha, zato je težko reči, da je voda sama od sebe vdrla čez jez. Krivca bodo najbrž dobili, škode jim pa seveda ne bo mogel povrniti. Prizadeto ni le podjetje, temveč tudi delavci, na kar pa oni ni mislil, ki se je hotel maščevati nad podjetjem na zločinski način. Tri razbojstva v eni noči Večja družba obtožencev pred novomeškim sodiščem — Razprava, za katero vlada izredno zanimanje, je preložena na 24 t. m. Novo mesto, 11. juiija. Prod uo^ome&kJm sodiščem se je vršila včeraj dopoidine razprava o drznem razbojniškem pohodu, ki je bi* tovrsen letos v noči 24. marca. Pohod se je začel v Ždi-noi vas?. Napadalec ki so se, kakor ie bilo pozneje ugotovljeno, zbrali v Burjevcih, so se napotMa k hiši Matije f emčeve v 2di-nji vasi. Eden je zlezel skozi podstrešno ok&o in odikUenol vezna vrata. Nemoteno so po temi napadalci prišli v hišo. Vodja pohoda, k? >e bil oborožen s samokresom in si je sverB z električno svetilko, glavo pa ie imei zavito v žakijevkio, je Stopil v sobo, tejer ie spala gospodinja Marija fenv če.va. V sobi sta bife luđi njena rejenika Marija Koračinova in. sin ndkega soseda, kt ga je gospodiarja v strahu pred kakim najvadom prosiAa, naj ostane pri rri-ei. Razbojnik je Fsmčevi posvetu! v obraz, naperil nairjo samokres ter zahteva! denar. FanrtM. ki se je zbudil, in namesto preplašene gospodinje odgovori!?, da denarja spJofo ni v hiši. je ra«z!boqtiik zapovedal-, naj se vieže na tla. Na tfen ležečega fanta je pofcril z neko odejo in bo mu je gospodinja fzročilla denarnico s 47 Din, je moral-a tudi ona uazago-vflSH so po Fernčeva hiši dobre dve on. Domači so šeie proti jutru zbezati k sosedom. fa 2d^e vasi so se razbojniki napotil« na Trško goro. VlomSi so v dve zidanici* popiti v ena opro« 10 J vkia, odnesli raznovrstne predmete, med nfiffrci četo stari e za rezani« trt: potem so naskočili hišo starega posestnika Papeža, ki pa jih je pravočasno opaž« m pregnal s strelom iz puške. Na begu so razbojniki blizu neke zidanice odvrgli marsikaj, kar so odnesli « Famčeve hiše in iz obedi zidanic Stari Papež ie enega najbrž zadel in ker so orožniki dobro poznali v svojem okotišu vse sumlfirvce, ie tomalu prišlo do aretacij. Eden od aretirancev je bil tudi ranjen, ker za je oprasnii streli vl lovske r>u§ke starega Papeža, att pa se je ranid na bega. Sprva je vsa petorica osumljencev v bfcrtvu priznate svotf razbojniški pohod. V teflon preiskave pa so nekateri ponovno prekfteafc *ro*e Sapotved*. Tri&e obtoženci so oženjem in zatrjujejo, da so bidi v noči 24. marca doma. Njihove izjave so potrdile tudli žene in še nekateri drugi domačini. Tudi najmlajši obtoženec kri šteje komati 20 let je v preiskaivd tndiil, da je kritične noči spal v domačean hlevu, ker ie prišal domov pozno ter precej pijan in se je skrit] v hiev, da ga ne bi rideV: domači. Samo eden še ni preMica! svojega priznanja. Iz uradnega poročila jetnišnice je natančno razvidno, kako je prišlo do tolikih preklicev prvotnih priznano. Obdolženci so bi M zajprti sicer v razmili celicah in ceflo v ražinih nadstropjih, natfcltfučg'c pa je vendarle naneslo, da so se večlkrat videft ter si skozi okna dajaM znaike in se nekajkrat celo razgovarjaii. Vsi pa so ^ri&i že. večkrat nazikriž z zakoni in je bik) poleg najdenega plena še več drugih dokazov ZasMševamje je trajaJo ves dopoBdan, Vsi .oibitoženc: razen Košlarja so ta*ji'li sleherno krivda 2agax, ki ie glavni obtoženec ie. izpovedal, da ie kritično noč prespal pri svojo ženi in tastu Lovšetu v Pod-■gozdu. Enako je izpovedal tudi Janez Go-,loo, da je spafl doma pri svoji ženi Aiojzi-iji, naslednje jutro pa se je odpravil k po-tsefstnifcu FCorjančrču v $L Petru, kjer je ce-.pči debla za kolje in se pri tem opraskal na roki Odločno je zamikal, da bi bil rano dobil po strelu, ki ga je Papež odidaft proti ivtomdlcem. Jerač je zanikal sploh vse in tudi Potočar ni priznal, da bi se udeiezM -roparskega pohoda. Vse navedbe svojih so-obtožencev pa je izpodlbija! Ko&aT, ka ie Pri konfrontaciji odfiOČno izpovedal in pri-tenal soud.e!ezlbo ter končno natančno opisal potek vseh dogodkov. Priče, ki so bile večinoma soTodtafki obtožencev, so izpovedale v njihov prilog. Po govoru državnega tožilca g. Josipa Kovača, ki je predlaga} sodfeo po obtožbi, $e govorrlo še pet od>vetnikov4>ran.i?oev, nakar se je sodni dvor po* ure posrvetova). Predsednik senata g. Knder je nato spotro-č?l. da se razprava odteodi za 14 dni. da bi se med tem dognalo, aft je rooge! 2a£ar priti v teku noči iz Podhoste na Trško goro ter nazaj m če pri tem ni Tabil ko?esa, s katerim se, kakor sam pravi, spfloh ne »na voziti. Koračno ho v tem času povprašan tudfi za mnenje uradnik tjufcHanske kritni-name poHciie glede krvarvih prstnih odtisov. Razprava, za katero je vladalo silno zanimanje, se bo nadaljeval« 24. t m. Zborovanje naših esperantistov Trbovlje, 10. julija. Naši eeperantisti so si izbrali včerajšnjo krasno solnčno nedeljo za skupen izlet na Kum. Te prelepe izletniške točke pa si nasi esperantisti niso izbrali le zaradi privlačnosti in naravne krasote tega posavskega velikana, marveč predvsem zaradi tega, ker je Kum nekako v osrčju naše ožje domovine. Ta izlet, ki je bil namenjen sestanku vseh pristašev esperant-skega pokreta v dravski banovini, je organiziral ljubljanski esperantski klub pod vodstvom g. Kozlevčarja. Ljubljančani so v nedeljo zjutraj krenili iz Zagorja. Mariborčani in Celjani pa z Zidanega mosta na Kum. Pot je bila sicer dolga in naporna, vendar je užitek prelepe narave prekašal vse napore, ki so jih naši espe-rantisti, dasiravno nekateri že v častitljivi starosti, z lahkoto prenesli. Prvi je dospel na Kum seveda trboveljski klub pod vodstvom gdč. Boškinove. Po kratkem odmor/i in okrepčilu se je pričelo zborovanje esperantistov na malem sedlu med obema cerkvicama. Govorili so predsednik ljubljanskega kluba g. Kozlevčar o napredku pokreta v naših krajih, pohvalno je omenil delovanje trboveljskega kluba, ki vzlic težkim prilikam v rudarskih revirjih presenetljivo napreduje. V imenu mariborskega kluba je pozdravila zbor predsednica ga. Lichten-walner, nato pa je g. Bobek v imenu celjskega kluba o daljših pozornost vzbujajočih izvajanjih obrazložil globok pomen esperantskega jezika za mir med narodi, kajti za esperantiste ni mej, in prišel bo čas, ko bo esperantski jezik družil vse človeštvo v eni veliki bratski družbi potom mednarodnega esperantskega jezika. Na Kumu je bilo včeraj tudi veliko število drugih izletnikov iz bližnjih in daljnih krajev, zlasti pa iz rudarskih revirjev, ki so z velikim zanimanjem opazovali in poslušali zborovanje in govore posameznih voditeljev esperantskega pokreta. Pa tudi naši esperantisti so z največjim zadovoljstvom zaključili svoj prvi skupni zbor ter se vrnili k novemu še \ z trajnejšemu delu na domove s sklepom, da se bodo na našem lepem Kumu prav kmalu zopet sestali. Pazite na otroke! Poljčane, 10. julija. Nekaj neverjetnega skoraj se je dogodilo te dni v občini Brezja pri Poljćanah. Štiriletni fantek je svojemu mlajšemu Omesečnemu bratcu odrezal z navadnim nožem del spolnega organa in le srečno naključje je, da ni fantka, ki je onemei zaradi hudih bolečin, popolnoma pokva- G-ovi otroci 5-, 4Ietni in omesečni so bili sami brez nadzorstva doma in so se igrali. Mati je bila odšla na popisovanje konj in voz, ki se je ta dan vršilo v Poij-čanah, oče pa je pri vojakih. Med igranjem otrok je začel najmlajši kričati. Skušala sta ga potolažiti. Ker pa se to le ni dalo, mu je zagrozil 41etni bratec: »Ce ne boš tiho, ti bom »tole« kar odrezal«. In z nožem mu je prerezal spolovilo na dvoje. K sreči pa ni zadel glavnega organa, temveč mu je odrezal le kožo ter bo tako otrok ob skrbni zdravniški negi še rešen. Ker je to v tem kraju že drugi tak primer, se domneva, da morajo otroke starši s tem strašiti, ker kako bi prišel otrok na tako strašno misel. Krožni avtomobilski izlet „Krke" Ljubljana, 11. julija. Krožni avtomobilski izlet društva »Krka« na Dolenjsko v nedeljo 16. t. m. se bo vršil ob vsakem vremenu. Že sedaj se Je priglasilo lepo število izletnikov, pričakovati pa je, da se jih bo te zadnje dni največ. Opozarjamo prijatelje Dolenjske, da pohite s prijavami, da ne bo društvo v zadregi zaradi avtobusov. Izlet bo na progi Ljubljana — Turjak — Vel. Lašče — Ribnica — Kočevje — Žužemberk — Muljava — Stična — Višnja gora — Ljubljana. Vožnja s kosilom in večerjo stane samo 75 Din. Prijave sprejemata obe pisarni Putnika zadaj za nebotičnikom in pri Mikliču. unionska trafika. Zvezna knjigarna v Selenburgovi ulici in trgovina Samec na Mestnem trgu. Prijave se sprejemajo samo še do petka opoldne. Vsi avtobusi bodo zaprti, s sedeži naprej. Vsak udeleženec bo imel udoben prostor. S seboj se lahko vzamejo tudi otroci, za katere se ne plača voznina, če bodo sedeli pri svojih starših. Odhod iz Ljubljane je točno ob 6. zjutraj izpred Mestnega doma, prihod v Ljubljano pa oko i i 10. zvečer. Vsak avtobus dobi kratek opis izleta obenem z vojnim redom. Predvidoma bo privozila avtomobilska kolona: v Vet. Lašče ob četrt na 8, odhod ob tri četrt na 8, v Ribnico ob 9., odhod ob 10., v Kočevje ob 11.. odhod ob pol 2. popoldne, v Žužemberk skozi Suho Krajino ob 3.. odhod ob 5., na Muljavo ob pol 6., odhod ob 6., v Stično ob 6.15, odhod o 6.45, v Višnjo goro ob 7., prvi odhod ob 9. V vseh teh krajih bodo kratki sprejemi in ogledi krajevnih znamenitosti. Tako si bodo izletniki v Vel. Laščah ogledali Levstikov spomenik in domačijo ministra Puclia. v Ribnici Rudežev grad. v Kočevju tekstilne tovarne vzhodni Triglav«, kakor prerojen in kar čez noč je zaslovel. Od ust do ust je šel glas o njegovi prikupnosti in cele procesije so zlasti ob nedeljah romale po njega idiličnih potih in stezicah na storp in se divile lepemu razgledu, ki sega na severu daleč tja preko naših meja . 11 Široke zelene planjave pri Miklavžu, kjer sedi na gričku več sto let stara cerkvica, ostanejo vsakemu obiskovalcu nepozabne. Tam se navžiješ zraka, solnca in se razživ^š po mili volji, kar te nič ne stane. Le če te je volja, se lahko oglasiš tudi v planinski restavraciji, kjer dobiš vsega po res zelo zmernih cenah. (Pohana piska prosim samo 14.— Din.) — Razen stolpa in restavracije je podružnica v sedlu Boča isto leto postavila še planinsko kočo. Planinska podružnica je morala seveda za vse to odšteti dober stotisočak. Komaj ustanovljena si je morala kajpak pomagati s posojilom. Zda-j kakor vse tudi njo stiska kriza. (Odplačti ima na vseh po- srojflnkah še kakih 25.000 Din.) V nedeljo 16. julija — v primeru slabega vremena pa nedeljo pozneje — bo agilna podružnica na Boču priredila četrto veliko proslavo obletnice postavitve popularnega razglednega stolpa. Ob 11. bo zgoraj rudi služba božja. Rečeno je, da se bo ta dan na njegovih planjavah zbralo veliko število planinarjev iz vseh krajev nase lepe domorine in celo izven nje in da se bodo vsi čimbolj potrudili, da preženejo z Boča temne skrbi, ki mu jih pri-za^-va ta danes tako »oboževana« krim Ivan Kovic. Iz Celja —c Gradnja mostu in dveh brvi. Mestna občina bo še pred jesenjo zgradila nov most na severni strani bivšega Perti-načevega zemljišča pri Sp. Lamovžu. Poleg tega bo zgradila novo brv Čez Koprivnico pri Dieblovem posestvu in brv na kor/cu Ke-snikove ulice. —c V mestni plinarni bo občina letos obnovila retortne peči, ki so že doslu-žile V času montaže novih delov bo plinarna okrog šest tednov izdelovala nekoliko slabejši plin po dvoplinskem sistemu. —c Umrla je v nedeljo 9. t m. v celjski bolnici 571etna dninarica Marija Ce-puleva iz Pečovnika pri Celju. —c Čakovečki SK v Celju. Prvak celjskega nogometnega okrožja SK CeLe je igral v nedeljo 9. t m. v Čakovcu s Čakovečkim SK prvo tekmo za vstop v pod-savezno ligo. Celjani so nastopiU v ^siab-Ijen: postavi s tremi rezervami in pod-'egii v razmerju 2:6 (2:4). V nedeljo 16. t. m ob 1630 bo na G'aziji v Cei j u re-vanžna tekma med obema kluboma. Slovenci v Ameriki V kraju Colier sta utonila 18 letni Miha Tarko in Franc šoutoh. Vozila sta se s čolnom, ki se je prevrnil. Prejšnji večer sta dobila kot absolventa srednje šole spričevala. V Wineyardu je umrl Franc Straus, star 60 let, doma iz okolice Žužemberka. V Detroitu je umrl Valentin Pirnar, doma nekje od škocijana. V Brooklvnu je izgubila družina Lojzeta Palčiča dvojčka. 1. maja ji je umrla hčerka, nedavno pa še sinček, star 28 mesecev. V Veronl je umrla 72 letna Katarina Drop. Zadela jo je srčna kap. V Lorainu je umrl Stanko Pavlic, star šele 20 let. Vnel se mu je slepič, pa so ga prepozno prepeljali v bolnico. Iz Glentana, Montana je pred leti brez sledu izginil Ivan Hlupar iz Krupe pri Semiču. Pred leti so se širile govorice, da so ga nekje v Arizoni ubili roparji. Starši poizvedujejo za njim in kdor bi kaj vedel o njem ,naj jim sporoči na naslov Janez Hlupar, pošta Semič. V Auburnu je zadela kap 731etno Josip ino Prašnikar iz Cerkelj pri Krškem. Pokojna je bila 40 let babica. V Buenos Aire-su je umrl po dolgi bolezni Jože Frlatič, doma iz Dola pri Opat jem selu. V starem kraju je zapustil ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Za pogreb so zbrali rojaki v naselbini, nekaj denarja je pa preostalo in so ga poslali pokojnikovi ženi. V Moon Runu je avtomobil povozil Jakoba Tomca, ki je zadobil težke telesne poškodbe. V Istem kraju je prišel pod avtomobil 31etni sinček Ivana Riglja. V Clevelandu je umrla 641etna Lucija Potočar, rojena Vidmar, doma iz vasi Veliko Lipje na Dolenjskem. Zapustila je moža in šest otrok ter dva brata, v starem kraju za mater. V Clevelandu je umrl tudi Franc Marešič, po domače Skrbe. Na državnem medicinskem kolegaju v Chicagu ie bil pred dobrim mesecem promoviran za doktorja vsega zdravilstva Josip Zalar, rojen v Ameriki. V Moon Rimu sta se poročila J. Krali in Frančiška Au-helj, oba rojena v Ameriki. Izredno nadarjena učenka je Slovenka Marija Ladi-ha, k: |e absoVira"a v C'e.ve»!ardu srednjo ^o'o in dob:'a medaljo za francoščino, obenem bo na fcthkc brez-p'ačno nadaljevala ^tud'ije. V *\\ilwaukee so se poročrli Av-zust Selan z Nežo Bregar. Josipina Fon z V\ :i'iano;n Hor?e in Ana Eršte z Lojze- tev »55 tom Fibikarjem. Pred 14 dne»vi je umri v Miihvauked gostilničar Ivan Valte, pijonir slovenskih, naseljencev v tem kraju. Pred Štirimi iet; se je ponesrečil med vožnjo z avtomobilom, ko je bil ubit Gregor Gradišnik. Valte je pa bolehal in zdra«vnik; mu niso mogli pomagati. Star je bil 49 !ct. doma iz Ljtabnega v Savinjski dolini. Zapustil je ženo in hčerko. V bolnici v MiUvaukee je umri 7. junija Janez Može, star 74 let. doma iz Stoodč pri Novem mestu. V Ameriki ie bival 40 ie,t v starem kr.nu je zapustil hčCtf in dva brata. V istem kraju je umrla v boinici tude 50 lenna Katarina Muren, doma nekje i Dolenjiskega. Koledar. Danes: Torek. 11. julija katoličani: Pij I. Medo. pravoslavni 28. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Pred maturo. Kino šška: Beli demon. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Hočevar, LJubljana VEL Ce?ovska cesta 34. TJstar, Sv. Petra cesta 78. 0x&o<đ sita Časi so težki in ljudje čudni. Pravijo, da bi kazalo vse nivelirati tako, da bi bilo gladko in ravno. S krtinami posut travnik se že da nivelirati ali klanec na cesti tu di, a nivelirati ljudi je vražja zadeva. Sni dobri bog ie živalic wii mogel nivelha+i temveč jih je postavil na svet tako, da žro ene več in boljše, druge pa manj in slabše. Vendar se pa odlikujejo pred ljudmi v tem, da ne požro nikoli več, nc go potrebujejo, da se nasitijo. Lepa lastnost, požreti več, ne^o prenese želodec, je pridržana tamo kroni stvarstva _ človeku. Pri debati o niveliranju naletimo ko j na službe. Še vedno je tako in bo nemara dolgo, da jih imajo eni več aH celo mnogo, drugi pa nobene. In ker drugi godrnjajo in se jeze na pr\>e, seveda zaman, bi predlagali koncentracijo vseh služb v rokah tistih, ki jih že imajo več. To bo v interesu dela in jela ljudi brez služb. Tako niveliranje se samo najtopleje priporoča. Opozorilo telefonskim naročnikom Dravska direkcija poŠte in telegrafa razglasa: Do 15. julija bo v avtomatski telefonski centrali v Ljubljani vključenih 500 novih telefonskih številk, m sicer od številke 3501 do 4000. Zaradi priključi tven i h del bodo nastale manjše in krajše montje, katere pa naj teJefonski naročniki blagohotno upoštevajo. Madalje prosimo naročnike, naj telefon uporabljajo le v nujnih primerih in naj ne obremenjujejo po nepotrebnem centrale. Ženin zbežal pred poroko Nekaj neverjetnega se ie pripetiilo ie dmi v nekem fcraju blizu Perugie. 60 letni samec, geometer po poklicu, se je bil že pred tremi meseci zaročil s hčerko posestnika v kraju, kjer je služil. Kmalu se je pa izkazalo, da gc-ometer z dekletom nima resnih namenov, da se ne namerava oženiti. Bodoči tast j« bil pa previden in si je da' od zaročenca svoje hčere izplačati kot aro 12.000 lir, ki bi jih vrnil geometru en dan pred poroko. 2enin je končno določi dan poroke in bodoča tast mu je prejšnji dan vrnil 12.000 lir. Geometer se je pa razburjen vrnil k svojemu bodočemu tastu in mu povedal da se morata priči, ki sta vojaka, preobleči v civilno obleko. Zato se je odpeljal z a^omobilon V Perugio z zavojem oblek in perila, da bi se priči preoblekJi. Naslednjega dne je bil položaj zopet negotov. Ženin •se je namreč pozabil obriti. Dejal je. da to nič ne de m brž je skočil k bftž-miemu brivcu. Za poroko je bilo že vse pripravljeno. Nevesta, njeni starši in svatje so čakali, pa so moraili Se malo sesti, da bi se ženin obrit vrnil Minila je pa že cela lira, a ženina ni bilo nazaj- Mož se sploh ni več vrnU. Četrtek, 18. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio orkester; 19: Slike iz narave (Herfort); 19.30: Gospodinjska ura: Konserviranje zelenjadi in sadja (ga. Svetlova); 20: Sege in običaji bosanskih muslimanov (Marjanovič); 20.30: Vijolinski koncert ge. Brandlove; 21.30: Kvartet Glasbene Matice; 22: Radio orkester; 23: Konec Petek, 14. julija, 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Radio orkester; 19.30: Reja koz in ovac (društvo »živalca«); 20: Humoristično čUvo (N. Velikonja); 20: Prenos iz Beograda, vmes čas in poročila; 22.30: Plošče; 23: Konec. Sobota, 15. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 16: c<*s, plošče; 18: Radio orkester; 19: Vzgoja naroda (dr. Godala): 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Yma>: 20: Tamburaški sekstet; 21: Samospevi ge. Sivec; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Radio orkester; 23: Konec. V šoli. Učitelj: >Povej mi Mihec, kdaj se prične leto?« »Po mojem mnenju se bo kmalu začelo, ker hoče imeti mamica od papa na 1-ani klobuk.« Mev 15"» >SLOVENSKI NAROD«, dne 11. julija 1933 Strso a Dnevne vesti — H kongresu pravnikov slovanskih dr-fav. Redni člani I. kongresa pravnikov slovanskih držav, ki bo od 8. do 10. septembra v Bratislavi, bodo pravniki iz slovanskih držav ne glede na narodnost, jezik in raso ter slovanski pravniki, delujoči izven slovanskih držav. zlasti pravniki ruske emigracije. Ce se udeleže kongresa tudi sovjetski pravniki, bodo seveda imeli enake pravice, kakor drugi redni člani kongrese. Ostali pravniki bodo pa gostje in dobrodošli sotrudniki. Iz neslovenskih držav so se priglasili doslej pravniki iz Avstrije, Grčije, Italije, Francije in Belgije. Udeležba bo ogromna, saj se je samo Iz i :e5»ko« — Odlikovanje naših filatelistov. Na mednarodno filatelistično razstavo Wipa na Dunaju je .kakor smo ze obširno poročali, tudi Slovensko filat. društvo iz Ljubljane poslalo krasno urejeno in opremljeno veliko zbirko slovenskih znamk, ki je na razstavi vzbujala največjo pokornost in splošno obučudovanie. Razsodišče, ki so bile v njem največje filatelistične kapacitete sveia, je za to zbirko slov. filat. društvu priznalo srebrno medaljo, kar je pač največje priznanje, kako so naše znamke zanimive, saj je bilo na razstavi polno največjih, najpopolnejših in najdragocenejših, zbirk znamk vseh držav, Ki so jih poslali najznamenitejši in tudi najbogatej-M zbiralci z vsegra sveta, med njimi n. pr. tudi sam Rotschild. Zbirka bo v kratkem razstavljena tudi v Ljubljani. Borcem za veljavnost slovenskih znamk iskrene čestitke ! — promocija- Jutri opoldne bosta promovirana na naši univerzi za doktorja filozofije g. Marijo Foester za kemijo in g. Svetozar Dc*4c za geografijo. Mladima doktorjema iskrene čestitke! — Družabni izleti v odprtih avtobusih. Zveza za tujski promet priredi v naslednjih dneh sledeče družabne izlete z odprtimi avtobusi: 12. t. m. popoldne Izlet na Jezersko Din 71 in Cerkniško jezero Din 50. Odhod ob 13. uri izpred biljetarnice >Putnika« za nebotičnikom. 13. t. m. v Logarsko dolino Din 135 s prehrano. Odhod ob 5. 15. t. m. Jezersko, kot zgoraj. 16. t. m_ Logarska dolina, kot zgoraj, ter iz^et v Rogaško Slatino preko Celja .nazaj pa preko Bizeljskega mesta. Cena temu izletu s prehrano Din 190. Ugodna priložnost obiskati naše slavno Bizeljsko. kjer se dobi tako dobro in poceni vino. 19. t. m. Jezersko, kot zgoraj. 20- t. m. Logarska dolina, kot zgoraj. V dneh 22.. 23. in 24. izlet v odprtem avtobusu v Benetke - Trst, nazaj preko Gorice. Cena vožnje, hrana In prenočišče Din 710. Prijave sprejema »Putnik«, Ljubljana, za nebotičnikom. — Propagandne dopisnice. Prometni minister je dovolil, da pridejo v promet dopisnice s slikami naših krajev. Te dopisnice izidejo v državni založbi. Prodajale se bodo po 0.75 Din. Slike so v gornjem letem delo naslovne strani, v prostoru za zasebne dopise. BOLJŠE ČISTI KOVINE, STEKLO in . ^ ZRCALA j^ržf*^ Zahtevajte ga ori Vašem •nT« trgovcu! — Nov pooblaščeni inženjer. Z dekretom ministra za gradbe ie dovoljena javna praksa na vsem ozemlju naše države in-ženjerju iz Ljubljane g. Gustavu Ogrinu. — Izlet Zagrebčanov v Slatino Radenci. Zveza za tujski promet v Zagrebu priredi v nedeljo, 16. t, m. velik krožni izlet v Slatino Radenci preko Zidanega mosta. Rimskih toplic, Celja, Ptuja, Ljutomera, Ormoža, Čakovca in Varaždina. Udeleženci se ustavijo v Rimskih toplicah, Celju, Ptuju, Slatini Radencih in Varaždinu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme ter možnost krajevnih neviht. Včeraj je v Mariboru in Zagrebu nekoliko deževalo, drugod je pa bilo večinoma jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Skoplju 28. v Ljubljani, Zagrebu ln Sarajevu 27, v Mariboru in Beogradu 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 17 stopinj. — Neimenovana je darovala za trboveljske reveže Din 100 — Tragična smrt lastnika vrtiljaka. V Zagrebu se je težko ponesrečil lastnik vrtiljaka Ignac Donat Splašili so se mu konji in padel je z visokega voza tako nesrečno, da je čez nekaj dni v bolnici umrl. — Sneg sredi poletja. Iz Travnika poročajo, da je zapadel v nedeljo na bližnjem Vlašicu sneg. Y mestu je postalo tako hladno, da so oblekli ljudje zvečer suknje. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V vasi Kokor'šte blizu Sarajeva, se ie odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. TOletni Ivan Kozarič in njegov sin Pero sta ubila očeta Perove žene. Z zidarskim kladivom sta mu zadala nad 50 udarcev in ker še ni bil mrtev, sta ga začela daviti, dokler ni izdmnil. Orožniki so ju aretirali in izročili sodišču. — Več nesreč in nezgod. Franc Vrečer, sin kajžaraja Iz Srebar, je včeraj padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Mesarskega pomočnika Franca Primca, stanujo-čega na Celovški cesti 93. je v nedeljo nekdo v Škofljici napadel in ga udaril z bok-serjem po glavi. 43-letni dninar Jože Juž-njic iz Dobrunj je včeraj zjutraj obiral črešnje, pa je padel z drevesa in se močno pobil. 21-letm" posestnikov sin Nace Rebolj iz Kangrš se je doma spoprijel z nekim fantom, ki ga je med pretepom z nogo sunil v trebuh. Poškodba je bila tako močna, da je moral iskat* pomoči v bolnici. Dninarjevega sina Antona Habiča iz Sp. Hnišice je popadljiv pes vgrizni) v lice. 21-letnega sodarja Franca Medveda iz Tacna pod femarno goro je snoči na cesti povozil avto. Vse je prevzela v oskrbo splošna bolnica. — Športne in modne srajce, pižame, maiice. kravate in naramnice kupite najugodneje pri tvrdki M-loš Karničnik. Stari trg. ^s9n Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-foves. vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim usrehom. »Franz Josefova« gren-čiea se dobi v vseh lekarnah, droeeriiah in cj^popriisVi^ trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Ne mcčlte cestni železnici polen pod noge! Na Jegličevi cesti so se pričela gradbena dela za novo tramvajsko progo. Baje io za novo progo potrebne trajnic« in kretnice že izdelane, pa jih uprava cestne železnice ne more dobiti zaradi nepričakovanih in neraziimljivih ovir -£ 3i —_ ~- ~~ ~~\ ^» Zato se Je ba- ti, da nova proga ne bo pra\*ocaano dograjena. *2*-35^-* T *4 99 Mik. ' gt* T % \* p* /' > kj***?. -J*r^ —lj še enkrat o bednem, bolnem človeku na cesti. Na pojasnilo socijalno političnega urada mestnega naćelstva. objavljeno v včerajšnji številki »Sloven. Naroda«, smo prejeli pojasnilo tudi z druge strani. Prizadeti pravi, da prejema od socialno političnega urada mesečno stalno podporo v znesku 75 Din in izredno podporo 80 Din, skupaj torej 155 Din. To podporo prejema tri leta. Pravi, da ni simulant Njegov oče dobiva neznatno pokojnino, ki ž njo petčlanske družine ne more preživljati. V treh letih, odkar dobiva revež od socialno političnega urada podporo, je dobil še eno novo obleko, dva para čevljev, ene ponošene hlače in dva ponošena jopiča. Mož ni berač, temveč vojni invalid, ki pa invalidske podpore ne dobiva in je torej prisiljen prosjačiti, ker l\v ne more v zemljo. — Tako pravi sam. Po našem mnenju se s 150 Din mesečno res ne da posebno brezskrbno živeti in sramotu nas vseh je, da takega človeka sploh pustimo na cesto. —lj Na Gradu je zdaj zaposlenih le 12 delavcev pri gradnji novih poti. Zato delo ne more napredovati. Za ciela na Gradu nimajo denarja, začeli so jih pozimi predvsem zato, da so zaposlili nekaj brezposelnih. Zdaj ravnajo pobočje nad Osojno potjo. Nad to potjo nasipavajo novo cesto, ki drži pod veliko ploščadjo na male šance. Podzemni rov, ki so ga odkrili pod temeljem grsjskega zido\ja. so že očistili. Vodoravni rov drži od zunaj v vodnjak na dvorišču, kakor smo domnevf.M. Vodnjak je zasut še globlje od rova, a ga zdaj nc morejo očistiti, ko je še za druga potrebnejša dela mnogo premalo delavcev. Drugi zasuti voćnjak pod šancami so poglobili 8 m. Do globi ne 6 m so stene enakomerno navpične, nakar se začne vodnjak postiono širiti v obliki obrnjenega lijaka. Materijal v vodnjaku je precej moker, vendar jih pa voda pri poglabljanju ni ovirala. Tudi to delo so morali zdaj opustiti. —lj Slovensko filatelistično društvo v Ljubljeni poziva svoje člane in prijatelje filatelije na sestanek, ki bo dne 12. t. m ob 20.30 v gostilni CinKole Razstavni objekt, katerega je vposlalo društvo na letošnjo internacionalno filatelistično razstavo na Dunaju (Wipa) je bil odlikovan s srebrno medaljo; z obvestilom o tem odlikovanju je društvo prejelo tudi podporno oceno razstavnega objekta. Kei bodo razen tega poročali tudi društveni člani, ki so se udeležili Wipe, o svojih vtisih o razstavi in je na dnevnem redu tudi več važnih poročil o jugoslovanskem filatelistič-nem savezu, računa se na polnoštevilno udeležbo članov. _lj Ce se vodovod pokvari. V Gledališki ulici je davi odpovedal vodovod, in Se ob pol 10. dop. ni bilo vode. Uprava mestnega vodovoda naj bi v takih primerih obvestila strank, da bi ne ostale brez vode. —lj Umrli sk> v LJubljani od 1. do 7- t, m. Klemene Angela, 21. let, hči dninarja, Vidovdanska c. 9.; dr. Pire Makso, 67 let, odvetnik ln posestnik, Cigaletova nI. 1; Zore Matilda, 70 let, delavka tobačne tovarne v p., Vidovdanska c. 9; Juvan Marija, 80 let, mestna uboga, japljeva ul. 2; Kramar Frančiška, roj. Lenčina, 57 let, ekspeditorica »Jutra«, Majstrova ul. 14; — V ljubljanski bolnici umrli: gtrekelj Marija, 21 let, hči pepelarja, Vič 160, Levako-vič Helena, 85 tet, ciganka, brez stalnega bivališča: Schmidt Matija, akademik, 22 let, prule 19; Knez Ana, starost neznana, žena posestnika in gostiln., St. Jurij pod Kumom; Pahulje Blaž, 69 let, zidar, Pri-gorica 66 pri Kočevju; Matjan Franc, 72 let, dninar, št. Vid nad LJubljano; Pater-noster Angela, roj. Ježek, 33 let, žena delavca, Podgorica 6; Kofler Milael, 8. 1. 1912, delavec, Mojstrana 134; BezJjaj Janez, 94 let, obč. ubogi, št. Vid 49; Skalar Franc. 51 let. ključavničar, streliška ul. 6; Cilenšek Slavka, 3 leta, hči delavca. Kamni vrh 18 pri Moravčah; Ambrož Majda, 4 mesece, hči trgovskega pomočnika, šmar-jetna gora 18; Bernik Franja, 20 le i, dninar! ca, Draga 7 obč. Sora; Gregorec Anton, 41 let. dninar, Podsmreka, obč. Dobrava; Likai Ana, 17 let. delavka, Gradec; Minibek Norbert, 59 let. trgovec. Maribor. Vetrinjska ul. 30; Naglic Ivana, 2 leti. hči zasebnice, šmartinska c. baraka; Porenta Franc. 50 let, posestnik. Vlrmaše 14, Sve-čerič Ivan. 54 let, zidar, Medvedova ul. 38: 2umer Terezija, roj. Košmelj, 39 let, žena stavca, Vošnjakova uL 4. Svoj k -~voiemu naj velja kot načelo pri nakupa mila. »Hubertus« milo je pravi domači, celjski izdelek. Ni trgovine, ki Vam z nj:m ne b' mogla postreči. Iz Novega mesta — Obrtniška veselica. V nedeljo so imeli pa naši obrtniki svojo veselico. Tam pri znanem štemburju je neumorno svirala harmonika. Mladi pa, ki niso mir-llli, da bodo prišli nt> svoj račun, so neumorno trgali podplate. Veselica je bila zelo dobro obiskana tako, di, to prireditelji lahko zadovoljni z izkupičkom. — Kubanski kaza ki v Novem mestu Na svoji poti pc Evropi so prišli kubanski kazakl tudi v naše meeto. Občinstvo je docela napornilo šukljetov travnik pred moško bolnico, prišlo pa seveda ni zastoni — zakai kazaki so s svojimi vratolomnimi vajami na konjih zadivili vse navzoče — Začetek kopalne sezone. Po doljzerr času so vendar prišli naši kopalci do svoje sezone. k1 se kar ni hotela otvoriti, radi vednega dežavja. Včeraj pa smo opazili na obeh bregovih Krke. kot na kopališču precej belih krokodilov. _ Gorjencl dobivajo vedno več pepelnikov. Je pa ravno sedaj tam po košeninah pri sv. Miklavžu in Trdinovem vrhu najlepše. Košenice namreč Se niso pokošene ln vse je en sam pisan prt. opozarja se pri tem poaetnike, naj ne hodijo vse vprek po travnikih, dokler niso pokošeni. _ Čudno, ze enkrat je bilo povdarjeno v ^i^r" listu, da mladina, razen na blatno, prašno Loko, ne more nikamor, radi prepovedi vstopa v okoliške gozdove. Radovedni smo tudi, kako si razlagajo mero-dajni činitelji Novo mesto kot letoviški kraj, če mora tujec hoditi, razen po Kapiteljskem marofu in ob Krki, po prašnih cestah, v gozd pa ne sme, ker ga čaka tam logar. — Agilne društvo kmečkih fantov ln deklet v Gotni vasi nas misli presenetiti 1 novo prireditvijo. Menda txxk povabljene tja tudi mestne gospodične, da pokažejo, ali so njihove roke res ustvarjene za trdo delo. _ Žalostne reči se vidi nedeljo za nedeljo, in kar je še žalostne j še, tudi delavniki niso Izvzeti. Namreč, ko človek gre malo ven iz mesta, pa tudi v mestu, pa sreča fante, nekateri so fie paglavci, pa vsi pijani kot muhe. Ali mladi pijanci so še tako predrzni, da nr-diegujejo mimoidoče z nesramnimi opazkami. Malenkostna cena vina povzroča, da vse pije kot za stavo. Kam smo prišli v tem pogledu? Iz Metlike — Davčna upra.a za naš metliški srez s sedežem v Metliki je ustanovljena z odlokom finančnega ministrstva. 2 rednim poslovanjem prične ie 1. avgusta ,pa bo to druga davčna uprava v Beli Krajini. Metlika je z novim uradom zopet pridobila na osamosvojitvi tudi v tem pogledu. _ Trte uspevajo zadovoljivo kljub dolgotrajnemu slabemu vremenu, še vedno lahko upamo ,da letošnji rod ne bo slabši od lanskega Kmete seveda že sedaj skrbi, kako b\»do svoje vino vnovčili, četudi se je zlasti belokranjska črnina v LjuDljani že precej uveljavila. V tem pogledu bi bi*a potrebna močna vzgoja manjših vinogradniških posestnikov, ki proizvajajo povsem različna vina, kakršna je težko na tržišču uveljaviti, ne pa enotna, kakršna vsak hotelski in gostilniški podjetnik danes zahteva Upamo, da nas oodo tudi letos obiskali člani ljubljanske zadruge »Belo-kranvka kiet«, pa nas s predsvanji v naših težnjah podprli, kakor se Je to po raznih krajih Bele Krajine 1 ini večkrat zgodilo, do*im so letos ta predavanja Se izostala — Vzgoja vinogradov je ena najvažnejših zahtev današnje vinske trgovine, pa bi bilo zek) hvaležno delo zadrug, da pedaj, ko že mnoge trte zaradi starosti pešajo ln jih mr^gi n^Joposestniki obnavljajo, prepričajo iste o uspehu dela le primeru, če bodo vsi sadili samo plemenit :> vrste trt, kakor bi mogla priporočiti pc svojih dolgoletnih izkušnjah Kmetijska šota no Grmu in kakor so sploh posamezne vrste za določene kraje predvidene in priporočene. Najbolj idealno bi seveda bilo, če bi sčasoma mogli naši vinogradniki priti do sklepa ,da saoe cele gorice le eno vrsto. — Mnogo mladine in skavtov se je po večin prijaznih krajih naše Bele Krajine utaborilo, kakor so to storili že tudi v prejšnjih letih. Blago podnebje naših krajev in dobe 1 zrak, za katerega je več odličnih zdravnikov reklo, da bi ga bilo dobro v Ljubljano na koše izvažati, sta gotovo prav dobra pogoja za razvoj letovl-ščarstva, ki se bo v prihodnjih letih nedvomno tudi v Bell Krajini razvilo, kakor to lepota naših krajev tudi zasluzi. — javna dela s krediti, ki jih je za letošnje leto odobrila banska uprava, so Se končana, ostalo pa Je kljub temu še mnogo pomanjkljivosti, zlasti na cestah, katere v našem s rezu niso ravno v najboljšem stanju kljub velikemu trudu lokalnih činitelje v. Potrebni bi bili še novi krediti, da ne bo naš srez v svojem napredku zaostal za drugimi, vi vedno dobivajo Izdatnejše in pogostejše kredite, dočim je naša Bela Krajina zapostavljena, kakor se Je to ravno letos zgodilo. — Šentjakobska vročina je sedaj že tudi pri nas pritisnila, pa imajo vsi izletniki in gosti najlepšo priložnost kopanja v že itak topli Kolpi. Zdaj je blagoslovljena sezona Beseda o borovnicah, Id so za reveže v teh težkih časih prava nebeška mana Iz Trbovelj — Počitniška kolonija proti tuberkulozne lige. Glede na razne neosnovane govorice, da se otroci, ki jih je pretekli teden tukajšnja Protituberkulozna liga skupno s Kolom jugoslovenskih sester in Podmladka Rdečega križa poslala v okolico Boštanja, ne počutijo dobro, so odšli včeraj predsednik PTL g. šolski upravitelj Plavšak, zdravnik g. dr. Jenšterle in računovodja g. Mirko Kos v Boštanj ter si ogledali kolonijo. Ugotovili so. da so vse govorice neutemeljene, da so otroci popolnoma zdravi, da imajo dovolj hrane, lepa in snažna prenočišča in da bi bilo v obče težko najti lepši, ugodnejši in vsestranko primernejši prostor, kakor ga je vodstvo kolonije izbralo za letovanje Mladina st lahko kopije oodisi v Savi ali pa v bližnji Min.:, ki je še ugodnejša za kopanje, ker je čista in gorkejša — Toda eno prosi vodstvo Protituberkulozne lige: Da bi starši ne obiskovali otrok, ker postanejo takoj žalostni, ko vioijo, da so prišli starši ene obiskat, dočim starši dru-dih ne pridejo, zaradi česar jih potem obide domotožje. — V ostalem pa je kolonija v najlepšem redu in so otroci zdravi ln čili ter veseli, saj so posamezniki na teži takoj pridobili. _ Komisija v Trbovljah. Davi je začela v Trbovljah poslovati uradna komisija ki jo je odredila banske uprava, da preišče razmere v rudarskih revirjih. Komisijo vodi rudarski glavar in dvorni svetnik g. Inž. Vinko Strgar Komisiji prisostvujejo poleg zastopnikov raznih oblasti in ustanov tudi zastopniki vseh tukajšnjih delavskih strokovnih organizacij. Zanesljiv knjigovodja. — Ah se ne bojite, da bi utegnil kdo vlomiti v vašo trgovino? — Ne. moj knjigovodja vedri" spi v nji. — 2e prav. a kaj pon.KM ? Definicija učitelja, Učitelj: »Jureek ali mi iahko poveš, kako pravimo človeku, ki neprestano govori, čeprav se okolica ne zanima za njegove besede? — To je u^ite1 Ljubljana, 11. julija. Ne pišemo vam 1 počitnic ter nimamo v mislih blagodati pasjih dni, ki so se za čeli tako nepričakovano. Teh blagodati smo deležni vsi, sedanja sezona je blagoslovljena ln se cedita povsod med m mleko — seveda v posebni obliki. Ljudje so zopet zadovoljni. Solnce sije kot v starih dobrih časih, vsi ga lahko uživamo po mili volji brez protekcije. Glavno sta pa seveda med m mleko. Otroci imajo velike poč'tnice. Nekcteri so odrinili na morje in v druga letovišča, mnogi pa uživajo počitnice v okolišHh gozdovih dan za dnem, kjer se cedita med in n*Ieko. Večins jih odhaja v gozdove že zgodaj zjutraj, da jim ni treba zaj*rkovati doma. Ogromno, slkoraj neizčrpno je bogastvo v naših gozdovih. NTiri Izraelci niso dobili obilnejše mane kot se nudi nem na Golovcu, v rožniških in drugih gozdovih. Res nravi blagoslov je ta naša mana. ki je nihče ne seje. žanje fo pa toliko rok ter se sladica 7 njenim rdeč-im sokom toliko lačnih ust. V nvslth Imamo samo borovnice Torei nič stratega in ne nevarnega, nabiranfe borovnic je povsem nedolžna zadevSčina, nad katero se ne more nihče pohujševati. O tem pridobitnem poslu lahko govorimo brez nevarnosti za nabiralce, ds h\ Hm obdavčili ali kako drugače omejili narmanie Zda i še ne moremo postaviti nabiranja borovnic v narodno gospodarstvo kot pridobitno onsta\ko, vendar so pa borovrice res velik blagoslov ter posredno vpijajo na na^o blaginjo. Kot rečeno, ljudje so zadovoljni, kajti najtežji problemi so za nekaj časa rešeni brez debat, resolucij in intervencij. Ljudje se zdaj nožvigajo na londonsko go-spod#sjlSfl konferenco ter nesebično privoščijo rudi ubogim delegatom poč"rnice. da bi jim ne bilo treba sicer potrebnih parnih kopeli v sonamem Londonu. Ljudje romajo s posodami vseh oblik in kalibrov v raše blagoslovljene gozdove. Družine odhajajo iz mesta korporativno. Ded in babica, oče m mati z gručami bosopet-nikov. z onimi, ki še žuhjn cuclje in s rl-sti*mr ki na skrivaj že »Čikajo«. maršira jo sitrumno v gozd Po ves dan prebijejo lju.Iie v gozdovih tu ^e jim ne zdi nič več tragično, če doma v šted;ln?ku n^ede pajek. V gozdu ni treba gospodinjam nobenih skrb;, ne koks-t? in ne pogrvniat? m:ze. Vsa družina se v pravem pomenu besede pase, kakor pač ve in zna, a jagod js povsod dovolj. Za nabiranj j borovnic npmreč $e nihč? nima monopola ir» zato tudi povsod uspevajo. Cle bi spadalo nab->anje boroTnc med strooo pridobitne posle, bi pridobitniki kaj kmalu zač-li tožiti nad krizo ter bi morali uniiHti vsaj dve tretjini te gozdne raztline. da bi lahko obdržali cene ns dostojni višini. Zdaj pa še vlada v tem pogledu v naših gozdovih patrijarhalen red, pri nabiranju jagod še nikomur ni tTeba gospodarske terminologije; ne moremo govoriti o umasani konkurenca, o konkurzih in zamrznjenih kreditih. Vsak. kdorkoli pride v gozd, lahko fio mili volji sega po borovnicah, vsaj v jubljanskih okoliškin gozdovih. Drugod so pa baje nekateri lastniki gozdov začeli uvajati ne>kakŠno najemnino aH zakupnino za nabiranje jagod v njihovih gozdovih. Pravijo namreč, da plačujejo od gozdov davke in se torej ne smejo drugi okoriščati s sadovi njihovih gozdov. S tem si nevede sami kopljejo jamo, ker so začeli govoriti o davkih, kajti pomisliti bi morali, kako se naj tedaj branijo posebnega davka na gozdove, v katerih rasto borovnice, če ga bodo na ra način izzvali? Doslej menda davčna oblast še ni delala razlike med gozdovi, v katerih rasejo borovnice, in med onimi, v katerih jih ni. Torej tudi borov niče niso več le božji dar, nego ponos ln lastnina srečnih liudi. ki plačujejo davke. To je seveda tudi prav, kajti lastniki go-idov bodo zdaj lahko zaposlili nekaj paznikov, če že ne utegnejo sami uživati lepote narave v svojih gozdoVh. Saj venda-veste. da je človek po naravi slab ter da ga vedno napadajo skušnjave. Zato bi se prav lahko zgodilo, da bi se kdo vtihotapil v gozd ter začel krasti borovnice Na tn način bi imele Še oblasti opravka s to nebeško mano in trpela bi javno morala Kot rečeno, pa še zdaj ne oddajajo vsi lastniki gozdov nabiranja borovnic v zakup, zato ne kaže begati ljudi, ki zda* uživajo tako prijetne počitnice v senčnih gozdovih brezplačno in v takšnem življenjskem opt^nrizmu. Vsekakor bi pa bilo potrebno, da bi vsi lastniki gozdov, ki oddajajo nabiranje borovnic v /akup, svoje gozdove primemo označili. Menda bi bilo najbolje, da bi obesili vsaj na vsako drugo drevo napis, da je nabiranje borovnic tam prepovedano, ali da bo gozdove zastražili s hudimi psi. za silo bi najbrž zadostovali le napisi: Pozor, hud pes! Zdaj zahajajo Ifurlje v nekatere gozdove hrezskrbno, toda žalostna jim majka, če bodo prifili kar na lepem v navzkrižje s paragrafi, ah če se bo termi ali onemu nenadno zapraŠil pes pod noge. Na ta način bo konec IdJJe v gozdovih m borovnice ne bodo več mana. nego črno prokletstvo, kakor jih že ime nujejo tista dekleta, ki se vračajo iz gozdov s črnimi madeži na deviško belih krilih. Zdaj pa še nimamo povoda biti pesi-misrični. kajti borovnice so še v resnici vedno prava mana v puščavi dandanašnjih dni, saj v tej sezoni ob tolikšni sreči ljudM ne moremo govoriti niti o krizi. Iz Tržiča — Otvoritev streliSča strelske družine v Tržiču se je izvršila z vso slovesnostjo in ob veliki udeležbi prebivalstva. Člani družine so pričakovali pri jutranjem vlaku svoje goste, ki so se odzvali vabilu v velikem številu. Bana dravske banovine in državno oblast je zastopal sreski podnačelnik dr. MahniČ. bratska družina iz Kranja je poslala številno deputac;jo z g. Ch^mom na čelu. Vsi gostje so se zbrali ob pol 10. na vrtu hotela »Pošte« in krenili v povorki na pičle pol ure oddaljeno strelišče v »Vrtcu«. Strelišče je prav ugodno nameščeno in so strelske naprave na 50, 100 in 300 m. Vsaka razdalja ima dve strelski plošči. Branilci so po 2 m debeli in zapolnjeni z glino tako, da se krogla zarije iz razdalje 10 m komaj za 30 cm v zemljo Točno ob 10. uri je pozdravil goste predsednik strelske družine g. dr Vladimir Premru, zdravnik v Tržiču. V kratkih in domoljubnih besedah je razložil pomen in namen strelskih družin, pozdravil posamezne zastopnike in zakli-cal kralju Nj. Vel. Aleksandru T. trikratni »2-ivio«, ki so ga ponovili navzoči z največjim navdušenjem. Godba je zaigrala državno himno, potem so se pa zvrstili pozdravni govori drugih gostov. Govorili so gg. dr. Mahnič za sreskega načelnika in državno oblast kapetan Stanojevič za komandanta dravske divizije. Sajovic Lovro za Sokola, Dornik Jože za gasilce iz Kranja. Nato je oddala častni stre! ga. Ivanka Globočnikova, ki je s prvim strelom zadela v polno in s tem je bilo strelišče otvorjeno. Gostje so oddali po en strel, godba je zaigrala vmes vesele koračnice. Streljalo se je potem ves dan brez presledka. Strelska družina v Tržiču Ima 90 rednih članov in 16 usta-novnikov. Popoldne je bila na vrtu hotela »Pošta* narodna veselica, ki je potekla v najlepšem redu in v precejšnjo gmotno korist mlade družine, kateri želimo vso srečo. Prpomniti moramo, da je strelišče blagoslovil z obrednimi molitvami v slovenskem jeziku tržiški kaplan g. Zakrajšek Viktor Bil je lep dan! — Planine so se enkrat obnesle in ostale ves dan brez dežja. Žarele so v solncu in privabile številne obiskovalce, ki so željno vdihovali svež zrak in srkali poletno toploto, ki so jo tako dolgo pogrešali. Sicer se je vreme ustalilo malo pozno, toda upamo, da še ne prepozno za našo letino in za naš tujski promet. Avtomobilski promet preko Ljubelia je bil to nedeljo izredno živahen Tržiški avtobus je vozil dvakrat na Bled za nizko ceno 30 Din tja in nazaj. — Za 501etnico tržilkega gasilskega društva, združeno s pokrajinskim zletom jug gasilske zveze, fe dovoljena polovična voznina. na kar opozariamo vse gasilce in goste, ki si lahko ob tet priliki ogledajo naše mesto in njegove zanimivosti. Slavlje bo 15 in 16 julija v velikem obsegu, nodrobn snored in kratko zgodovino tr-•'sVeg* «asi1skeg* društva pa se objavi $• r>r*vočasno _ ffmrf fe Gregelj Ivan pekovski ■ unjster v Tržiču po daljšem holehanju Pokojni ie dobil kal bolezni v svetovni vr>jni in fi je sedaj podlegel Naj počiva v mru' — Tihotapci ie vedno ne dajo mfru čenrav so jim tržiški orožniki pod *pret nim vodstvom komandirja g. Kuneja stal no za petami Včerai so aretirali zopet dva iz proslule Malijeve družbe. Hote'a sta vt hotapiti večje količine saharina, pa so Jima orožniki zaplenili več tisoč dinarjev, ki sta jih imela spretno zašite pod obleko. Z Jesenic — Jesenice od sobote do ponedeljka. Krasno solnčno vreme obeh dni js izvabilo nešteto turistov na planine. v soboto popoldan je odšla mladina na gore, največ seveda v Julijsko pogorje, a v nedeljo zjutraj je šel na planine skoraj vsak. ki mu je dopuščalo zdravje in čas. Vsi vlaki, ki so prihajali na Jesenice, so bili močno zasedeni z fzlerniki, ki 90 se peljati naprej proti Kranjski gori in Planici ali Bledu in Bohinju. Po naših cestah pa je drvelo nešteto avtomobilov in motociklov v vseh smereh. Zvečer je bil pri odhodu vlakov na postaji pravi naval izletnikov, ki so se ožgani od solnca ter razigrani odpeljali proti Ljubljana. — Jesenice za nboge trboveljske rudarske družine. Jesenice in Trbovlje sta kraja, ki si delita skoraj isto proletarsko usodo. V obeh revirjih prevladuje delavski živel j. ki je navezan na delo in zaslužek v tovarnah ali v globokih rovih pod zemljo. Lani smo na Jesenicah imeli težke čase, a Trbovlje tepe usoda že več let, a najhuje zadnji čas. Mestni župan g. Jože Zabkar je pred dnevi sklical izredno sejo občinskega odbora, da se na nii določi podpora za nesrečne rudarske družine v Trbovljah. Obenem je sklical sestanek zastopnikov vseh jeseniških društev ln organizacij, katerega so se udeležili zastopniki 12 društev. Vsa društva so prejela nabiralne pole. s katerimi naj zbirajo prispevke med svojim članstvom ter pri drugih dobrih ljudeh za rudarje v Trbovljah ter naj akcijo zaključijo do danes v ponedeljek zvečer. Mestna občina sama pa je v ta namen votirala Din 2000.—, ki jih bo takoj poslala na pristojno mesto. Poleg tega pa je še Sokolsko društvo Jesenice po krenilo med svojim članstvom samostojno nabiralno akcijo, ki pa je še v teku. O uspehih te človekoljubne akcije bomo poročali naknadno. — Otvoritev letnega kopališča. Minulo nedeljo se je slovesno orvorflo toliko za-želieno in potrebno javno kopališče. Zjutraj se je ob številni udeležbi izvršila blagoslovitev kopališča, ki je bilo s tem oddano svojemu namenu. Čez dan je bilo to-!*'ko kopalcev, da so bile stalno vse kabine zasedene ter vse terase ln drugi prostori popolnoma zasedeni. Ob zvokih reproducirane glasbe, je vladalo v kopališču ves dan zelo pesrro življenje, ki je trajalo do večernih ur Če bo šlo tako naprej in če bo pritisnila še večja vroč ina, bo trebn napraviti še več kabrn. sicer bodo kopale1 le težlco prršn do njih. Voda je imela v nedelio 20 stopinj toplote, kar je za Jese-rričaine. k' so vaieni mrzle fn deroče Save že skoraj dovolj. Čarovnik. — Kako se imenuje čJovek, ki vzame drusremu kaj iz žepa? AM ne veš teg;a? Recimo, da sežem v tvoj žep ki ti vzamem iz njee;a sto-tak. Kaj bi bil? — Čarovnik Kriza. — Kako kaj gre tvoja trgovina? Menda ne čutiš preveč krize. — Pa ie kako jo čutim. Zdaj ljudje »ploh ne kup«jejo ve«. Ne kupujejo niti odjemalci, Id Jemljejo vedno na kredit 110 ve sirot* TniiH — Priporočena?... se je začudila Henrika. — Ne razumem, gospa. — Da, drago dete, bili ste mi priporočeni ... Sem članica... dobrodelnega druStva in če vas ljudje po pra vici hvalijo... vam bom Iahiko pomagala ... Ni še izgovorila teh besed, ko je Henrika že dvignila glavo... Razumela je, da ji prinaša miloščino... Zadeta v svoj ponos, je odgovorila užaljeno: — Nisem nesrečna, gospa! Toda tisti hi(p se je spomnila Lui-ze; pomislila je, da bo njeno življenje polno obupa, dokler ne najde svoje drage prijateljice, nesrečne slepe sirote. In dejala je: — Ah. tega nisem hotela reči: mi-shla sem vam (povedati, da nisem siromašna, ker delam. Grofica je prikimala z glavo in vprašala: — Torej ne morem ničesar storiti za vas? — Ne, — je odgovr rila Henrika živo. Kar ji je šinila v glavo nova misel. Kaj če bi odkrila prijazni n&znanlki svojo tajno, če bi ji zaupala nesrečo svojega življenja? In zopet je dejala: — Prehitro sem odklonila... Da, gospa, da ... sprejemam vašo pomoč. ...Da, prosim, pomagajte mi. Grofica jo je presenečeno pogledate in ji podala roko. — Govorite, drago dete, — je dejala hitro. Henrika je vstala. Ce bi bila ubogala samo spo štovano e in naklonjenost, ki k> je že čutila do neznanke, bi bila padla na kolena in razgrnila pred njo vse svoje gorje. — Zakaj pa tako drhtite, drago dete? — ije vprašala grofica nežno. — Kaj sem dala povod za domnevo, da vas ne bom rada poslušala? Saj rada delim gorje s trpečim bližnjim. O, na svetu je toliko gorja, ki se ne da lajšati, toliko obupa, ki se lahko konča samo s smrtjo! Henrika >e presenečeno poslušala in ko je neznanka umolknila, je vzkliknila: —Saj ne zahtevam od vas denarja, gospa, saj ne prosim miloščine. Rada bi samo kotiček, kjer bi mogla živeti skrita, udana v voljo božjo, neznana ... daleč od vseh laži... Da, gospa, prosim vas samo, omogočite mi skriti se zlobnim jezikom, živeti daleč od obrekovalcev... daleč od ... od njega še posebno ... Grofica se je komaj premagovala, da ni vzMiiknila: — Ah, ne bojte se govoriti! Znana mi je tajna vašega srca, vem, da se ljubita in da je ljubezen kriva, da oba trpita! Pa se je zopet premagala. In vzkliknila je navidez presenečeno: — Od njega!... To se pravi od mladeniča, ki vas bubi in ki ga tudi vi ljubite, kaj ne? Dekle je povesilo oči. — Da ... da!... je zašepetalo. Grofica jo je sočutno pogledala in nadaljevala: — In hočete mu uiti, da bi ne postali njegova ljubi... Ni izgovorila besede do konca Henrika se je naglo vzravnala in ozrla na neznanko presenečeno, obenem pa užaljeno. Toda njen pogled se je srečal z materinsko nežnostjo v neznankinih očeh in odpor, ki ga je bila začutila Henrika do nje, se je takoj polegel. Vendar jo je pa čut ponosa napotil, da je odgovorila mimo: — Hočem mu uiti, gospa, da ohranim svoj pogum in da ne postanem njegova žena. — Njegova žena! — je vzkliknila grofica. Henrika je dobila zadoščenje sama pred seboj. Z eno besedo je doprinesla dokaz vzvišenih čustev svojega srca. In odgovarjajoč na vzklik, ki ga je bala izzvala njena izjava, je nadaljevala: —Da, njegova žena; prav kar mi je predlagal, naj postanem njegova žena. — In vi ste njegov predlog odklonili? — je vprašala grofica. — Odkloniia sem ga, gospa! Grofica de Linieres je kar ostrmela nad tem skromnim dekletom, ki je imelo priliko omožitd se z vitezom, pa jo je zavrnilo. Ni se mogla dovolj načuditi temu bitju, udanemu v voljo usode, ki jo je tako močno spominjala njenega trp^en-ja. — Ubogo dete! — je zašepetala. In ne da bi čakala, da bi sd dekle opomoglo od presenečenja, je vstala in pripomnila: —Gospodična Henrika, jaz sem so-rodnica viteza de Vaudreva. Sem mu skoraj mati. In ker je presenečena Henrika molčala, je grofica nadaljevala: — Da, sem skoraj mati viteza de Vaudreva... Ljubezen, ki vaju veže ... mi je znana... In pravim vam, drago dete, da je vaša pot edina prava, kajti ne samo naša rodbina, temveč tudi vsemogočna kraljeva volja bi nastopila proti temu zakonu. Henrika je zadrhtela. Spoznala je, da gre za Rogera in drug zakon, ki mu ga je naložil kralj. — Se predno sem se seznanila 2 vami, gospa, — je dejala, — sem si izbrala pot pot žrtev in dolžnosti. — To vem. Diana de Linieres je Henriko nežno objela in privila k sebi. — Vem tudi, da smo bogati in močni... — je pripomnila. — Močni! — je ponovila Henrika Grofica se pa ni dala motiti, boječ se, da bi ne dala povoda za napačna Tazilago svoje misli. In hitro je pripomnila: — A če bomo mogli kdaj poplačati vašo nesebičnost... vaš pogum, drago dete ... Kar se je dekličin obraz izpremenil. — Poplačati pogum, ki ga rabim, da doprinesem težko ž/rte v: to morete, to lahko storite kmalu ... celo še danes Diana jo je začudeno pogledala. — Še danes, pravite, dete moje? — Da, gospa. — Kako to? — Cujte me torej, gospa... Svoje srce, svojo ljubezen sem razdelila na dvoje ... En del je pripadal... njemu !... Drugi, ah, drugega, — je nadaljevala vsa v ognju, — prisegam, večji, boljši, najčistejši... sem pa dala ubogi, dragi siroti, ki so jo tako kruto ločili od mene ... — Ločili? — je vzkliknila grofica de Linieres. —Da, gospa, ločili... in glej, zdaj blodi sama po Parizu ... Henriki so solze zalile oči. In solznih oči je nadaljevala žalostno opisovanje dogodkov, ki so jo bili seznanili z mladim vitezom. Tragična smrt češkega učenjaka V avstrijskih Alpah se je smrtno ponesrečil praški docent dr. Feierabend z ženo in dvema hčerkama . V Dachsteinski skupini v avstnvi-I skih Alpah se je pripetila v četrtek strahovita nesreča. Plaz je odnesel in zasul docenta dT. Bohuslava Feier-abenda iz Rrage z ženo in dvema otrokoma. Njihov vodnik, izkušen aipinist je stal slučajno tako daleč od njih, da ga je plaz samo oplazil in da je mogel le lažje raajjen prispeti do planinske koče, kjer je povedat, kaj se je zgodilo. Takoj je bila organizirana rešite ekspedicija, broječa 25 mož, ki je po silnih naporih odkop al a trupla docentove soproge in obeh otrok, docentovega trupia pa Še ndso našli. Nesreča se je pripetila 2260 m visoko na skalnatem pomolu med ve-Hkim in malim Gosavskim ledenikom. Docent dT. Bohuslav Feierabend je hotel preživeta počitnice s 30 letno ženo Marijo, 11 letno hčerko Mileno in 9 letno Vero v Avstriji. Domenil se je z rodbino dr. Stahla, da bodo skupaj preživeli počitnice v Alpah. Feieraben-dovi so pa odpotovali na počitnice en teden prej, ker so hoteli napraviti še nekaj tur. pređno bi se sestali s svojima znanci. Z rodbino dr. Stahia so se hoteli sestati v Techendorfu na Koroškem. Nekaj dinri so se mudili na Dunaju in v Sokiogradlu, od koder so krenila v Gosau. Iz Gosaua so hoteli v četrtek napraviti turo k Dachstein-skemu ledeniku. Že sama po sebi dokaj težka tura je letos še težja zaradi slabega vremena, ker leže visoko v gorah še debele plasti snega. In baš to, da je tura težka in nevarna, je izvabilo Feieraben-dove, ob enem jim je pa postalo usodno. Vsi štirje člani rodbine so bili izborni smučarji, tudi 9 letna Vera je že lani v Alpah absolvirala smučarski tečaj. Zato so krenili na turo brez bojazni, zlasti še, ko so imeli s seboj izkušenega vodnika. Njihove račune je pa prekrižala višja sfla z ogromnim plazom ki je za ta čas nekaj izrednega, kajti v Alpah je navadno konec pUazov že v začetku junija. Cim je prišla vest o nesreči v Gosau, je odšla v gore rešilna ekspedicija, U je pa našla kot Tečeno samo trupla učenjakove žene in hčerk ter jih prenesla v Gosau. Za prvo so odšle v erore še druge ekspedicije, ki pa niso mogle odkop a ti učenjakovega trupla. Vodnik Sčftfbftcker je odnesel le neznatne poškodbe. Mož ima šele dobro leto dovoljenje voditi po nevarnih turah puanlnce, kar pa seveda ne pomeni, da bi se nesreča pripetila po njegovi krivdi. Zelo energično je nastopil pri reševalnih delih avstrijski alpski lovec Kresi, ki je dal še ponoči prenesti iz Gosaua vse potrebno za odkopavanje ponesrečencev. Nesreča se je pripetila na strmih pečinah, znanih pod imenom ToTSteineck. Stezica, kjer je plaz po vsej verjetnosti presenetil Feieraben-dove, vodi od koče Hochprugel k \damkovi koči in je celo za izurjene turiste nevarna, če jo pokriva nov sneg. Ves petek in soboto so odkopavali sneg, da bi našli Feierabendovo truplo, pa je biLo vse prizadevanje zaman. Končno je rešilna ekspedicija opustila vsako nado. da bi mogla pod ogromni- mi kupi trdega snega najti še četrto truplo. Vodnik pripoveduje, da so bili vsi štirje Člani rodbine navezani na vrv, ko se je naenkrat odtrgal ogromen plaz tako, da se ni bilo mogoče rešiti. Vodnik je še videl Feierabendovo in njeni hčerki, v zadnjem hipu jih je hotel rešiti, pa je pridrvel nov plaz, ki so bile v njem kakor miza velike ledene plošče. Feierabendovo truplo ostane najbrž v snegu, dokler ne bo skopnel. Pokojni dr. Feie-rabend je užival na Češkoslovaškem sloves mnogo obetajočega učenjaka. Star je bil šele 27 let in njegovo najvažnejše delo je bil serum proti tetami. Pred dvema letoma je dal pobudo za sklenitev produkcijske unije med Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo, da bi šel njegov serum ki se je zelo dobro obnesel, z večjim uspehom v promet. Unija je bila sklenjena in 'ani se ji je deloma pridružila še Danska. Avstrijske Alpe so pa zahtevale te dni še dve žrtvi. Že od 4. julija pogrešanega trgovskega akademika Franca Juda iz Innsbrucka so našli v četrtek mrtvega pod pobočjem Nockspitze. Padel je s 25 m visoke skale, kjer je trgal planinske rože. Istega dne so našli truplo 31 letnega ravnatelja dunajske plinarne Alfreda Vogla, ki je plezal včeraj teden na Bettehvurf pri Hal-lu, pa ga je plaz odnesel v 400 m globok prepad. Poskrito zlato Po cenitvi izvedencev Društva narodov je izginilo samo v zadnjem poldrugem letu v nogavicah ljudi, ki zaupajo samo zlatu, za dobrih 50 milijard zlata. Izvedenci objavljajo vsak mesec poročilo o svetovnih zalogah zlata in vsak mesec morajo ugotoviti, da izgine s svetovnega trga za mnogo milijonov zlata, večinoma v nogavice in slamnjače nezaupljivih stiskačev. Skrivanje zlata se je pojavilo z novo silo ob koncu leta 1931. V drugem polletju predlanskega leta je izginilo s svetovnega trga za dobrih 20 milijard Din zlata. Nezaupanje glede stabilnosti bank in valut je dalo davno pobudo in od predlanskega leta se privatna trgovina z zllatom neprestano in močno širi. Točno ni mogoče ugotoviti, koliko zlata so ljudje poskrili. Pač je pa znano, da je izginilo v zadnjih 18 mesecih s svetovnega trga kot rečeno za dobrih 50 milijard zlata, kar znaša približno toliko, kolikor so v zadnjih dveh letih po svetu pridobili novega zlata. Največ poskritega zlata je v zapadni Evropi in v Ameriki, mnogo ga je pa tudi v švicarskih bankah, kjer so ga spravili zasebniki. Neki ženevski bankir je pravil o bogatašu, ki je vse svoje bogastvo izpremenil v zlato in spravil v tresor banke. Raje se je odpovedal o brest im, kakor da bi se moral tresti za svoje milijone. Ce potrebuje denar, gre v tresor, vzame kos zlata in ga proda svoji banki. V stoletju strojev. — Ah možiček, vsa sem zaljubljena v svoj novi avto. — Da, da, stroji vedno bolj izpodrivajo može. Radek na Poljskem Vodilni sovjetski novinar in politik Kani Radek je te dni oficijelno posetL Poljsko, svojo domovino. Leta 1906 je bil Radek član delavskih revolucionarnih organizacij v Varšavi. Ko so terorisoi izvršili atentat na ruskega policijskega komisarja Konstatinova, je bil Radek blizu kraja atentata. Policijski agenti so ga prijeli in neusmiljeno pretepli, tako da so mu izbili več zob. Radek si je dal vstaviti zlate zobe šele po ruski revoluciji. Leta 191(J ga je poslala komunistična internacijo-nala v Nemčijo, kjer naj bi vodil komunistično akcijo. V Nemčiji se je Radek mudil pod imenom MiiUer. Stanoval je pri neki vdovi, ki je delovala v nemških monarh i stičnih organizacijah. Nekoč ga je gospodinja prosila, naj podpiše spomenico, ki se v njd zahteva obnovitev monarhije v Nemčiji. Da se izogne sumničenju, je Radek podpisal prošnjo, naj se vrne Viljem na nem-Šfc) prestol. Po puču spartakovcev so Radeka aretirali in zaprli. DoJgo sicer ni sedeJ v ječi, pač so ga pa izgnali iz Nemčije. Radek pa dolgo ni mogel odpotovati, ker mu nobena sosedna država m' dala tranzitnega vizuma. V stiski se je obrnili brzojavno na maršala Pilsud-skega, da bi mu dovolili potovanje skozi Poljsko v Moskvo. Njegovi prošnji je bilo ugodeno. Nemške obmejne oblasti so ga izročile na meji poljskim in častnik, ki ga je spremljal skozi Poljsko, je bil poznejši poštni minister kapitan Ignac Bornetr. Radeka so spremljali do sovjetske meje, ki je pa dolgo ni mogel prekoračiti, ker je vladalo med Poljsko ki Rusijo vojno stanje. Sele ko je po s sovjetski diviziji nia koščku papirja povelje, naj takoj preneha s sovražnostmi in se sporazume s poljskimi parlamentarci, so za nekaj časa prenehali streljati in Jako je Radek STečno prekoračil mejo. Na meji so morali sestavki protokol, ki so ga podpisali poljski častniki in sovjetski delegati. V protokolu je bata rečeno, da so sovjetske oblasti sprejele Karla Radka s prtljago vred celega, živega in nedotaknjenega. Zdaj pa izkazujejo Poljaki Radku vse časti. Časi se pač izpre-minjajo. V soli. Janezek jih je dobil od učitelja deset po roki, pa se mu zahvali z besedami: »Hvala, gospod učitelj, bog vam stokrat povrni.« Pravična kazen. Mihec stoji pred kipom Venere Milo-ške in pravi: »Mamica, kajne da so tejle ženi odrezali roke, ker je neprestano držala prst v ustih?« Tudi vprašanje. — Papa, kako se reče, ta bilanc ali ta bilanca? — Seveda, ta bilanca. Bilanca je ženskega spola in zato je tako pogosto po-tvorjena. PLAKATE tiskarna Izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke, knjige i. t. d, enobarvni in večbarvni tisk. pisma, razglednice, slike, osmrtnice, ovitke jedilne liste, cenike, vizitke, računske zaključke. poročna naznanila in vabila KATALOGE N ARODNA liSKARNA LJUBLJANA. KUFLJEVA ULICA 5 Modna konfekcija NajboljSi nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra ceste 14 117T >mAia1i o£fast< Vsaka beseda &0 par. Plača me lahko tudi 9 znamkah, ta odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamka mm 1 1 ađaammfamm* NajmanJU oatam Mb — — SLUŽBE USNJARSKI DELOVODJA išče službo. — Ponudbe: Spen-dau, Maribor, Ruška 8. 2945 STUDENTA veščega nemščine in češčine ter strojepisja, dobrega akviziterja išče Auto-Bureau, Bled, Park hotel. 2946 GOSPODIČNA ali GOSPA strojne pletilke imajo prednost, zmožne 5 do 10 tisoč Din kavcije, dobe takoj mesto v specialnem podjetju za nogavice, poleg strojnega pletilstva. — Pismene ponudbe pod »Trajna zaposlitev< na upravo tega lista. 2884 VSA EVROPA j rabi FLOOR VOŠČILO za par-i kete in linoleum (Floor parket j metle, politura, rokavice. Mo-■ scalus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu. — Jelodvor, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 50-L - m / m' 1 f*~\ 1 k / ■ V. -J i- ^ JPII* y VINSKE SODE od 100 do 250 1 kupi Prijatelj, Tržišče. 2947 IZGUBIL, SE JE PES istrijanski brak, resast, bel, rjave lise in sliši na ime »Vitez«. — Odda se proti nagradi pri: Bizjak, Ljubljana. Kongresni trg št. 8. 2942 PRODAM CRN KLAVIR prodam za 4800 Din. — Kacin, Domžale. 2948 VVERTHELM BLAGAJNA velika in rezalni stroj za manufakturne vzorce ceno naprodaj. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. 2949 INSTRUMENTE (godala) proda Rak ar, Zagorje ob Savi. 2938 »JUPITER« SVETDLiJKO 9000 sveč, 220 Voltov, 6 amper prodam ali zamenjam za fotoaparat. — Bavec, Brežice. 2934 PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ĆERNE, Zg. Šiška, pri remizi. 42-L »DRAVA« zavarovalnica Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte; Sprejemamo zastopnike! 2894 Snðajte v fSCov. flatodu t « se odda: V palači „< 1 trgovski lokal, 1 štiri sobno stanovanje, pisarniški prostori« Poizve se: Uprava palače »Grafike«, IV. nadstropje. Ko začne snlnce pripekati lahoo. rdleoo »b!eko Priskrbite »e » svilo le dane«. — Vašim Že'jam nad netreie A. Žlender, Mestni trg 22 POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOK«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L, LETO VIŠCE-KOP AI.I SCE SORL1, Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča. — Penzija Din 32- 44/L KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L Najnovejši modeli avokoles otroških in igračnib vozičkov, prevozni*) tricikljev, motorjev in Sivalnir -trojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cen-ir Cranko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokole* in otroških vozičkov » *TJBL»IA-NA, KariovSka centa ftt. 4. K Speciielni entel oblek ižunranje. predtlsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poleg botela Štrukelj vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; iDtlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — -»ainizle cene. ID Urejuje: Josip £upancic £a »Narodne tiskarno«: Fran _ £a upravo in inseratru #ei usta: Oton Uhnstot. — Vsi v LJubljani