190
Osebne vestt
ARHIVI XV111 1995
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Bogo Grarenauer (1916-1995)
Ak'ad;mik dr. Bogo Grafenauir, zaslužni profesor na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, častni član Arhivskega društva Slovenije, je' bil profesor' v=em starejšim generacijam slovenskin arhiv i sto v Pri njem smo poslušali Uvod v študij zgodovine, kjer je govoril o virih njihovi kritični uporabi in objavah. Govoril jc o arhivih ki'dokumente hranijo. Tudi pri predavanjih iz slovenske zgodovine je oblikoval naš' jdnos io virov - phnih sledi preteklosti, kjer se začorja vsako neposredno razisKO/alno delo. Poleg tega jc veliko svojega /nanja inacla posvetil arhivom Z vprašanji postavljanja in organizacije arhivske službe se je srečeval kot tajnik Zgodovinskega društva Slovenije, ki je imelo za svojo nalogo tudi skrb za arhivsko služho. Bilje član njegove arhivske sekcije. Ko jc bilo lcla 1954 ustanovljene Arhivsko društvo Slovenije, jc poslal njege v član in jc v razpravah na sestankih in občnih zhorih prispeval k ohiikovanju vloge in delokrogov arhivskih institucij. V tem ča^u je že pomagal sestavljat' p^ogramt /a šolanje arhivistov. Njegovo ime najdcmc med člani komisije Glr.vnega arhivskega 'sveta za izdelavo programa lečaja za arhiviste v Beograau. v Ljubljani pa ined predavatelji na enoletni (občasni) Soli za knjižničarje in arhivske pomocnikc.V 70. letih jc podpil uvedbo študija arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Sodeloval jc v strokovni reviji Arhivi.
Pomemben de le T' je prispeval na področju objavljanja arhivskili virov. Zc sredi 50. lei jc ob prvih poskusih ustanavljanja slovenski arhivistične revije opozoril na potrebo po objavljarju inanj.-iih, pomembnih ¡arhivskih virov V Arhivskem društvu jc v naslednjih letih sodeloval pri pripravljanju programov raz;skav /n evidentiranja virov in tehnike njihovega objavljanja Na zborovanju v Kopru lcla 1966 jc označil pripravo sistematičnih evidenc arhivskega gradiva demu in gradiva v tujini, ki jc: pomembno za
našo zgodovino. 7-a i~hodiično nalogo adiivistov Dobre fvidcncc bi omogočile pripiavc virov za ob i avl «arije in dale podlago za načrtno raziskovalno delo zgodo v inarje1- To predavanje jc žc spadalo v sklop priprav za posvctoviinja o Ldajaniu virov Predavanja z na slcdnjegL zborovanja leta i958, kjer jc dr. Bogo Gra Icnauer obdelal objavljanje virov za zgodovino Slovencev v J 9. stoletju, pa so bila nepr sn dna podlaga za razpravljanje o programu objav virov za slovensko zgodovine.V naslednjih letih jc Arhivske društvo v sodelovanju z Zgodovinskim institutom SAZU pnpra vilo lak nairl (Program edicij virov za slovensko zgodovino. Ljubljana 1972). Sodeloval jc pri njegovi pripravi in pri nadaljnjih razpravah o metodoloških vprašanjih objavljanja, zlasti starejših ncn.ških t :kslov (glej njegovo oceno knjige M. Vcrbič, DeZelno^borski spisi kianjsklh stanov. T., 1499 -1515, Arhivi IV, 1 2, i981, str. 182) Prav na področju objav virov je videl veliko potrebo po sodelovanju zgodovinarjev in Qihi-vistov, a je pouuaril tudi, da "jc treba podpirati arhivarje pri njihovem lastnem objavljanju virov in arhive pri oblikovanju posebnih izdaj spisovnega gradiva v njihovem lastnem okviru". Svoj pogled na vlogo in pomen delu arhivistov jc osvetlil v referatu o sodelovanju arhivarjev pri raziskovanju slovenske zgodovine na zborovanju v Slovenj Gradct lc:a 1974 (Arhivi 1, 1978, str 11 13)
Leta 1975 pa se je piofcsor Grafcnaacr vključil v delo Komisije ekspertov "za vračanje arhivskega gradiva iz Avstrije po Sporaiumu iz ieta 192^ m Protokolu, iz leta 1958. Po dolgi prekinitvi pogajanj leta 1951 seje delovanje Mešane jugoslovanjko-avštrijske komisije obnovilo. Oblikovanih jc bilo šest skupin ekspertov; 1. 7.u. dunajske arhive irf druge kulturne institucije,' 11. za Štajerski dcieliu arhiv. 111. zz Koroški ir Tirolski deželni arhi", IV. za muzeje, V za ovšipj ske zahteve dt Jugoslavije in VI, za rcslitucijc med drugo svetovro vojno odnešenib kulurnih predmetov, ki so pripravljali podlage za dele Mešane kon.sijc. Profesor Gratcnaucr je bil dve desetletji nepogrešljiv Član tako slovenske ekspertne skapinc, kot celotne jugoslovanske delegacije Jeseni lela 1975 jc prevzel vodenje slovenskega dela III grupe ekspertov. Sledilo je intenzivno delo in številna zasedania ekspertnih skupin m Mešane komisije na Dunaiu, v Celovcu, Innsbrucku, Gradcu, Beogradu in pripravljalni sestar k v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu. S svojim bogatim Tnrnjcm jc prof Graf :naucr mnogo pr.spcval k reševanju zapletenih tpraŽanj vračanja arhivskega gradi va, riajsi jc šlo za slovenske ali druge jugoslovanske zahteve (primer P. G.. Kaj pomenijo ugovori Zoper že tako počasno uresničevanje Arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in A ostrijo, ki so se pojavili v avstrijskem tisku in parlamentu lclos poleti: ali sc nriprivlja z avstrijska strani žc tretjič blokiranj o' izvedbe tega sporazuma.' Arhivi IV, 1 -2, 1981, str 101 106). Zlasti v H), skupini, ki jo jc vodil, jc vložil 'mnogo truaa in časa. ko jc raziskoval posamezna vprešanj pripravljal ¡daboratc in gradivo za po^aianju, vodil pogajanja, oblikoval formulacije naših stališč v zapisnikih zasedanj itd. Med Številnima ekspertizami in poročili so npr. elaborat o deželni lajtnini, kjer argumentirano za-
ARHIVI XVIII 1995
Osebne vesti
i 91
vrača avstrijsko stališče iz leia 1960. ki so ga uveljavljali pr;dvxm v II- pa tudi III. ekspertski skupini in dokazuje, oa "deželna lastnina" v času skicpanja sporazuma ni igrala mbcnc vloge. Podrobno je p.o-učil zgodovine gradiva Ilirske gradbene direkcije v Ljubljani in Ljubljanskega ^ubemiia (od leta I7R8 do 1849), kije bilo po upravnih spremembah v prejšnjem stoletju zaradi potreb tekočega upravljanja predmet prenosov med Ljubljano tn Celovcem. Za pripravo zgodovine štirih cesarskih listin iz ll stoletja za gospostvo Bled ■ Boninj je pregledal razpoložljivo gradivo v Ljubljani in Innsbru:ku. Listine, ki so bile v drugi polovici preišnjega stoletja v arhivu v Deželnem muzeju v Ljubljani, so bile po letu 1895, Ko je večina gospostva kot dei "verskega sklada' postala državna posest, izročene arhivu v Imisbrucku, kjer so bile tedaj hranjene vse listine hriksenške provemcnec itd. Mnogo truda jc vložil, da je b:i dosežen (še ne izveden) dogovor glede gradiva Rudarskega glavarstva Celovec, kjer so že po podnisu Sporazuma in Protokola, v nasprotju z njunimi določili, izločali za nas pomembne spise in (prav tako še ne izvršen) dogovor o zamenjavi arhivskih dokumentov enake vrcdno"ti med Arhivom Republike Slovenije in KorcSkim deželnim
arhivom, Ki po provemenei spadajo v sosednji arinv.
Zaradi bolezni prof. dr. Frana Zwittra je fcbrucrja 1987 prevzel tudi vodenje II- delovne skupine, kjer so bila pogajanja zaradi trdih avstrijskih stališč najmanj 'ispcšna. Tedaj se jc zdelo da so bile izčrpane vse možnosti pri pra /nih razpravah in iskanju pragmatične rešitve. Profeso; Grafenauer se je izjemno prizadeval, da bi pripravili sprejemljiv sporazum tudi v tej skjpim. Podoba jc bila, da to želi tudi avstrijska strar Na zadnjem sestanku v Gradcu aonia 1991 je bilo besedilo usklajeno in rešitev jc bila že na vidiku, vendar do podpisa zaradi zavlačevanja avstrijske strani ni prišlo.
Arhivisti smo profesorju Grafenaucrju bva^.ni za njegov prispevek k uspehom naše arhivske službe. Rczubati njegovega sodelovanja so ponovno pokazali kako nujno in kako plodno je lahko sodelovanje zgodovinarjev in arhivistov. Za njegjvc zasluge, zlasti pri vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije, jc Arhivsko društvo Slovenije prof. Br! Buga Orafenaucija sprejelo mtd svoje častne člane.
Marija Obhik-Čarni