Pbftnfna plačana v gotovini Leto LXXin., št. 43 Ljubljana, četrtek 22. februarja 1940 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzernšl nedelje in praznike. — Inserati do SO petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L priprave na Bližnjem vzhodu Posvetovanja turškega vrhovnega vojnega sveta, katerim prisostvujejo tudi angleški oficirji — Koncentracija turških čet in utrjevanje turških meja An^r.ra, 22. febr. e. Vrhovni svet pod predsedstvom sefa gpneraJnpga Haba <":!k-maka je nadaljeval ves dan nvoje drlo. Izve se, da so nekaterim sejam prisostvovali tudi angleški oficirji. Znano je. dn je skupina angleškfli oficirjev vzhodne armade prispela v Turčijo. Oficirji so v Dreno-polju in KirUilosu, kjer pomagajo turskim oficirjem pri gradnji utrdb. Prav tako je skupina angleskih ofieirjev v Hardanelah. fcier tudi utrjujejo obalne naprave in utrdbe. Predsednik turske republike Izmet Ine-ni bo prihodnjo nedeljo odpotoval v evropski del Turčije. Spremljala ga bo vojna komisija in najbrž tudi maršal Cakmak sam. Ankam, 22. febr. s. (Havas) Zakon o izrednih polnomoč jih \-lude. ki je stopil z odlokom vlade predvčerajšnjim v veljavo. daje vladi kontrolo nad vso industrijo, po l jedelsko proizvodnjo, trgovino ter dovoljuje maksimiranje cen in določitc\' plač. Ustanovljena je bi!a posebna komisija ministrov ki sc bo bavila z vsemi vpra:a-nji, ki izvirajo iz teh izrednih polnomoćij. Komisiji predseduje minist^ki predsednik Sajdam. pripadajo pa ji še minister za narodno obrambo, finanee. narodno gospodarstvo, poljedelstvo, trgovino in promet. Curih, 22. febr. z. »Neue Zurcher Zei-tring« objavlja vesti iz italijanskih in an-pb'ških virov, po katerih so se pričele koncentracije turskih čet na severozapndnih in severovzhodnih turških mejah, povsem v smislu posebnih pooblastil turške vlade, ki jih je včeraj že pričela izvajati. Na Balkanu so ti turški ukrepi izzvali pre-ceišnjo pozornost in vlade ostalih d Balkanske zveze kakor tudi ostalih balkanskih držav so takoj intervenirale v Ankari. Dobile so pa povsem pomirljive odgovore, v smislu katerih si turških ukrepov v nobenem primeru ni mogoče tolmačiti tako. da hi bili naperjeni proti nevtralnosti Balkana ali celo proti suverenosti kake balkanske države. Zanimivo je. da na drugI strani vesti o pojavu angleških častnikov v balkanskih krajih Turčije niso izzvale nikakega vznemirjenja v balkanskih političnih krogih, čeprav so ti častniki angažiram pri izpopolnitvi turškega trdnjavskega sistema na balkanskih mejah. London, 22. febr. s. (Reuter) Predsednik angleškega pomožnega odbora za žrtve potresne katastrofe, ki se je pravkar vrnil iz Turčije v London, je izjavil, da je turški narod stoodstotno na strani zaveznikov in prepričan, da bodo zmagali v vojni. Pri reševalnih delih po potresni katastrofi se je sijajno izkazala organizacija turškega Rdečecra polmeseca. Energični ukrepi so preprečili, da niso izbruhnile epidemije. Zakaj so bili izgnani nemški inženirji London, 22. febr o. »Times« poročajo o razlogih, zakaj so bili nemSki inženirji iz-srnani iz Carigrada in zakaj so tamoftpjo Krunpovo ladjedelnico zasedli zastopnik) turških oblasti. Turkom se je zdelo sumljivo, ker je nenadoma prispelo v Carigrad 20 nemških inzenjerjev, ki naj bi bnje sami izvršili poizkusne vožnje s podmornicami, zgrajenimi v omenjeni ladjedelnici Tnkoj se je pojavil sum. da imajo nemški inženirji namen že skoro popolnomr. zgrajene podmornice odpeljati v kako sovjetsko luko. kjer naj bi čakale na nadaljnja navodila nemške vlade. Ko se je zaia-di nekaterih znakov ta sum še bolj povečal, so carigrajske policijske oblasti sklenile, da zasedejo ladjedelnico. Kriza v Iraku Bagdad. 22. febr. s. (Havas) V zvezi s krizo ira;ke vlade je bil odstavi jen šef ira ckega generalnega štaba, dalje poveljnik prve divizije in poveljnik mehaniziranih odde'kov. V vsej državi vlada popoln red tn mir. Novo vlado sestavlja Rašid Alid Gulaj. Dosedanji ministrski predsednik Nuhri pa;a Said bo prevzel predvidoma v novi vladi zunanje ministrstvo. Položaj sovjetov ni ugoden Sovjetska Rusija se zaveda zavezniške grožnje na Bližnjem vzhodu London, 22. febr. s. C Ha vas.) iTimes« se bavijo v uvodniku z zunanjepolitičnim po- I loža jem sovjetske Rusije po vstopu v finsko vojno Smatrajo, da se je položaj sovjetske Rusije poslabšal in da ima le malo možnosti da bi ga mogli izrabiti v svojo korist. Odnosa ji med sovjetsko Rusijo na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi so skrajno slaM. Predvsem zamerita Anglija ln Francija sovjetski Rus'ji. da zalaga Nemčijo z dobavami, in to pod nevtralno zastavo. Nadaljnji razlog za poslabšanje odnešajev pa je bil sovjetski napad na Finsko. Oba ta razloga bi mogla privesti do vojne napovedi sovjetski Rusiji. Anglija in Francija se pri tem zavedata, da jima sovjetska Rusija v primeru odkrite vojne ne more povzročiti resne škode. Na drugi strani pa lahko oni sovjetsko Rusijo zelo škodujeta. Tako na primer dobiva sovjetska vojska na Da'jnem vzhodu petrolej preko Sredozemskega morja in Sueškega prekopa. Ta prevoz se vrši po dobri volji Anglije, ki pa lahko vsak trenutek ustavi. Glavni sovjet-ki petrolejski vrelci ob Kavkazu so v območju turških in iraških letalskih oporišč. Od petroleja pa je sovjetska Rusija danes tembolj odvisna, ker je že tudi vse poljedelsko delo moto:izlrano. Sovjetska Rusija dobro čuti grožnjo s strani zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu pod poveljstvom generala Gamelina. Na podlagi vsega tega si je mogoče razlagati, zakaj se sovjetska Rusija še ni odločila, da bi napovedala Angliji in Franciji vojno, kljub provokaciji, ki jo je čutila z izključitvijo iz Društva narodov in z angleško in francosko pomočjo Finski. Zbližanje med Rumunijo in Bolgarijo Danes je prispel v Sof 1)3 rumunski finančni mi* nister — Rumunski tisk poudarja velik pomen njegovega obiska Sofija, 22 febr. e Danes je nrispel iz Varne v Sofijo rumunski finančni minister Mitica Constantinescu Posebna delesaciia bolgarskih službenih osebnosti ie odpotovala na rumunsko-bolrarsko mejo v Do-brudžo do Dostaje Oborište da sprejme ru-munskeea ministra Bolgarski tisk nosveča veliko pozornost prihodu rumunskesa ministra v prestolnico ter ori nisu ie posebno važnost temu obisku. Bukarešta. 22. febr. AA (Rador): Vsi da-našnii listi prinašajo pod velikimi naslovi vest o DOtovaniu rumunskeaa finančnega ministra in euverneria rumunske narodne banke Constantinesca v Sofiio kier bo gost bolgarske vlade Constantinescu bo vrnil s tem ob:?k k; ga ie naoravil bolgarski finančni minister novembra lanskega leta Bukarešti. »Timoul« miglaša da ta obisk ni obisk iz kurtuazije. temveč bodo ob tej priliki izmenjane misli glede vseb «rorpo-darskih in trgovinskih vprašanj, ki zanimajo obe državi in ki naj se urede tako. da bodo v skladu s skupinimi interesi obeh držav. List pravi, da je ta obisk eden izmed številnih znakov, ki se v zadnjem času pojavljajo o rumunsko bolgarskem zblizanju. Javno mnenje opaža z velikim zadovoljstvom zboljšanje odnošaiev med Rumuniio in Bolgarijo. Isto zadovoljstvo je opaziti tudi pri bolgarskem javnem mnenju. Bolgarski tisk naglasa iziavo rumunskeea zunanjega ministra Gafenca na poslovilnem banketu na čast bivšemu bolgarskemu poslaniku v Bukarešti Kirovu. Gafencu ie dejal: U^oda naših narodov ni v medsebojnem pobijanju temveč nasprotno v zblžanju ter medsebojni pomoči v mirnem in neodvisnem življenju. Ideal in naše skupno poslanstvo ie v skupni borbi za konsolidaciio obeh držav in napredek obeh narodov Rim. 22 febr. AA (Štefani) Vodja rumunske mladine Sidorovici je zapustil sno-či ^m Na nostaii so se od niega poslovili tainik fašistične stranke Mutti. predstavniki oblastev in druee ugledne osebnosti Odd- fašistične mladine mu ie izkazal čast Italijansko-rumunsko prijateljstvo Bukarešta, 22. febr. e. V kratkem prispe v Bukarešto italijanska delegacija zaradi DOgaiani za sklenitev obsežne gospodarske pogodbe med Italijo in Rumunijo.. Ta po- godba nai bi omogočila znatno noveČanie med.-eboine trgovinske izmene. Ob tej priliki poudarjajo v Bukarešti deistvo, da ie bila trgovina z Italijo t-.: d: dosedaj največjega Domena za Rumunijo Ker se bedo ta r>ogaiania vodila v atmosferi ocživlienia italijansko rumunskega prijateljstva in sodelovanja na gosDodarskem polju, računajo da bodo rezultati zelo koristni za okrepitev miru v tem delu Evrope Pred pomorsko bitko na severu? Po skandinavskih in italijanskih vesteh se zbirajo angleške vojne ladje na severu Norveške — V Londonu teh vesti -ne potrjujejo London, 22. febr. s. (Reuter) Po poroči-lih iz Osla je bila v bftžini severne norve ške obale opažena eskadra angleških voj ni h ladij. Milan. 22. febr. z.»Štampa« objavlja vest. da se je eskadra britatiskih vojnih ladi] pojavila na odprtem morju v neposredni bližini norveške luke l'ardo na Barentskem morju. l'ardo leži na polotoku 1'arjag \ jarga nedaleč od Pečenge. Eskadro se stavlja \elika bojna ladja in več manjših edinic angleškega domačega brodovja. London, 22. febr. p. Iz raznih krajev na norveški obali poročajo, da so opazili angleške in nemške vojne ladje. Obenem po t r ju jejo. da se v bližini fjorda haranga v neverni Norveški, ki deli Norveško od Pe čenge, mudi eskadra anpfeških vojnih tadij. katerih število doslej še ni znano. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali zasledujejo an- gleške vojne ladje morda nemške ladje, ki bi mosjle pnpluti vi Murmanska ali imajo namen blokirat; in onemogočit- nemške transporte železne rude a!: pa izvršiti kake •'peracije v blizini Pećenae Dopisnik agencije United Press v Berge nu potrjuje, da križari jo nemški >n angle ške vojne ladje vzdolž norveške obale, zaradi cenzure pa ne more poročati nobenih podrobnosti London, 22 febr AA (Reuter) V Ku svetnth ln propagandnih ministrstev obeh držav, ki se bo jutri prvič sestal. Zasedanje odbora bo trajalo teden dni. V ekviru konvencije se je razveo med Italijo in Nemčijo že doslej živahno sodelovanje, posebno na področju filmske produkcije, znanstvenega dela in meclsobojnega spoznavanja kulturnih pridobitev obeh narodov. fkTbor naj bi sedaj oanogcčil sistematično nadaljevanje tega dela. Vohunstvo na Norveškem Oslo, 22. febr. e. (Norske tel. agencija) Pravosodni minister Volde ie iziavil v parlamentu, da so oblasti poostrile kontrolne ukrepe nai tujci, da na ta način nreprečijo vohunstvo. Omenil je dva primera, ko so tujci iz nevtralnih držav vohunili v korist voiujočih se držav in so bili zaradi tega obsojeni. Sorzna poročila o arih, 22. febr. Beograd 10. — Pariz 10.0075, London 17.6675, New York 446. Bruselj 75.10, Milan 22.52, Amsterdam 237.35, Berlin: nejasno, Stockholm 10620, Oslo 101.35, Kodanj 86.125, Sofija 5.50, Bukarešta 3.35. Finci skrajšali svojo obrambno linijo Ugodnejša poročila s finskega bojišča: sedanja finska črta je pa mnenju vojaških strokovnjakov močnejša od prejšnje V Helsinkih zatrjujejo, da sovjeti še niso zavzeli trdnjave Kojvisto - Novi snežni meteži ovirajo vojne operacije Helsinki. 22. febr. s. (Havas). Čeprav to merodajnl sovjetski krogi dali razumeti, da bo sovjetska vojska za «?. obletnico ustanovitve rdeče vojske jutri vkorakala, v Viborg in Je tudi začasni umik Fincev potrdil to upanje, po wh znakih sodeč, nI sedaj nobene verjetnosti, da bi sovjeti mogli res doneči ta uspeh. S svojim umikom so Finci skrajiall svojo obrambno Unijo ln prisilili sovražnika, da izvede novo razporeditev svojih sil, ki se morajo prilagoditi novemu zavzetemu ozemlju. Finci so se umaknili samo nekako 7 do 8 km. Glavni sovjetski napadi ne veljajo samo direktno Viborgu, temveč gredo tudi ob reki Tajpale. Tu zasledujejo očlvfdno namen, da razbremenijo ogrožene sovjetske divizije na severu Ladoškega jezera. Napadata dve sovjetski diviziji po skrbni ten-niSkl pripravi. Toda finske pozicije no tu tako mnčne, da so ni treba Fincem bati niti topniAklh niti letalskih obstreljevani. Ko je po vseh sovjetskih topnlfiklh prlpra-.».vi napadla sovjetska pehota v upanju, da bo našla finske postojanke oslabljene, so jo Finci z močnim ognjem preamal! nazaj. -Kar se tiče finskih postojank pred VI-borgom. sodijo vsi strokovnjaki, da Je linija, ki Jo sedaj drže Finci. Sc mnogo močnejša nego ona, ki so jo imeli preje zasedeno. O bombardiranju finskih mest v zaledju pripoveduje neki ameriški letalec, ki sodeluje pri protiletalski obrambi, zanimive podrobnosti. Tako so aovjti predvčerpj-šnjim bombardirali mestece Riihlm&kL Sovjetska letala so vrgla na strateško brezpomembno mesto 1000 bomb. Pri tem pa je bil ubit samo 1 civilist ln 20 delavskih hiš je bilo porušenih. Ameriški letalec pravi, da še nikdar nI videl take potrate municije. Helsinki, 22. febr. s. (Reuerl. Sovjetske čete so sedaj obnovile na Kareltjekl zemeljski ožini napade proti novim finskim postojankam. Najhujši pritisk Izvajajo na obeh skrajnih koncih fronte pri Kojvistu na zapadu ln ob reki Tajpale na vzhodu. Finska poročila pravijo, da so se vsi napadi na drugo finsko obrambno linijo došle i ponesrečili. Ta druga linija teče povsod približno 8 km za prvo, ki so Jo Finci pred dnevi opustili. Sedaj tudi v Helsinkih potrjujejo, da so sovjetske čete zasedle mesto Kojvisto. Trdnjava Kojvisto pa je ie v finskih rokah. Trdnjava leži na otoku v Finskem zalivu, nekako 20 km pred Viborgom. V napadih ob reki Tajpale sta udeleženi dve sovjetski diviziji. Severnovzhodno od Lado3kega jezera kakor tudi dalje preti severu so vojaške operacije zaradi snežnih metežev zastale. Tudi na Karelljskt zemeljski ožini je včeraj pričelo snežiti- Helsinki. 22. febr. s. (Reuter). Zadnja poročila pravijo, da so operacije na Kare-Ujaki zemeljski otlnl zaradi snežnih viharjev zastale, sovjeti pa eblrajo na obeh skrajnih koncih fronte nove čete. Finsko vojno poročilo Helsinki, 22. febr s. (Tn tel. aj?.) Vojno naročilo finskega vrhovnega poveljstva, izdano včerai onoldne o vojnih operacijah 20. februarja pravi: Na kopnem: V teku dneva ie sovražnik na Kareliiski zemeljski ožini poskusil več nnDadov med FinA.m zalivom in iezerom Muola. Boji so trajali deloma vso noč Vsi napadi Da so bili odbiti Uničili srno več sovražnih tankov Ob reki TaiDala sta napadli dve sovražni diviziji. D'doirani od topništva in letalstva Napadi so ponavljali Se pozno v n^ Sovražnik ie bil odbit z velikimi izgubami. Na severovzhodu LadoSkeaa jezera ie dan potekel primeroma mirno. Zavzeli smo več sovražnih Dostoiank. Pri Kuhmu sme odbili sovražni rddelek. ki ie skušal preko meie pr dreti na pomoč obkoljenim sovjetskim č'~tam Na drv.srih d?lih fronte cbičajna patrolna in artilerijska aktivnost V zraku: Nase letalstvo 1e izvedlo več us^eJrvh izvidnišk h po'etov v sovražno za-ledie. Naši bcmhn'ki so napadli p^n či sovražna tabor" Šča, De dnevi pa *o bombardira 1; e nohodn. Tak<"> n»d fronto kako** tudi v salečMu so se naša ie-tala udeležila uspešno v ver letalskih uitk Sovražna letala so se udejstvovala tako na fronti kakor tudi v zaledju Zlasti živahni so bili naoad: na mesta v zaTediu. ki so se ponavljali tud o n či Predvsem so bila bombardirana mesta ob 1užn< in zapadni obali, med drugimi Lahti Kouv~l*. H?rn:r»a in Han^o Več civHVov le bilo ubitih in mnogo ranjenih Več sovražnih bombnih formaeli smo razpršili in pregnali. Po oMriemh poda'kih smo v teku dneva sestrelili 17 sovražnih letal D-e nadaljnji sta DiT5čal! n-a begu za seb^1 mrčan din. tako da s'a bili nalbrfe 'cto tako onesposobljeni Za 6 nađalfnlti nrimerov Se ni r>otrdiTa za domnevo, da so bila isto tako sestreliena. Sovjetsko poročilo Moskva, 22. februarja 6. (Reuter) Snoč-nje sovjetsko vojno poročilo pravi, da se včeraj na fronti ni primerilo ntć posebnega, pač pa trdi poročilo, da so sovjetske čete mod 19. in 21. februarjem zavzele 136 utrjenih finskih postojank pri Kojvistu, mod njimi 37 železobctouskm artilerijskih oporišč. Poročilo prav« daijc de ie bila sovjetska aviacija \čeraj zelo aktivna ter da je bilo sestreljenih 10 finskih letal. Podrobnosti o uničenju 10« *ov|etske divizije Helsinki, 22. febr. s. (Fin. tel. ag.) O bojih z 18. sovjetsko divizijo poreča posebni poročevalec lista »Helsinki Sanama« nekaj nadaljnjih nodrebnosti. Zaključni boji so se vrSil! z oddelkom elitnih sovjetskih smučarskih čet. *..i «o prihajali na pomoč obkoljeni diviziiL Finci so napadli oddelek z dveh strani Boli so traiali nepretrgoma 48 ur Približno 1800 sovjet k:h vojakov ie padlo Sovjetska letala so bombardirala finske oostoianke. vendar so se finske čete tako dobro varovale, da niso imele nobenih izgub Velika sovjetska oot-niSka letala so metala svoiim četam s padali živež in vojni material mod b^rbo Končno so se mora': pes-m^ni maniši sovjetski oddelki predati, ker so bili popolnoma Izčrpani. Mnogi vojaki so bili že več dni brez hrane Madžarski prostovoljci Lordon, 22. febr s. (Reuter) Več sto madžarskih prostovoljcev, ki gredi na F n-?*ko. 1e sedal na poti iz Pariza v London. Včerai ie Dr"'snela v Pariz nova skupina 1000 madžarskih prcstcv:lj-ev. Vsi so zelo dobro ooremlienl. tmerio kožuhe in smučI. N?dal1nj'h 10 000 Madžarov bo še v kratkem sledilo na Finsko Skupina ki ie včerai prispela v Pariz, pripoveduje da io ie na poti skozi Jucrsiavijo prebivalstvo zelo prijateljske sprejelo. švedska pomoč Stockr.olm 22 febr AA (Hava^) Predsednik švedske vlade Hanson e imel v parlamentu govor o pomoči Finsk: I javil ie. da vlada iivaja politiko p moč? Fin 1 i tudi z dejanj? ne farno z brs dam?. In ka nI zahtevaTa vojaške pomoči oi Švedske uradno, temveč samo v orivatr. h razgovo-rih med člani finske in švedske v'a 'e. M: smo odločeni, je dejal Hanson, nadaljevati naš^ dosedanio Politike brez cz'ra na to. kol.Vc bomo s tem mogli k-rlstiti Finski. Švedski protest v Moskvi Stoekholm. 22. febr s (Reuter) Zupan v Pajali ie izjavil, da pri včerai^niem bombardiranju s strani sovietsk;h letal n: bil nihče v vasi vbit. pač pa ie b lo nekai ore-bivalcev ranjenih od drobcev bomb Povzročenih ie bilo mnogo požarov in v-e šipe v kraiu so popokale Sovietski letalci so brez dvoma mislili, da so nad fin-*.!m mestom, čeprav leži Paj.iia dobrih 8 km rd finske meie. Švedski poslanik v Moskvi je š? snoči dobil nalog, da vloži zaradi incidenta ester protest ori sovjetski visdi. Zadnja ps>t LJnbe Bavldsvica Ob ogrosnm udeležbi mmllce Ir zastopnilcov vseh oblasti so položili >'čttfžj reJS-scga državnika k večnemu jio«i ;k*t Beogr-ad. 22 februarja. Včerai 1e veliki državnik Ljubo Davidc-vie iz cerkve sv. Save na Ssvincu nastopil svoio zadnjo pot. Oba dni, ko ja Ljuba Da-vidovič le-Lal na mrtvaškem odru. jo mimo njegove krste defiliralo okoli 150.000 jadi. Včerai ob 7. ie bila kratka zadušnica, nato pa so se začeli zbirati zastopniki oblasti in raznih oreanizacij. ored cerkvijo pa se ie zbrala ogromna m~o*'ca nareda. Ob 9. ie prispel tudi zastopn k Nj. Vel. kralja general Pavle Bariaktarević. nato pa so se v cerkvi zbrali tudi predstavniki vlade in raznih strank. Zadušnico ie onravil episkop Arseni.j. *.ci mu 1e asistiralo 40 svečenikov. Eni kop se je od pokojnika poslovil v imenu pravoslavne cerkve, nakar so krsto č'ani ffTav-ne?a odbora demokratske stranke prenesli pred cerkev Tu so se od pokojnika poslovili v imenu demokratske stranke njm podpredsednik Miian LJrol. v imenu narodne radikalne stranke nien oredccdn *; M'?a Trifunovlč. v imenu JNS n1~n podpredsednik Jovo Banian;n. v ime^n SDS dr Hinko Krizmin. v imenu socialistične stranke dr Zivko Topalov:č. v Imenu zemliorcidiiiške stranke Ceda Kckanovič v imenu socialno demokratske stranke Ne-deljko Divac. v imenu Narodne odbrane Iliia Trif'inae. v imenu Juaosioven^veea profeso./.eaa društva prof Radoie Knežević, v imenu četnikov pa Milosav Jelič-Krsto so DrenesM na tcoovsko lafeto in nato je krenil veličasten žani sprevod na pokopališče. Povsod, kisr se. ie pomikal pogreb, so tvorile množice časten fipalir. a trgovine so bile zaprte Na pokopališču so se od pokojnika poslovili v imenu izvršnega odbora demokratske stranke seliak Jeremin Radoj^vić. v imenu m adinske organizacije na dijak Andrija Poleti Aka-dem.-ko pevsko društvo Obilic ie zapeo pesem »Hei trubaču« in ob 13 15 so Ljubo Davidoviča položili k večnemu početku v grob poleg njegove zveste soproge. Na grob so poleg drueih krasnih vencev položili tudi venec Nj. Vel. kralja Petra in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter vence predsednika in podpredsednika vlade. Ko so Ltubo Davidoviča položfU v grob. ie vojaška častna četa oddala salvo Milan Mravlje oproščen SeđiS2e se je prepr"£al-o, da ni namenoma govoril neresnice, ko Je pričal, da Je dekan Skrbeč vzkliknil tf2ivela republika!" Ljubljana. 22. februarja Na včerajšnji popoldanski glavni razpravi proti bivšemu narodnemu poslancu Milanu Mravljetu. ki ga je ovadil dekan Matija škerbec zaradi krivega pričevanja, so poslušale', med katerimi so bili obtoženčevi in tožiteljevi somišljeniki, napolnili raz-pravno dvorano ter vztrajali pri zanimivi razpravi do sodbe, ki je bi'a izrečena ob pol petih Po zaslišanju dekana Skerbca, ki je izpovedal, da ni izrekel inkriminira-nih besed, zaradi katerih je bil pred sodiščem Z3 zušjito države v Beogradu 1. 1933 gbsojen na leto dni strogega zapora, so bile zasli'ane številne priče dekana Skerbca, med njimi tudi tovarnar Jo?Jco Zabret. bančni uradnik Franc Trefalt. posestnik Ivan Lokar in globo^ki župan in bivši poslanec Ivan Urek. Vse priče so v bistvu izjavile, da b5 morale slišati Skerbčev vzklik »Živela samostojna S!oven;ja. živela repub!:ka'a. ako bi dekan Skerbec res tako vzk!:knil V teku zasliševanja se je izkazalo, da so priče vedele po sedmih in osmih letih razne podrobrosti, o katerih na razpravi v Beogradu niso prav n'česar vedele, ali pa je b>lo nj b sedanje pričevanje deloma ali pa pupo'noma v nasprotju 8 pričevanjem 1. 1Q33. Zanimivo Je bilo pričevanje Ivana Ureka, ki je vztrajal pri svoji izpovedi, da mu je Mravlje nekoč rekel ▼ klubski sobi slovenskih poslancev kma- lu po obsodbi dekana skerbca! »Ve gre za krivo ali nekrivo pričevanje, nego zato. da se klerika'ce uniči.« Sele prealmaciji !■* V«J mraza, je zajel tudi notranjost države. Zato je mraz začel ovirati železniški promet, med tem ko co prejlnje dni vlaki vozih brez večjih zamud, zag,o-vtrjati« ter ne>povedovatl pomlad, mraz čer: noč pritisne. Pričakovali smo a'cer. da bo Se nekaj časa mrzlo, nismo pa mallll, da se bo mrac §e stopnjeval. Biia se Mali a. mraz pa ptttlsflGB vseko j-utro. kakor steći zim«. Cetuil kta'nje zme ne prištevamo med najhujše, jo moramo prišteti med najdrljse. Pom s-lltl je treba, dn je v tej zdmi mraz za*el pritiskati se pred božičem. Januarja ni popustu nobemkrat, le v tem mesecu j« bilo dober teden dni južno vreme, ko smo mislil, da mraz ne bo mogel več prodreti. Pred dnevi je tu-• i kopalo, da bo mraz povsem popustil, ko sta se čez dan tepla jug in burja ter je temperatura :.£glo narss'a. Toda zmigaU ie zepet burja, zračni pritisk Je zaCel zopet naraščati, da se je povsem zvedrilo. Včeraj je bil najkrasnejši sončen dan. Popclčne je bilo na solncu že zelo prijetno in meščani so se sončili v parkih, na Gradu in Rožniku. Mislili smo. da bo danes manjši mraz zaradi precej visoke temperature včeraj popoldne; najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani —0.5. v Maribora pa celo 0.7. Toda v Mariboru je bilo davi sonet —20 stopinj mjaza, kakor i , (Dtved &'ta ljubljanski mestni svet je odobril o!>-člnski proračun za / 1V4V41. V njem ja nekaj zanimivih postavk, ki kažeio. za kaj vse bodo Ljubljančani plačevali občinske davščine Tako je med drugim v proračunu v partiji 4. postavki 1. določena posebna nugrada po 48 din od vsjke začete ure urad ntku, ki je zapisnikar pri sejah večinskega kluba mestnega sveta. Doslej so politične stranke same plačevale svote zapisn-karie, v bodoče jih bodo pa ljubljanski da\ ko~ plačevalci. Mtd mnogimi podporami, ki jih namera* va pokloniti sedanja večina na magistratu, so tudi naslednji izdatki: prispe\ek za Prosvetni dom 100.000 din (ki te pona\lia le četrto leto), podpora za gradnjo prosviU nih domov v Lfubijani 301/000 din (lsini 100.000 din), podpora za gradnjo cerkva 100.000 din. prispevek za Jeghčev dom 50 tisoč din (v prejšnj'h letih je občina pri-spevala te 250.000 din), ta učiteljiični konvikt mSlomškov dom* 20.000 din za podpore raznim športnim in drugim društvom 100 000 din, Vincenclje\i družbi za zaveti' šče v Zeleni jami 100.000 (v zadnjih treh letih že 2 M 000 din) za za\-ct>*čc V In cen-cije\'e konference na \'iču 50.000 din (v zadnjih treh letih ie 150.000), poleg tega pa dobe l'incencijeve konference iz proračuna za socialno skrbstvo še 42 C00 din. Kazen tega je določena Se postavka 7^000 din za podpore »r«m'm« karitativnim društvom Komu polagajo ta karitativna društva obračune o prejetih podpor ah m z no. Morda dobiva obračune mestna ut va. Mi ne vemo V Ljubljani imamo seveda Še drugo dobrodelna društva, ki pa nisr med omenja-r-imi Tudi za sokolske domove m v proračunu nobene postanke. Preskrba Slavenke s petrolejem Ljubljana, 22. februarja Tudi v Sloveniji je bilo pomanjkanje petroleja v letošnji zimi zelo občutno Zlasti trgovci v onih krajih kjer ni električne razsvetljave bi ve.Jeli povedati marsikaj o navalu kmečkega ljudstva na njihove trgovine, kjer je bilo tu in tam na razpolago nekaj petroleja, večinoma so pa morali trgovci ljudi pošiljati nazaj« ne da bi Jim mogli postreči a petrolejem V mnogih primerih je moral trgovec težkega srca odsloviti kmeta, saj je vedel, da ima doma bolnega družinskega člana ali kaj drugepa. kar nujno zalite va luč v dolgih zimskih no*eh. Zdaj bo Slovenija končno v*af za nekaj časa preskrbljena s petrolejem. Upaj no pa, da tako hudega pomanjkanja petroleja ne bo več kakor je bilo to z'mo. Včoraj %o Sle cisterne petroleja za Celje, Pclič:\-ne, Ptuj, Mursko Soboto ln Krško, dve cisterni petroieja sta pa o*tall za Ljubljano. Pol vagona petroleja je slo v Ko-eevje, pol vagona v Novo m«^sto ln pol vagona v Trbovlje. V »oboto poj-ejo 3 cisterne petroleja v Maribor, dve za Ce\Je I- fcalec, za Ljubljano bosta po v ponedo-l*ck na razpolago zopet dve cisterni pet ro-lejja. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometntn zvez v LJubljani ln Mariboru, SPD in JZS8 22 U. 1940 Rateče Planica 870 m: —10. jasno. 70 cm snega, pršić, skakalnica uporabna. Planica Slatine (Dom Ilirija j 950 m: —11 jasno. 83 cm sneas. pršić, drsališče uporabno, vzpenjača obratuje. Erjavčeva koča na 1'ršiču 1515 m: —8, jasno. 110 cm snega, nršič. Dovje Mojstrana 650 m: —12. jasno, 58 cm snega , priič. skaka'nica uporabna. Bled 501 m: —14, jasno, mirno. 53 cm snega, pr^ič. Pokljuka 1300 m: —8, jasno. 135 cm snejja pr^ić. Radovljica 470 m: —15, jasno, 58 cm sne-gs. pr^ič. Bohinj Sv. Janez 530 m: —13, jasno. 95 cm snega, prSič. Bohinj-Zlatorog 530 m: —17, jasno. 80 cm snega. prJič. Dom na Komni 1520 m: —7, jasno, 160 cm snega, pr^ič. Dom na Krvavcu 1700 m: —8, jasno, 160 cm snega, pr^lč. Koča na Veliki planini 1558 m: _7, Jasno, 120 cm snega. pr>ič Valvazorjev dom 1180 m: —7, jasno 70 cm snega. Polževo 620 m; —10, jasno, 58 cm snega, pr*i£. Sodrallca 550 m: —16. jasno. 55 cm snega pr:ic. Kranjska gora 810 m: —11. barometer se dviga, jasno, 65 cm *nega, prSiČ, drsališče in sankalKČe uporabno Podkoren 800 m: —11. jasno, mirno, «55 cm snega. prSič. Bloke 900 m: —7. jasno, mirno. 47 cm snega, osrenjen. Mrzlica 1119 m: —12. 70 cm snega, srež. Rimski vrelec 530 m: —12, jasno, 45 cm snega, pr.šič. Peca /654 m; —12. delno oblačno. 102 cm snega, priič. DNEVNE VESTI — ntril eglptski kralj v Zagrebu. Včeraj zjutraj je piispel iz Splita v Zagreb b.vfii egiptski kralj Abbas Hllmi II. V Splitu se je madll že del j časa m stanoval je večinoma na svoji jahti »Nimet Allah«, zasidrani pred sp.itsko lad j delnico. V ' Zagreb je prispel s svojo mlado tajnico ln se nastanil v hotelu »Esplanade Zagreb že dobro pozna, saj je bi že večkiat v njem. Zdaj si je zaželel snega in zato se je znevi napotil v Zagreb. — Odh«d nase delegacije v L en. De: -ac ja odpotuje najbrž šeie pr-jioinji mesec. — Z* rudi i>'>nianjkanja krme prodajajo kmetje živino, v mnogih krajih nase države je jelo primanjkovati kmetom krme 23 živino. Zato prodajajo živino v primerih ko bi jo oicer rab h za rejo. Ce poj-de tako napiei bo spomladi živine pr> r.-.arr kovnic, ali pa je sploh ne bo naprodaj. Z veliko penuibo živine padajo bodi cene. kar pa petneni zlasti hud udarec za male kmete. Daje rarm šljajo na mero-aa}-.h rnesuh o tem. aa bi pokup li živl-no, kolikor ne gre za izvoz in jo poslali v Beograd, Zagreb ln Ljub jsno. Tako bd se megla '.i.'ati cena drugovi sLne izvine na vtSin: 4 din kg žive teže. — Prispevek Prizada banovinskim semenskim fondom. Poljedelsko ministrstvo si p: Iz i va, da bi spomladi kmetje v naši državi posejali čimveč žita. Zato je orga-n;ziralo preskrbo siromašnih kmetov s semenskim žitom preko banskih semenskih fondov, k! pa nima;o na razpolago dovolj denarnih sredstev. Zcto se je ministrstvo obrnilo na Prlzad. naj bi podprlo akcijo iz svojih sredstev. Prizad je dal v ta namen na razpolago 4.500 000 din. Od tega dcoi dravska banovina 500.000 din. — (spremembe in dopolnitve zakona o državni tr< šaiinl. Na temelju zakona o državni trošarini je izda! finančni minister pravilnik o izprernembah ln dopolnitvah Ika za izvrševanje zakona o državni trošarini. — Zagiebžtei redarji dobe n°ve uniforme-. Pripravlja se vel.ka reorganizaciju po- Stn že v Zagrebu. Z^aj ima Za-£ S36 redarjev, v bo o je jih bo pa imel ci redarji dobe temnosive uniforme. — Premet na HSld progi zOp^t <>vlr»n. Na vsem primorju je divjal včeraj ponoči aepet o:':crski vihar. Bi'a je ena naj-bumejdh n narnrzle;šlh uoli v letošrji znv.. V knnahi med Splitom in Dračem je bilo morj-e r: -sšno razburkano. V Sphtn — Zaradi opeklin v bolnico. Pri Andrt- nekovih, posestniku v Seiu pri Ponikvah, so imeli v soboto popoldne nesrečen dan. Njihova hčerkica Maije-i-ica ae je sukala okrog Štedilnika Nesreča Je hotela da so se vprav tedaj, ko je bila pri Štedilniku vratica odpria in ogenj, ki j« bušii iz štedilnika, je v hipu zajel ubogega otioka. Vnela se je obleka, in po otroku bi bilo, da niso takoj priskočili odrasli, in ogenj zadušiii. Otrok je dobil hu-e opekline, in so ga pi-epeljali v bolnico v Celje. — Nej»reoe. Na poledeneli cesti je padel 54ietnl brezposeini delavec Anton Janžek iz Ljubljane, in si zlom_l desno nogo, poškodoval pa se je tudi na hrbtu. — Delavec Lan Hu-olin iz škofje Lcke je nakladal na voz hlode, pa mu je padel en hlod na nogo ln rnu jo zlomd. — 231etna posestnikova hči Franja LoLič iz cešnjic je pacda z lestve in se hudo poškodovala j po glavi. — V bolnico so sneči prepeljali tudi železničarjev© hčerko Andrejo Zebre iz Ljub'jane, ki si je na smuki zlomila desno nogo. — G-rIjiv pogreb. V Daruvaru je umrla gosLiln i carjeva vdova Anton ja Vale goni, stara 81 let. Krsto z njenimi zemskimi ostanki so nosil* pri pogrebu njen: Štirje s novi Viktor, Peter. Rudolf in Aćo'f. — Dve vasi »ta »e tepli r a radi dekleta. Zaradi vaške lepotice Ma; ice šol č iz vasi Krusevica b lzu Bosanskega samca je prišlo do pretepa med prebivalci vas: grude-vica In Sikirevac. Na obeh straneh je b lo več težje n lažje ranjenih. V boj so posegli celo samokresi Zanimivo je, da Marica sedaj pravi, da se ne bo omožiLa, temveč da pojde v samostan. Orožen. Po pogrebu g. vladnega svetnika Lileka je imel odbor Ljudskega vseučilišča v Celju, čigar ustanovitelj predsednik ln častni član je bil pokojni, žalno sejo, na kateri je imei spominski govoi o velikem pokojniku por predsednik Ljudskega vseučilišča g. ravnatelj Cilenšek. —c l inna je v Mestnem zavetišču \ Aledlogu 79letna mestna reva Marija Mi avl jakova. —c Za vzdrževanje sole na Svetju nad Celjem je prispevala banska uprava 2.400 din. c Za upriroritev veseloigre »Konte X*. s katero dc gostovale mariborske Naror- no gledališče v petek 23 m ob 20 Iz Lfubfpne —Ij Čiščenje podstrešij. Mestni magistrat je izdal odredbo, po kateri morajo stranke v mestu teme.jito očistiti podstrešja navlake, zlasti lesenih predmetov, chleke itd. Po nekaterih hišah v mestu so biia podstrešja že prenatrpana z vso mogočo saro in je prav. da je Končno prisno do prisilnega čiščenja. Po drugi strani pa se vprašujeio stranke, kam z vso to ropotijo iz podstrešij. V stanovaniih samih., ponavadi pretesnih ni prostora, v drvarnicah tu:i ne. kar po dvoriščih pa je tudi ne kaže lazmetati. Sicer pa delajo eni tako. d:ugi spet drugače. V Cekinovem gradu na primer so baš zadnji čas uredili podstrešja za spravljanje razne navlako, ki je last strank in podstrešje celo odds-lili z lesenimi pregradami. —lj Na Prešernovem koncertu, tako smemo po vsej pravici imenovati prihodnji koncert naše Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala škerjančeva kanLata ba besedilo Prešernovega sonetnega venca, bo obrazložil knjižsvnik Josip Vidmar občinstvu razbko prvotnega besedila Sonetnega venca, ki se bo izvajal je metala burja rpeko raz streh. Pomiki i koncertu od splošno znanega besedi niso mo?!J voziti ali so pa prhajali z ve- £ likimi zamudami LISBca prega je ponosno zatrpana s snežnimi z.-.meti. Iz Knna pro-t: Gračacu vezeči vlak je obtičal v snežni. pTctniet so morali ustaviti ln včeraj zjutraj spi-taki brzov'ak ni prispel v Zagreb. — Zborovanje učiteljev JUT/ za »rez Dolnja Lendava. Sresko učiteljsko društvo JDo^nia Lendava sporoča svojemu članstvu, ca bo v poVoto 24. t- m. ob pol desetih Učite\1sko zbrn^vanje v ljudski šoli v Lendavi. Dnevni red: 1. Situacljsko pcročilo. 2 r>on:^. 3. Referat g. Kokolja. 4. Razgovor o ekskurziji v Ljubljano. 5. Slučajnosti. GG. učitelji naj se pripravijo na vprašanja za posvetovalnico. — N »vi stovensM grobov! v Amerik!. V Brrokivnu je umrl Emil Domini, star 57 let, doma iz Gorice, žrtev letalske nesreče je postal Josip Kapel, ki je bil zadnje dve leti znposen kot letalski instruktor na let..iliSču v ClcveUndu. V zraku mu je cd- povedal motor. hitalo ej treščilo na tla in se razbilo. Kapelov spremljevalec je bil na mestu mrtev. Kapel sam je pa izdihnil med prevozom v bolnico. Pokojni je bil doma iz Knia na Notranjskem. V Pittsbur- gu je umrla Ivana Komadina, rojena 2er- jiv. V North Chieagu Jc umrla Frančiška Ovaenek, stara 75 let, doma iz Verda pri Vrhniki. V Jenny Lindu je umrl Franc Ocei star 73 let. doma iz vasi Leše v Zasavju. V Grenvllle je umrla Helena Be- ž:k rojena Hrvatin, stara 42 let, doma Iz vasi Sturje nri Sežani. Vr Clevolandu so umrli Andrej Strbenk. star 60 let, doma iz Soaražlcc, Jar.ez Belec, star 63 let. doma iz vasi Spodnje Pirni^e na Dolenjskem, Josip Cellhar, star 6 let, doma iz vasi Petelinje na Notranskem, J. Zore, star 57 let, doma iz Spodnje HruSice pri Ljubljani. Marija Mlač. rojena St-opar, stara 62 let, doma iz Loke pri Divači in N>ža Razslre- sen. rojena Kcncla. stara 64 let, doma iz Ccrovega Loga na Dolenjskem. V Duluthu je umrla vdova Terezija fiarabon, stsra 63 let, doma nekod iz Dolenjskega. V Gil- bertu je umrla Marija Intihar. rojena 67 let. doma od Dobrepoija. V Ave»ly je umrl Janez Guzelj, star 59 let, doma iz Poljan nad Skofjo Loko. V Pittsburgu je umrl Peter K!"bu«*ar. star 54 let, doma iz Draga-tu§a pri Črnomlju. V Avelly jo umrla Katarina Boprtaj, rojena Fortuna. doma s Trate nad Skofjo Loko, v Jolietu je umrl Julij Požek, star 85 let. V Mihvaukee je umrl Janez Gabrijel, star 47 let, doma iz Trebnjega. V Chicaga so našli v ga-rr.ži ustreljenega Franca Novaka. Kaj ga je poenalo v smrt ni mano. Pokojni je bil doma Iz Račne pri Grosupljem. V Chicagu je umrla Josinina Miller. stara 78 let. doma od Sv. Križa na Dolenjskem. V Mil-vaukee je umrla Marija Frangeš. rojena Flesec, stara 51 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Clintonu Je umrla Terezija Ifohar, stara 91 let, doma lz St. Lam-berta nad Savo pri Litiji. V Waukeganu je umrla Frančiška Osenovec. stara 76 let, doma iz Vrhnike. V San Salle je umrl Emcst Borišek. star 60 let, doma nekje z Dolenjskega. — 7>I-l nmlranfe ren drv v Zagreba. Zagrebško mestno poglavarsLvo je izdalo naredbo o maksimirenju cen drv in prepove": rabe mere ^k'Tftra« v trgovini z drv-ml na področju Zagreba. Drva se bo^o sm*ia v bodoče v Zagrebu pro-'s'atj samo na kub Cne metre Pr\-ov.stna bukova drva se bodo prodajala po 130 drugovrstna po 125 hrastova pa pc 112 50 d"n. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in stanov1 tno vreme. Najvišja temperatura je znašala v Du-brcvn"ku 4. v Splitu in Kumboru 3. na Rabu 00, v LJubljani —0.5, v Mariboru —0.7. v Za-grebu in na Visu —2. v Sarajevu —3. v Bfogradu —7 Davi je kazal barometer V Ljubljani 779.1 temperatura je znašala —13.5, na aerodromu —20.1. na tem la ka-l. 1847. Poleg tega bo podan tudi kratek gla*;!>eni uvod za tojše in lažje razumevanje najnovejše fekerjančeve kantate. ki se bo izvajala pod vostvom ravnatelja Poliča, Opozarjamo na ta koncert, ki bo 26. t m. v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnice v Matični knjigami. —lj F^jubljnnski Kvnrtet Dri redi samostojen koncert v pe*ek dne 1. marca v veliki Filharmorični dvorani. Ljubljanski kvartet je izredno požrtvovalna umetniško komorna skupina, ki nastopa vselej in povsod z največ iim uspehom. —lj Odkritje posebnega pralnemu Sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senzacionalnim novim sredstvom CISTINIT se vrši vsak popoldne v trgovini Lnvrič, C*»lov?ka ce*ta 28 I poleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali avTene stvari. 94—n —Ij 87. rojstno leto obhaja danes gospa Marija Ćrnaeroj-Franzl čila in zdrava, "vesti naročnici našega lista želimo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. —lj »Vjež*. zabavno Nusičevo veseloigro bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču devetnajstič v soboto 24 ob 20 15 in v nedeljo 25. t. m. popoldne ob 15.15. Kpt so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo vedno mnogo ljudi brez vstopnic ter je za predstavi izredno zamroanie. si pravočasno preskrblte vstopnice. To sta nepreklicno poslednji uprizoritvi te izvrstne veseloigre. Vstopnice se dobe od dnnes daHe v društvenih prostorih v Mestnem domu. u— Podporn- điu&tvo na l. drzavnl ^eal-n! gimnaziji v Liubljan! ima svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob 18. uri v posvetovalnici zavoda. u— O kanalski pristojbini fmo v poro-čdu o preračunskl F^ji m^s+rega sveta pomotoma p'sali da ie kanalsko prfstofbbto dolžan plačevati vsak hišni posesn^k mimo čigar zazidanega posestva Je Izpeljan mestni kanal ne glede na to ali le h!'a že pilkHučena nanj aH ne. Ta predlog je bil na se 11 res pripravljen, venlar pa nI bil predložen ln zato ostane pri doseda-n1em predpisu da se bo kanalska pristojbina pobirala Se nadalje samo od na mestno kanalizacijo priključenih hiš. u— Ju^o^lo ansko B^adcmsko pndp^mo drufttvo je prelelo od rodbine gospoda univ prof dr. Franca Bturma 100 din v počastitev spomina pokojne Franje Ludvikove. Iskrena hvala! —11 Spet mladi berači. Polička se na vo moč trudi, da bi zatrla v m»stu bera-ško nadlogo, pa je ne more. Berači še vedno narleerujelo ljudi po ulicah, v uradih, poslovnih lekalih in stanovanjih, še najbolj pa so vsiljivi mladi berači, ki prihajajo iz raznih barak in ki jim je bera-čenle prešlo v kri. Te dni je policija prijela spet več mladih p^osjakov. ki so se klatili še zvečer po ulicah ln nadlegovali tudi gogte po gostilnah, kavarnah in bu-fetlh. Pri zaslišanju se je izkazaio. da so Jih poš1lia,i na cesto starti, o katerih je znano, da vsak dinarček sproti zapijejo. celjskem gledališču. dobijo neabonent vstopmce v pred prodaji v SiomJkovi knj; garni —c Vladni svetnik Lile k na zadnji poti. Kako izredno priljubljen je bil vladni svetnik Emilijan Lilek. ki je umrl v začetku tedna, je pokazal njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica obč.nstva. po celjskih ulicah sc se pa u vi slili v špalir učenci in učenke gimnazije. O- pokojnika se je poslovil dr J. Hrašovee Ur opisal njegovo veliko nacionalno in vzgojno delo, nakar je mosk: zbor Cejskega pevskega društva zapel Prelovčevo »Zadnje slovo*. V veličastnem apvevodu je bilo okrog 2000 ljudi. Pri odprtem grobu se je poslo\il od pekojnika gimnazijski direktor Fr. Mravljak v imenu prosvetnega oddelka banske uprave, gimnazije in poka >n:kov:h stanovskih tovarišev. Ravnatelj dek Tke meščanske šole Cilenšek je pa proslavljal pokojnika ko: ustanovitelja, predse, nika in častnega člana Ljudskega vseučilišča. Predsednik CM D \ Ljubljani ing. J. Mačkovšek je prikazal v krasnem govoru pokojnika kot vzornega nacionalista in Slovana. Govoril je še zastopnik Kluba koroških Slovencev LTrš:č. Končno je zapel moški z'cor CPD žalostin-ko j-Blogor mu«. —c Sredp°stni kramarski sejem v Celju, ki bi moral biti v soboto 2. marca, 'e odpovedan, ker baje mestna občina zaradi pomanjkanja zadevnega kredita ne more pravočasno spraviti snega z nekaterih trgov in ulic. Pač pa bo ta dan v Ceiju živinski in kramarski sejem. —c žrte\ napadalca. V nedeljo me je 45-letni posesinik Anton Gobec v Štojnem seiu pri Rogatcu spri v svojem stanovanju s svojim svakom Med prepirom je svak pograbii nož in zahode; Gobca dvakrat v prsi Gobca so oddali v ce'jsko bolnico. —c Nesreča v gozdu. Pri delu v gozdu se je zvaiil težek hlod na 25letnega Žagarja Fe!iksa štravsa iz Vrbia pri Žalcu in mu zlomil levo roko. štravs se zdravi v celjski bolnici. —c Mestna uvoznlna na zemeliskl plin je za novo proračunsko leto na novo določena n^ 0.10 din od kg. uvoznina za sveže meso je zvišana od 1 na 1.25 din. uvoznina na kolesne dele pa znižana od 0.50 na 0.30 din. —c R^gtdacija Savinje. Mestna občina bo prosila bansko unravo za intervencijo glede najetja posojila za izvedbo regulacije Savinje v 5. in 6 etapi. Del posojila bo po ključu odplačevala mestna občina. Obenem bo občina tudi intervenirala pri banski upravi, da bi čimprej razpisala oddajo del za regulacijo Savinje v 5. etapi. Te razpis bi moral biti 2e izvršen. —c Modernizacija Mariborske ceste. Dr2avna cestna uprava namerava urediti ;n tlakovati državno Mariborsko cesto v Gaberju in sicer z granitnimi kockami na betonski podlagi. Pioračun znaša okroglo 3 milijone dinarjev. Modernizacija Mariborske ceste je nujno potrebna, čeprav nameravajo zgraditi novo cestno zvezo j med Mariborsko cesto v Gaberju in državno Krekovo cesto po sedanji Stritarjevi ulici. Prav tako potrebno pa je tlakovanje hodnika za pešce ob Mariborski c^sti v Gaborju. za kar je v sedanjem občinskem proračunu predvidenih že 100 000 din. v novem prornčunu pa nadaljnjih 150.000 din. Ce bi ne bilo izgledov, da bodo Mariborsko cesto letos uredili, bo občina kljub temu izvršila tlakovanje hodnika za pešce po proračunskih možnostih. Zaniriivo je, da je m. s. Gologranc odločno kritiziral dejstvo, da občina doslej še ni pričela tlakovati tega izredno frekventii a nega hodnika, čeprav so sredstva na razpolago. Omenil ie. da mar.jka dobra volja. Zaradi splošne podražitve se co podražilo tudi to delo. ki bi bilo lani združeno z manjšimi stroški. —c Težek pogof za telesno vrgrofna In nportna društva. Mestni svet je sklenil, da bodo prejemala telesno vzgojna in športna društva v Celju podporo mestne občine le. če bodo dala svoje naprave na razpolago tudi za namene obvezne telesne vzgoje. c— Stalež osebja v občinski slu/bi bo občina v zvezi z varčevanjem pregledala. —c Kopacitcta mostnega vodovoda je že močno izrabljena. Mestni finančni referent je to ugotovil na proračunski seji v torek zvečer ln pristavil, da občina lani ni našla sredstev za nujno notrebno povečanje kapacitete mestnega vodovoda. CELJSKO GLEDALIŠKE Petek 23. februarja ob 20.: Konto X. Gostovanje mariborskega gledališča. B. GIGUL, najslavnejši tenorist sveta, v najnovejšem pevskem filmu napete vsebine Poje arije iz oper »Afričankac. »Romeo in Julia«. %M AfjfcvlH A MaaS »Lohengrin< — in lepe napolltanske pesmi. — IVmUV^llJat IlUll UINO UNION, tel. 23 3L — Ob 16., 19. in 21. uri. IDan« k Danes ob 16-, 19. in 21. veliki francoski ljubavni film iz življenja pariških apašev O ODBIJE POLNOČ! L^\^^T %Iarie Belle — Pierre Renolr — Tbomy Bourdelle. — KINO SLO O A, tel. 27-30. mmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmm§ammmmmtjm^ 4 osvetnik! Kino Matica, tel. 21-24. Loretta Voung. Richard Greene. - Ob 16 . 19. in 21. uri Napeto-senzacijski fl.m posnet v Indiji, Južni Ameriki. Egiptu ln na AngleSkem. 4 sinovi po.kovnika Leighs v strašnih borbah — da rešijo čast svojemu očetu Umor Alojzija Zzriža psjasnjon Ustrelil ga je snlaćcl^tal Jane Albin — šlo Je za obra£w na vas:j^ med bojevitj.w Santi iz dveh vasi Krlko, 21. februarja Kratko smo že poročali da je v nedelje zvečer nekdo zanrbtno ustrelil 30 letnega posestnikovega sina Zoriča Alojzija iz Ivan dela z lovsko puško tako. da je nesrečne* takoj izdihnil. Preiskava je tedaj zahte vala, da smo zamolčali nekatere važne momente, ki jih pa sedaj že lahko povemo. Oblast, ki je takoj uvedla obširno preiskavo, je takoj osuiidla Se mladoletnega J^nca Albina, posestnikovega sina iz Smo-čič. Fant je bil kljub svoji mladosti že večkrat kaznovan radi pn tepov. V tem pi imeru pa je Slo za pravo bitko med fanti dveh vasi. 2e v nedeljo 11 t. m. so se sestali fantje iz Smečič in Kobil v dveh gostilnah in Izzivali drug drugega. Ko pa so se vračali preti domu, so jin fantje lz Kobil tudi dejanrko napadli ter so kunčno Smoči-čani morali bežati. Seveda jim to nI šlo v račun ln f»o se vsak zase pripravljali za prihodnjo nedeljo, da jim ne bo treba bežati. V ta namen ie pripravi! tudi Jane Albin svojo starinsko puško, ki Jc 1e kupil šele nedavno ter 1c minil s sibrami. Usodne nedelja so se nroti večeru res napotili fantje lz S.nečlč v Ar'iro. kjer so šli v gostilno Debevc. dečim so že vse popoldne v sosedni gostilni pri Gorencu popivali fantje iz Kobil Slednji so hodili ves večer zabavljat čred Debevčevc srostllno in izzivat Sme^ioane zakai so preišmo nedeljo bežali. Toda ti se niso odzvali izzivanju in so ostali mirni. Ko pa so se vr.^č-ri okrog 22 proti domu, so začeli peti Fantje iz Kobil pa so smatrali njihove pcs»em za hotne napoved in so prihrumeli iz gostilne ter takoi na padli fante iz Smečič. V pretepu so smrtno nevarno ranili Kerin« Jo&eta posestnika iz Sroečič. ki ima prebito lobnr.jo m lažje ranili tudi njegovega tov*«ri^a Slucrc Rudolfa. Videč, da sta dva *z nieeove družbe že ranjena in da ležita na tleh. se ie Jane ustrašil in skrčil za bližn !c hišo za katere je bil skril nehrsnno puško Že takrat, ko so prišli na Ardro. Takoj ie znkhral »nazal, sicer bom streljal, nakair je sprožil Takoj se je ves okrvavifep zgrudil Zoric Alojzij, ki je bd koma; 12 kornkov oddaljen od Janca. č"im je Jane videl, kaj Je storil, je pobegnil preti domu K.»rin se Je počpsl privlekel za nlimt kjer so g« zn silo obvezali, nskar so sra odpelinll v krško Javno bolnico, kier pa sc ga morali takoj onrriratl Kljub temu pa 1»» niegovc stanje še vedno zelo resno, dočim je bil druerl ranjenec že takoj naslednjega dne izročen v domačo oskrbo. Aretirani Jane Albin v celoti prtsnavs svoje dejanje, pravi pa, da ni imel namena ustreliti Zonča. temveč nnondatce samo prestrašiti, ter da }e streljal v zrak kar pa nrjbrž ne bo držalo kajti pokojnemu Zoriču Je moraj pomeriti naravnost v obraz, saj mu le osrnlo v srl^vl 26 šiber kar ni čuda. saj je Jnnc streljal nan; komaj 12 korakov oddaljen skrit za hišo Važno je tudi njegovo dru^o priznanje, dfl je že v petek nabasal puško, ln jo pripravil za nedeljski spopad s fanti Iz Kobil. ČeS. da mu r.e bo tr^ba ponovno bež« t i Kn so usodnega dne odšli zopet na Ardro. ie vzel nabasano puško s seboj ter io skril za vogal sosedne mše. odkoder ie pozneje tudi ustrelil Zoriča. videč, da sta se zgrudila njegova tovar'ša pod udarci. Tudi da je storil svoje dejanje v samce-rambi ne more biti govora, saj le hll pokojni Zorlč Še 12 korakov oddaljen od njera Zanimivo le nidl Jarčevo ni^nnni*. da le prav ZoriČ nreišn^o nedeMo nater^l. Vendar pa on zanika, da bi zato snoval proti niemu maSčevanie, temveč gre le zn nesrečno na-ključle. Tudi rdjača nI bi'a to not kriva, sr>1 jih ie vseh pet skupaj poni]o komaj štiri litre, ter niso bili no eoptllničarievem prlpovedovanlu prav nič vin leni. dnč.im 1e res. da so nasprotniki popivati vse popoldne ln bfU že močno pHnnl. Torei 1e storil Jane zločin po treznem preudarku in to je moial z* preie skleniti, ka^ti dru-gpče n<» bi pripravil že v netek svoje miške Pokom*»<^a Zoriča so včerai obdueirall ln usrotovlll 25 ran v clavl od šiber tako da mu je glavo naravnost prerešetalo. Po te- lesu pa nima nobene rane, niti znakov nasilja, Jane je bil danes izročen v zapore srbskega sodišča v Krškem, kjer bo ostal, da se ne ugotove še razne podrobnosti. Ljudstvo, ki je prvotno mislilo, da gre res za zahrbten umor in je bilo vse prestrašeno, misleč, da je znani tolovaj že v krškem srezu. si je oddahnilo, vendar pa se močno zgraža nad podivjanimi fanti, ki nikakor nočelo uvideti kam jih vodi večno pretepanje Dobro bi bilo, da bi oblast -aksemplarično kaznovala take podiviance, da bi se vendar enkrat že nehali ti večni pretepi. Našim vrlim orožnikom pa moramo tudi to pot izreči v«r rriznanje, da so tako hitro izsledili zločinca. Zadnja pat vzsrne u&tsljlce D-brava 21 februari n. TzTsred svol* rofs'ne bife na Sr^dn^1 Do* bravi ot učiteljice ffđC Tr^n ka P e^č-nfkova kVere boaato ifvtlsnie. oo*"V*čeno ded In b'fžniemu ie n^a^fln nretekl* te-rien Vrla nac^nnak^a f~r\^ *° in^o1^ no""^b. '"akr^Tie-'a na Dobravi že 'e'a nismo videli, Na 7adnii poti ;e n^sn s^remil^ samo domač ni temveč t»*em k; so lo r>ornalj v nal'enšem dominu Trunio ie b'io oo'ožsno v rodbinsko erobnico PoBač-^ikovh SPORT — Razpis za sauKar*ke tekme Colnt^e —Repnik, katere priredi amuški odsek SP" Zagorje v nedeijo dne 25 11 1940. Proga: Občinska cesta Colniše--Repnik. zbira išče ob 13.30 v gostilni g Ivana Klinca Mladinske tekme do 17. leta brez prijavnlne. start ob IS 30 cilj Repnik. gostilna g. A. JuvaD Repnik Takoi za mla--iinsk'ml tekmam', start za seniorje nad 17 let. Pri 8enio:jih - osmih v risalnici meščanske šole dr Jos C Oblak iz Ltobltaoc o temi »Okrog Karpatov tn preko Rumu-niie do Črnega morla«. Predavanje bodo spremile zanimive *kioptične »MUe —C Dve komemoraciji. V sredo ob 14. je bila v telovadnici drž realne gimnazije komemoracija za pokojnim odličnim znanstvenikom, publicistom, nacionalnim in kulturnim delavcem ter vzg-oiiteljem vladnim svetmkom g EmU'ianom Lijekom Spominski govor Je imel g. prof. Janko RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. VSA KO V USTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50 Sprejemajo se naročila 6 L PRED NAKITOM OL^TVE si oglejte našo nedeljsko razstavo Brajkovič Zivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 ipri Drami). 626 DVOSOBNO STANOVANJE oddam za marec ali april. — Sv. Kril 71, poleg Kunaverja 627 60 PAR ENTl.AVJE ažuriranje vezenje zaves, pe rila. monogramov gumbnie Velika zaloga perja po 7.— din »Juiijana«, Gosposveiska c 12 4 L ISĆEM SLAŠČIČARJA verziranega v restavraciji, za aekaj ur dnevno. Prednost ima, kdor vodi lastno podjetje Javijo naj se samo prvovrstne moči na oglasni oddelek »Slov Naroda t pod »Sposoben«. 628 PRODAM Beseda 50 par aavek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. OREHOVA JEDRCA sortlrar. cvetlični med tn medico dobite najceneje v MEDA R NI Ljubljana, Židovska ui. 5. 501 ZAJAMČENO SVEŽA JAJCA 400 komadov din 520.—, 720 komadov din 810.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla, 695 MIZARJI Več skobeljnih strojev 400 do 600 mm širine ln trostrani skobeljni stroj za izdelavo ladijskega poda (Schiffboden) takoj na razpolago Oglejte si veliko izbiro. DOV2AN IVAN. LJUBLJANA Frančiškanska 4 — Tel. 45-42 625 NAPRODAJ comp'etna »Spr.nkler-naprava« za gašenje požara, upoiabljiva za veliki mlin ali večje tekstilno podjetje. Natančnejše podatke daje Osiječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek. 623 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. KUPIMO vagon najboljšega sena Parna žaga Rog. Podatenlca, p. Dol. Toplice. 624 Inserirajte v »Slov. Narodu«! VSAKO SREDO, ČETRTEK LN PETER VELIKA IZBIRA morskih ri Bogato založena kuhinja ln mrzla jedila — žlahtno kapljico z otoka Visa, prošek, žgane pijače tn razne likerje priporoča OPERNA KLET V LJUBLJANI Im 4 »SLOVENSKI NAROD« Četrtek, «. decembra, 1M0. Bter. 43 Hore Belisha o sedanji vojni Vrhovni vojni svet zaveznikov ška moč Nemčije v primeri s franco sko f»n angleško kolikšna ]e najveća dosegljiva voja Leslie Hore Belisha, ki je bil od maja 1937 čo januarja 1940 angleški vojni minister, je postal novinar. Svoje članke priobčuje v najbolj uglednih londonskih listih, izmed francoskih listov pa ga je pridobil za sodelavca »Paris-Soir«. Tri leta sem se ukvarjal z raznimi vrstami orožja, piše Hore Bellsha, zdaj pa sem zagrabil za drugačno vrsto orožja, — za pero. Prepričan sem, da je pero močnejše orožje kot top, strojnica ali puška. Pero nese bolj daleč in ima večji akcijski radij kot katerikoli top. Zakaj se vojskujemo? Neprestano silijo francosko in angleško vlado, naj ob-jasnita svoje vojne cilje. Naša piva naloga je, da pometemo z barbarstvom, v katerem moramo zdaj živeti. Zato se vprašujem, proti komu se borimo in kakšne bi bile posledice zmage Nemčije. Samo omejenec ali neodgovoren človek ne more spoznati da doživi lahko vsak narod usodo, ki so jo nekateri narodi že doživeli. S to vojno zavezniki nočejo komu vsiliti kakšno dinastijo ali spremeniti narodnostne meje, ah vsiliti svojo vero ter razviti svojo trgovino. To ni vojna, v kateri bi šlo za interese vodilnih slojev. To ni vojna za privi legi iance. To je vojna narodov. V nevarnosti je svoboda narodov. Naravno je, da si narod želi. da bi bila vojna bolj energična, da bi se nasprotniku s silovitimi napadi izbilo orožje iz rok. Zakaj se tako malo zgodi na fronti? vprašujejo ljudje. Skušal bom odgovoriti na to vprašanje. V zadnji vojni se je pokazalo na zapadni fronti, da vojaški dogodki sami niso odločilni činitelji v vojni. Ideja, ki jo ima večina o vojni, je konvencionalna in zaradi tega se ljudje težko prilagodijo na nove probleme moderne vojne. Problem zmage najbrže ni mogoče rešiti samo z vojaško akcijo. Treba je odkriti bolj učinkovita sredstva, s katerimi je mogoče izvesti na sovražnika neubranljiv pritisk. Ali je mogoče doseči z letalstvom odločilni uspeh? Dogodki v Španiji, na Kitajskem in z.aj na Finskem so pokazali, da smo pomen letalstva v vojni precenjevali. Vojno letalstvo lahko resno moti prizadevanja sovražnikove armade, toda uničiti je ne more. Vojno letalstvo je lahko sredstvo, ki pripomore k zmagi, toda ne predstavlja samo na sebi zadostnega činitelja za dosego zmage. Več kot pet mesecev je minilo od početka vojne. Izkazalo se je, da so vojna sredstva zaveznikov mnogo večja kot ona nasprotnika, toda zavezniki so se odločili uporabiti svoja sredstva in vire tako. da najbolj učinkovito dobe vojno v najkrajšem času. Naloga vihovnega sveta zaveznikov je, ca izmeri .kolikšna je največja dosegljiva vojaška moč Nemčije v primeri z vojaško močjo Francije in Anglije in da na podlagi te ugotovitve določi, s katerim orožjem, ali s kakšno kombinacijo orožja lahko začno zavezniki odločilen napad. Ako bi ae pri tej prime rjavi izkazalo, da bo hujše za nasprotnika, če ostanejo zavezniške sile v defenzivi, bo treba preceniti, s kakšnimi minimalnimi armadami morajo zavezniki ohraniti svoje pozicije v defenzivni vojni. V tem primeru Francija in Anglija lahko uporabita še večja in še bolj energična sredstva kot jih uporabljata dosedaj. Ta sredstva bi se pridružila vsem njihovim vojnim napoiom. to se pravi finančnim, gospodarskim in moralnim, sama sredstva, s katerimi razpolagata Francija in Anglija v izobilici. katera pa je treba še bolj razviti. Francija ima že zgodovinsko nagnjenje do velikih vojsk, Anglija pa raje zbira svoj vojni material pod zaščito svoje mornarice. Treba je najti ravnotežje med tema dvema načinoma vojskovanja. Zdaj še ni harmonije med obema, kajti Francija je poslala na fronto svoje ljudi v najboljših moških letih, ki so bili zaposleni v tovarnah, v Angliji pa je še mnogo tovarniških delavcev brezposelnih Naj se sile Francije in Anglije razporedijo in uravnovesijo tako ali drugače, na dlani je. da je ta vojna totalna vojna. Ako se zavezniki ničesar drugega ne morejo naučiti oi Nemcev, morajo vsaj spoznati, da se merijo z vsemi svojimi silami z nasprotnikom in gre pri tem za vse kakor pri igri, kjer stavijo vse na eno kocko. Celotno življenjsko silo obeh demokracij in njunih imperijev je treba zbrati v tej borbi proti tiranstvu. Zlasti pa je potrebno, da se seznani ves svet z ideali zaveznikov in sicer s pomočjo najbolj vplivnega orožja, to je s propagando. V propagandi si zavezniki ne smejo dovoliti defenzivnega zadržanja. Nenehoma moramo imeti svoj cilj pred očmi in ena sama misel nas mora neprestano vzpodbujati pri vseh naporih, to je, da se borimo za pravico do življenja. Skrff za žensko lepoto Mae Westova je huda nasprotnica presuhih žensk — Zobotrebce lahko dobe moški v restavracijah zastonj Mae Westova je dvignila svojčas v Ameriki mnogo prahu deloma s svojimi filmskimi libreti, v katerih je igrala glavno vlogo in ki so bili tudi za Ameriko drzni in preveč odkriti, deloma pa s tem, da je prva nastopila proti takozvani vitki liniji, proti suhim ženskam. V času ko so se Američanke pridno postile, ko so mnoge naravnost gladovale, da bi se ne zredile, je Mae "VVcstova Izjavila, da ima večina moških rada ženske, ki so ženskam tudi podobne in lahko vsak moški dobi dovolj zobotrebcev v restavracijah in povrhu še zastonj. Glede ženske lepote je opozarjala Mae Westova na to. da mora biti lepotičenje za ulico, ki je bilo takrat v Ameriki zelo razširjeno, drugačno nego se rabi za gledališki oder in za svet reflektorjev. Rouge mora naravno prehajati v barvo polti. Lase si mora ženska krtačiti najmanj pet minut vsak večer, če hoče da ostanejo lepi. Umivati se je treba vedno s čistim milom, svetlolaske naj si umivajo lase z vodo. ki ji je primešan limonin sok. črnolaske pa z razredčenim kisom. Če hoče imeti ženska lepo mehko kožo, mora jesti živila, v katerih je mnogo železa, zlasti repo. špinačo, solato itd. Drža telesa mnogo pripomore k izpolnitvi lepote. Mae \Vestova svari ženske pred tem. da bi nosile čeveljčke pol številke manjše od nog. Muke se že kako preneso, toda ženska se pri tem ne počuti dobro in posledica je, da trpi njena lepota. Glede kopeli predlaga ameriška filmska igralka prhe. V ta namen je po njenem mnenju najboljša stara kad. Priporoča tudi kopel v želatini, da postane koža gladka in mehka kakor žamet. O lepoti svojega obraza se mora ženska večkrat prepričati pred zrcalom. R.azen tega mora pa rada poslušati mnenje o sebi, in sicer od mnogih strani. Nihče namreč ni tak, kakršen se vidi sam. temveč tak, kakršnega vidijo drugi. Seveda je mnogo odvisno od tega ali je oni drugi konkurent ali ne. Konkurenca je Mae VVestovo svoj čas tako raztrgala, da njena umetnost na filmskem nebu dolgo ni mogla prav zažareti Reforme v ameriških kaznilnicah V državni kaznilnici v Missouri nameravajo uvesti klasifikacijo kaznjencev. Klasificirati jih hočejo na podlagi duševnih in fizičnih skušenj ter družabne preteklosti. To se je že obneslo v dveh velikih ameriških poboljševalmcah. S tem je namreč omogočeno primerno ravnanje z jetniki, da se nikomur ne godi krivica, ednosno da se poboljšajo, preden zapuste kaznilnico. Poleg te reforme se obeta še druga. Vse kaznjence bodo učili dve ali tri uie dnevno brati, pisati in računati. To velja za n pismene. Pismeni se bodo pa učili stroje-pija, stenografije in knjigovodstva. Učitelje hočejo izbrati iz vrst kaznjencev samih, ki jih je v državni kaznilnici Missouri 4100. Udeležba v tečajih ne bo obvezna, toda uprava kaznilnice upa v popoln uspeh, in sicer iz dveh razlogov. Skušnje v kaznilnicah, kjer že imajo take tečaje, so pokazale, da jih poseča 95 odstotkov kaznjencev. Kaznjenci morajo presedeti v celicah dve tretjini dneva, in zato je razumljivo, da z veseljem pozdravijo vsako iz-premembo v svojem enoličnem življenju. Da pri reformah niso ničesar prezrli, dokazuje okolnost, da bodo organizirani tudi tečaji za nove paznike, da bodo temeljito pripravljeni na svojo odgovorno službo. V federalni kaznilnici v La Tuna je pa upra- va sklenila nadomestiti kure z racami, ker je znano, da zneso race več jajc in da so stroški zanje manjši kakor za kure. Kdaj se Je začelo vikanje V starih časih ni bilo vikanie nikier v navadi. Vikanje nai bi bilo nekakšen znak spoštovanja odnosno posebnega izkazovanja časti, dočim ima tikanje vedno v sebi nekaj intimnega. V starih časih so se tikali med seboj prav tako znanci kakor tuji ljudje, višjih in nižHh sloiev. Vikanje neznancev, starejših ali posebno čislanih ljudi se je pričelo šele v 3 in 4. stoletju. Zanimivo je. kako je r>rišlo do tega. Takrat je vladal rimski cesar Dioklecijan in sicer od 1. 284. do 305. no Kristusu Njegov sovladar je bil Maksimilijan. Oba sta podpisovala vse državne listine in edikte. In če ie prosil državljan ee^arin kaj v javnih ali državnih zadevah, je moral napisati »vi*, ker sta bila vladarja dva. Ta navada se ie potem prenesla na drupe evropske vladarske dvore in v;ka-nje ie prišlo v modo. Pozneje niso rabHi množine samo pri dveh. temveč tudi pri enem vladarjti. da bi ?e ne užalil. Od kra-liev^klh in ee^ar^kih dvorov ie zvesto vikanje med liud^tvo Nair^rei sn vdirali visoko jrosoodo In ho?ate Tiudi. kolčno pa v^e neznance STVoh. Na kmetih v:kaio Se 7dai tndi sorniirnke. če 5?o stareiš'. v;knio pfnre očete, očete, matere, strice, Kicaio se pa samo bra+ie in pestre med seboj ter ■peMmiliPMHMBPMI Prodaja parka v Novem mestu Iz Novega mesta nam pišejo: Gospod urednik! Akoravno je že »Jutro« 18. t. m. poro- ' Čalo o prodaji precej obširnega dela mestnega parka Nabavljalni zadrugi za zazi- ; davo, dovolite še meni k tej zadevi v Vašem listu nekaj pripomb ker ta sklep mestnega odbora upravičeno razburja vse mestno prebivalstvo, saj s to prodajo izgubimo najlepši prostor s košatim senčnim drevoredom, katerega so v vročih poletnih dneh kaj radi obiskovali stari in mladi. Podobnega drugega drevoreda sploh nimamo v mestu in občina bi morala skrbeti, da dobi mesto še več takih sprehajališč, ne pa da že obstoječe, od prejšnjih občinskih odborov z velikim trudom pridoblje- ne in dragocene parke brez stvarne potrebe lahkomiselno zapravlja in uničuje. Tako gospodarstvo odklanjamo ln nestrpno pričakujemo zakonitih občinskih volitev. Spominjamo se, da je lani »Slovenec objavil nedvomno od županstva pojasnje članek z dne 18. avgusta pod naslovon Kaj je treba Novemu mestu, da bo re mesto? s sledečim odstavkom: »Da pa nc merava občina zazidati prostor ob noven parku, ni nikomur ničesar znanega, na; manj pa občinski upravi, katera stoji n stališču, da mora ostati prostor ob parku oziroma zgornja Loka z drevoredom nezazidana.* Občinska uprava je kaj hitro pozabila na svoja takratna zagotovila. N'ovomeščani bi bili občinski upravi hvaležni, ako bi se ona brigala za res nujne n koristne potrebe mesta, kakor so: moderna javna občinska klavnica, premesti-tcv živinskih sejmišč iz sredine mesta, ob-ovitev kopališča itd. Tu naj pokaže svojo nemo in skrb za mestni blagor. S. K Mitja švigelj o svojem delu ~~ ;ma me dogajanje v pokrajini in dogajanje v človeku, azlični sižeji so različni objekti v nekem ^kupnem hotenju Ljubljana, 22. februarja Mitja Svtgelj je prvi slovenski arhitekt in inženjer, ki se je slovensiti javnosti predstavil s samostojno razstavo tudi kot risar, slikar in kipar. Tudi zaradi tega je zanimanje za švigljevo razstavo prav "posebno živahno, občinstvo pa zapušča razstavo z mnogimi vprašanji v duhu, kar je razumljivo spričo tako mnogostranskega udej-stvovanja razstavljalca. Odgovori na nekatera vprašanja, ki smo mu jih zastavili in katere priobčujemo v sledečem, utegnejo prispvati k boljšemu razumevanju dela Mitje šviglja. — Kakšen je odnos arhitekta do udej-stvovanja v slikarstvu in plastiki ? — Priznavam, da se posebno v novejšem času razvoj tehnike nagiba k vedno strožjim in vedno ožjim specializacijam, zdi se mi pa, da naj to ne velja, vsaj dosledno ne, za panoge, ki so v mejah umetnostnega ustvarjanja. Sam čutim nagib za podajanje ali izživljanje na vseh treh poljih in ne verjamem, da bi na enocr: polju kaj pridobil, ako bi druga dva opustil, ker bi ju gotovo pogrešal. Al5, more en sam človek vsa tri polja uspešno zajeti, je pa odvisno, se mi zdi, od produktivne sile in koncentracijske zmožnosti vsakega posameznika. Ali Dom v tem uspel, nc vem. posameznika. Strokovno ni prav gotovo nobenih zadržkov. Tudi imamo praktično za to dovolj velikih vzorov, celo v najnovejšem času. Ali more nadalje najti arhitekt kaj smisla v tvornosti na vseh treh poljih, je pac stvar popolnoma osebnega prepričanja. Kake povezanosti v snovanju pri enem ali drugem, predvsem v primeri med aihi tekturo in slikarstvom ter plastiko, seveda ni z lahkoto najti. Zdi se mi pa, da to niti ni potrebno, niti ni namen. Toda tudi v slikarstvu ste zopet r^elo mnogostranski! — Moja razstava kaže res mnoge različnosti v upodobljenem materijalu, vendar so vsa dela gotovo zasnovana iz zelo enotnega vidika. Zakaj ne morem biti samo po-krajinar ali pa na primer samo portretist, razložim takole: Vsa ta moja dela so nastala iz prisluškovanja različnim utripom v naravi, dogajanju v piirodi in človekovemu dejanju in nehanju. Ne zanima me pokrajina, ne zanima me človek kot tak. ranima me dogajanje v pokrajini, pregib od dneva v večer, od mirne tišine v nevihto, in prav tako me zanima dogajanje v človeku, pregib od dela k počitku, od pripravljanja k akciji. Ali ni v tem mnogo enotnega iskanja? V pokrajini, v večjem ali manjšem motivu, me ne zanima samo neka bolj ali manj uravnovešena kompozicija snovnih teles, niti ne samo neko trenutno nastre-jenje. niti ne samo lepe barve, slika mora imeti vsebino, zelo Široko vsebino. Enako je pri figuraciji Tu mi ne gre zgolj za neko kompozicjjo ene ah več figur, ki seveda mora biti podlaga, temveč za podajanje nekega širokega dogajanja, ki je lahko izraženo tudi s popolnoma mirnim pregibom, torej kaj nasprotno včasih toliko pretiranemu baroku ali romantičnemu zanosu. Enako pa seveda tudi portreta ne gledam kot zgolj podajanja nekega lica, temveč skušam zajeti neko dogajanje, ki je v zvezi z upodobljeno osebo. Tako so toliko različni sižeji mojih slik samo različni objekti v nekem skuonem hotenju. Program je v delu potreben. V bodoče se mi bo mogoč*4 posrečila večja sinteza med pokrajino in človekom ali skupino. Končni namen naj bo seveda le lepa podoba. Kar se pla-stike tiče. mislim, da slikanje ne izključuje pri isti osebi tudi plastičnih zasnov. Treba je seveda ločiti občutek barve od občutka forme. — Kljub temu se po Vaših slikah ne more reči, da spadate med revolucionarje v umetnosti. — Vsak mlad človek je revolucionar, a pri vsakem se to drugače odraža. Po občutku pa se ne morem priključiti preveč modernim smerem. Dogmatične smeri, se mi zdi, bi me omejevale v dinamiki sižejev in koncepcij, ki me zanimajo. Mislim, da je bolj prav. da najdem svojim zasnovam primeren način izražanja, ne pa da nekemu v naprej sprejetemu načinu podrejam zasnovo. Tako je bila tudi posledica visokega impresionizma, da se je figuralna kompozicija v čistem smislu precej umaknila s pozornice, ali pa da je dobila ekspresionistič-no formo. V ostalem so pokazale zadnje velike umetniške razstave v Parizu splošno vračanje k umerjene;šemu podajanju in celo vračanje k realizmu. — Kako sooite o amaterstvu in akade-mičnem znanju ? — Vedno sem si želel na upodabljajočem polju tudi akademske izobrazbe in bom v bodočnosti vztrajal pri tem, a tega ne smatram za nujno. Gotovo pa je, da dolgoletni študij in šola pri mojstrih izven akademije lahko tudi vtisne svoj pečat. Sicer pa o tem dovolj povedo moja razstavljena dela. Celjski občinski proračun Celje, 21. februarja V torek je imel celjski mestni svet sejo, na kateri je odobril proračun mestne občine za 1. 1940.- 41. Redni proračun predvideva 19,613.473 din dohodkov in ravno toliko izdatkov ter je za 921.490 din višji od proračuna za 1. 1939.— 40. Osebni izdatki so proračunani na 3.347.460 din^ (po-višek nasproti proračunu za 1. 1939.—10. znaša znaša 362.739 din), materialni izdatki na 7,488.79S din (povišek 279.277 din), izdatki mestnih podjetij 7.412.052 din (povišek 79.736 din), izdatki skladov 1,365.163 din (povišek 199.738 din), dohodki mestne občine 10,211.711 din (povišek 494.644 din), dohodki mestnih podjetij 8.032.332 din (povišek 227.376 din) in dohodki skladov 1,369.370 din (povlšek 199.470 din). Občinske davščine so ostale v splošnem neizpremenjene. Predvidena je 47-odstotna občinska doklada na vse državne neposredne davke, 5- odstotna doklada za zaposlitev brezposelnih, 3-odstot-na doklada za gasilske čete in 20-odsLotna doklada za regulacijo Savinje in pritokov. Izredni proračun predvideva 4.800.000 din din izdatkov. Od te vsote namerava občina kriti 800.000 din s prodajo parcel, 4 milijone din pa z najetjem posojila. Izredni proračun predvideva naslednje izdatke: za razširjenje mestnega pokopališča v zvezi z opustitvijo bolniškega pokopališča 150.000 din. za odkup dela Gradtove hiše za razširjenje Vodnikove ulice 206.000 din. za nakup zemljišča za gradnjo delavske stanovanjske kolonije 300.000 din, za gradnjo dvostanovanjske hiše v Novi vasi 120.000. za zsrraditev lavnega stranišča v Gaberju 40.000 din. za ureditev novega športnega prostora SK Celja in Sokola pri SP. La-novžu 180.000 din. za nakup zemljišča pri Glaziji za gxadnjo justlčne palače 130 000 din, za zasilno dograditev planinskega doma pod Tovstom 200.000 din in za potrebe javne obrambne službe proti napadom iz zraka 3,473.500 din. Iz Radeč — Mraz je popustil. V ponedeljek je bilo še vedno precej mrzlo. Kljub temu, da pričenja pouk na šoli šele ob % na devet, je bil obisk otrok še slab. Lepo sončno vreme, pa je povzročilo, da je pričel sneg kopneti, mraz je popustil, nastopil bo jug, ki bo kmalu vzel letošnjo izredno hudo zimo. — Obrtniško združenje je razpnščeno. Pred kratkim je bilo v Radečah razpuščeno obrtniško združenje, ki je delovalo že mnogo let. Razpustila ga je Zbornica za TOI v Ljubljani, ki se opira na razpis ministrstva trgovine in industrije. Po tem razpisu je predpisana reorganizacija obrtniških združenj in razpust tistih organizacij, ki ne morejo vzdrževati svojega urada in ne plačevaM primerno kvalificiranega tajnika. S to motivacijo je preneseno obrtniško združenje v Krško, ki se združi z združenjem obrtnikov v tem kraju. Naši obrtniki pa s tem niso zadovoljni. Daniel Lesueur KriuMa i ljubezni Roman Escaldas je videl, da je Marcova trdovratnost nekoliko popustila in da je razburjenje ublažilo izraz razdraženosti na njegovem obrazu. Marcu se ni več mudilo z odhodom. — Obračam se k vam kot očetu, — je dejal Bo-livijec spoštljivo. — Poznal sem vašo Francoise še kot otroka in vdan sem ji. Njeno srečo imam v svojih, rokah, to vem dobro, vi pa nočete, da bi govoril z vami o tem ... Marc de Plesguen je molčal. Komaj je razumel smisel njegovih besed, plodov fantazije v lahkih možganih tega južnjaka. Toda njegov gnev je tonil v žalosti. Francoise, njegove častihlepne lepotice, kakor jo je nazival... Ah, da, take sanje o nedosegljivi zakonski zvezi so se lahko porodile samo v tej blodeči glavici. Ah, kaj bo z njim, če bo Francoise zaman trpela! — Gospod de Plesguen, mislim, da bi za vas ne bila nobena izguba, če bi me pet minut poslušali, pa čeprav bi govoril neumnosti. Kar je šinila Marcu v glavo nova misel in naglo je odgovoril: — Pravite, da govorite z menoj v interesu moje hčere. Sklicujete se na to, da ste ji udani. Kličete mi v spomin njeno mladost. Toda njeno sestrično ste tudi poznali še v zibelki. Michelinin oče je napravil iz vas to. kar ste. Vse govori torej za to. da bi morali biti prej udani Valcorom nego nam. — Udan Valcorom! — se je zasmejal mešanec. — Čemu bi si prizadeval v njihovo nesrečo in našo korist ? — Tisti ljudje, ki jih nazivate Valcore, ne bodo nikoli uničeni. Njihovi zakladi kavčuka imajo vrednost kakor demantna polja. Kar je pridobil Renaud s svojo energijo, ostane njegovi hčeri, kar je pa pridobil z zločinom, dobi vaša hči. — Z zločinom! — je vzkliknil Marc de Plesguen. — Kaj mislite, da ima na vesti samo en zločin? — Pa vendar ne sovražite mojega bratranca? — je vprašal Marc začudeno. — Iz vse duše, — je odgovoril z glasom, ki ni dopuščal nobenega dvoma. Na obrazu starega plemiča se je zopet pojavil mir, ponos in samozavestno dostojanstvo. — To mi zadostuje, da vas ne bom več poslušal, — je dejal. Ze je vstal, da bi odšel. — Mož, tako poln spoštovanja do svoje krvi in tako ponosen na svoj rod, kakor ste vi, ga bo so- vražil še bolj od mene, ko bo zvedel, kakšen zločin je zagrešil nad vašim rodom in vašo krvjo. — Ze drugič ste izgovorili besedo zločin, — je dejal Francpisin oče, ne da bi sedel. — Dobro. Recimo, da vaša kleveta ni brez vsake podlage. Ne trdite pa niti sami, da je bil zločin, ki naj bi ga bil zagrešil markiz de Valcor, storjen v Evropi. Vaša namiga van ja se nanašajo nedvomno na njegovo mladost, ko ste se seznanili z njim med njegovimi raz-iskavanji divjih krajev. Tam dobi energija pogosto — in menda tam drugače sploh ni mogoče — krvave oblike. Ta dozdevni zločin torej ni za francoski zakon kaznivo dejanje, ker se mu odteguje, ker je bil storjen pred dvajsetimi leti. ■— Za zločin, ki se mi zdi markiz sumljiv, da ga je storil, ni zastaranosti. — Ah, vam se torej samo zdi sumljiv, — je ponovil Marc de Plesguen živahno. — VI torej samo sumite ... in drznete se... saj ste malo prej govorili o dokazih. — O tem sem moralno prepričan, — je dejal Escaldas mirno, — kar se pa tiče dokazov, jih lahko skupaj dobiva, — V kakšno svrho? — Da postanete gospodar___ — Za to tu ne gre, — ga je prekinil Marc nestrpno. — Vprašam vas, kakšen cilj zasledujete pri tem vi? — V prvi vrsti se hočem osvetiti, razen tega pa imam na stvari tudi denarne interese. — Mislim, da odločajo pri tem samo drugi interesi, — je dejal Plesguen zaničljivo. — Utrjujejo prve, to je res, — je dejal Escaldas, ne da bi se dal motiti. — Vidite, da sem iskren, ker vas hočem prepričati. O tem sem tako malo prepričan, da mislim, da mi ne boste mogli odgovoriti na tale ugovor: Ce bi mogli mojega bratranca uničiti, bi vam gotovo plačal več, da bi molčali, nego drugi, da bi govorili. Renaud ni samo lastnik rodbinskega posestva, temveč ima tudi ogromne dohodke od svojih tvornic kavčuka. Lahko vam torej vaš molk plača. To, da se ne obrnete s svojo ponudbo nanj, dokazuje, da mu ni treba bati se vas. — Bal bi se me še preveč, če bi mu bilo znano, kaj vem. Nobena pogodba bi mu ne prinesla popolne gotovosti. Ne poznate ga. Dal bi me odstraniti. Marc je zadrhtel. Mešanec je bil našel glas, ki je pričal, da ve strašno resnico. — Končno, — je zašepetal Plesguen po kratkem razmišljanju zamolklo in stopil k njemu. — Česa morete torej dolžiti markiza de Valcor? V črnih BolivijČevih očeh se je zasvetil žarek. — Ali postanete moj zaveznik, če vam povem to? — je vprašal Escaldas. — Zaveznik? Kakšen izraz pa je to, gospod? Mislim, da me ne more nič na svetu pripraviti do tega, da bi se zvezal z vami, zlasti pa ne za dejanja, ki se boje svetlobe. — Ponavljam vam, gospod de Plesguen, da se bojim za življenje, kjer gre za Valcora. Obljubite ml vsaj pod prisego, da ga ne boste posvarili pred menoj, pa naj vam povem karkoli Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Frair Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Chrisiof // Ysi v Ljubljani -i - L ------ I- . . . « - . Dolgovi mariborske mestne občine Za odplačevanje posojil 7*522-330 din — Novo posojilo za gradnjo javnih zaklo nisč, nabavo rezervne hrane Itd. Maribor, 21 februarja V lanskem proračunu je bila predvidena vsota 8 181810 din za odplačavanje posojil mariborske mestne občine Ta vsota na menjena anuitcrni službi je letos za 659 tisoć d;n mani;a iz4 din. od posojila za plinarno tz leta 1921 v znesku idO.000 din pa 39.154 din Pri Mestni hranfnici v Kranju je naje'a mariborska mestna občina leta 1029 posojilo 3 milijonov din V ostanku je Se milijon 402 350 74 din po S0/u anuitetni znesek 330.000 din. Od tega posojila je šlo za paviljon pri Treh r'bmk.h za dravsko vojašnico in dezinfek*.ijskc barako 800.000 din. za mestno klavnic«) 1.500.000--din. za mestno plinarno pa 7O&O09 dm. Pri Posojilnici v Mariboru je najela m." občina leta 1926 nosbjilo miNoh cbn leta 1' 33 pa 050.000 din m 35O.0O0 din Novi proračun predvideva k..t anuiteto ža ta posojila 247 590 dm Za zasilna stanovanje je najela mariborska mestna občina leta 1928 pri Mestni hranilnici posojilo milijon dm V ostanku je še $71.09$ din po b^/o na 15 let, to je 119.220 din Tudi pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ima mariborska občina več posojil Leta 1928 ;e naie'a 5 mi li ionov din za delavsko ko'omjo v ostanku je še 3,980 200.74 din po 8°/o Leta 19^6 je sledilo posojilo 7 milijonov din v ostanku je 6.740 942.89 din z 8r'o obrestmi, leta i936 pa 1.600 (HM) dm. V ostanku, je Se 1.340 786.90 din 2 8°''» obrestmi. Skupna anuitetna vsota ie 980.960 din Pri Okrajrv hranilnici v Slovenjem Gradcu je bilo najeto leta 1928 posojilo ža de-la\sko kolonijo v znesku 2.300.000 din. leta 1931 za delavsko kolonijo 1,500.000 din V ostanku ie še 955.466 14 din z 9*/o obrestmi, oziroma 1.312.255 48 din i 8°'o obrestmi Anuitetni delež izkazuje pri omenjenem za vodu 190 070 din Pn Mestni hranilnici v Mariboru je najela mestna občina leta 1938 posojilo 500 tisoč dtn naslednje !eto pa v«č posojil v skupnem iznosu .9 milijonov din Skupna, anuitetna vsota za v*a omenjena posojila Je Tftilli din. ___ ^ - . Za-4e!avsko kolonijo, ie bilo najeto pn Ja\n> borzi dela v L'Ubi?art- posojilo 2 mi-iijonov din V »Stanku »e ^e zr.tsek mib-ion 200 000- dm rta 25 Met brezobrestno anmtctna rsota HO 000 Od posojil .2« delavski azil iz leta lQi3 in 1934 v znesku 1.050.000 diri v ostanku 798.000 din pa bo p.-u'a'a mariborska mestna občina na obrestih 42000'din Mar:borska mestna ob5ipa bd najela novo posojilo v znesku 5 milijonov din To posojilo je potrebno zaradi nabave rezervne- hrane in za zgradbo j'avmh zakfoni-'č po 7 r" ■ na 15 Tet V novem proračunu je za; beležen kot anuitetni delež za.to^ novo po sojilo znesek. 530.Ot)A din Razen tega" pa no r.aje'a mariborska mestna občina tudi posojilo 2.500 000- din za za'čito otrpk s Jjfi o obrestmi na 15 let. tako da je v novem proračunu predviden anuitetni znesek 250.000 dm Za gradnjo nove mestne tržnice bo najela mestna občina posojilo 9' milijonov din. zaenkrat gre za prvo trahšo od 5 mi jonov din PosojiU bo najeto s 7.5°/o obrestmi za pol leta tako da izkazuje anuitetna vsota 200.000 din £&nnm.vo an redavanje Hrgh Raittleđge je predaval pod oVt i"jem Ljudske univerze v Mariboru Maribor 22 februarja. Veliko je bilo ^an.manie mariborskega izobraženStva za prf davanje odi čneea vodje angleških ekspedicii na na.višji vrh sveta Predavanje je b:lo v dvorani Ljudske univerze Udeležili so se iza palnošte-v:lno člani Aflgleškeg* kluba v Mariboru pa tudi dHigi ma.iborski izobraženci ki jih 'e orivabila nredavateiieva osebnost, oa tudi zanimiva ter izredno Doucna snov. ki so io Doiasnievale lene skiopf.čne slike. Zbrana ie bila takorekoč elita Maribora, ki ie oredavatelia navdušeno no/dravila ^n k: ie soremliala niesova izvajanja s oožt-mm zanimanjem in toplim priznanjem V svbjlh izvaianrh temeljito ra/.čl?nie-nih in zanimivo Dodanih je omenil cilie alpinizma ki ie žel v zadnjih dveh desetletjih izredne uspehe na ooliu odkrivania novih vrhov in naivišiih delov sveta Navajal ie težkoJe s katerimi s? mora boriti sod 6'n'i alOiriisi:. član rs n h <*c«^p dicijn*) porial krajšo vsebino predavanja Po preda vanju le odl'^ni ?ng-ieški predavatelj prebil prijeten večer v družbi tuknj-šnj h pisateljev in članov An^leškegfa kluba. Preti ukirltvi združenj — Zanira'vo pcrcSilo zborničnega svetniKa Jakoba Zadravca Maribor, 22 februarja Za danes Je bllO napovedano zborovanje martboi.skih pekov. Na -dnevnem, redu občnega zbora Združeni** pekovskih, mojstrov v Mariboru, ki mu predseduje iz. Jakob Koren, je obravnava vseh pnrćib vpraSanj. ki se tičelo tazvoja pekovske obrti v Mariboru Tudi za letršnji ol*čni zbor je bilo v vr«rtah mariborskih pekov veliko zanimanje Svojo stanovsko zavest so pokazali tudi ptuiskj pe'kl, -viranizirn.nt v Združenju pekovskih mojstrov v Ptuju. ' Zborovanje ptujskih poknv je potekio v najlepšem redu. Predšedrlhft g Pavel Orhik je uvodoma pozdravil zlnsti č*astriPga clann združenja g; Jakoba Zadravca iz St-edirtč*: nadalje glavnega tajnika pekovske organizacije g ftpieara Basiča iz Zagreba ter zastopnike mariborskega in celjskopa združenja. Taj-ntšKo in 6la^ainfslto poročilo je podal tajnik e Vi!Vm Albr"bt Poročilo kaže. -kako u?T^3nn ie bilo Helnvan^e združenja v- pretekli pnejovni dobi za vse članstvo. Pri vo- Tajmk g. Milan EaFiČ je na zborovanju ptujskih pekov zavzel staltčče k ukinitvi strokovnih" zdrdženj. Dejal je, da se hrvatski obrtniki borijo že 20 tet za strokovna združenja", pa jih flo krivdi skimnih zd-ro-žen^ ne morejo dobiti Ta združenja niso ničesar storila za napredek pekovske stroke. Zelo zanimivo Je bilo poročilo zborničnega svetnika Jakoba Zatiravra, ki je izjavil, da ga zbornica . ni. č i f t Ud k ' JC\ A f , s v -v. V I 1 J-š ) . jil J ii — Bencinske karte so dospele in jih bodo dobili le t'sti. ki bodo imeli svoja vo-tiia rejriatrlrarLa do 29. t. m. Oddaja se bo pridela čim t d razglaša na nova uredba. — VjniearJi. Lanska šuš-3 je vzela, kakor ooroča »Delav.=ka Poli'i* a» v št?v 21, viničarjem to. kar bi morali imeti za ore-arano sebe tn svojih cT-ožin za ^irno N-š? ibogi viniča**!! ok^h (VT^rib^ra 'main svnjo ienutatnn zemPo oo fririh in ner dovitn'h -crai'h Na5 nb^^i vin;Čar n;ma koruze ne krompirja ne fi^o^a. z enr> besed- nič in *t'd\ ne ve odk-^d bo vzel semena, cfa bo posadil, svelo deputatno zemljo Le+ošnla dma onemogoča viničarjem vrak zaslužek in viničarii z druž nami vred stradajo Ker ie stopila s 1 novembrom 1939 v veljavo nova »Viničarska uredba«, po kpteri bi gospodarji viničariem morali zbolišat: plačo •*e sedai nad viničarji maščujejo in iim sploh ne daio nobenega zaslužka Zaslužka nima. za m^eko ce ea Droda dnevno po 5 litrov, liter po 2 din. dobi 10 d n. Ta zne- sek še daleko ne zadošča za preživi lan ;e viničarji 4r> njegove -druž:«e Govori se da se ie z novo uredbo ooložai viničariev iz-bolišal Popreie ie viničar ime' prosta drva ki jih se-dai oo novi uredbi ne d bi Ce na iih d<"bi mu iih posestnik pošteno zaračuna Vs..'. viničar ^e im«'e nroreie po 2 kravi Sedaj si na deoutatnem travniku ntti ene krave, ne more rediti C e mu na da eo-rodar krmo io mora viničar spet okreti Imej je.tudt d/ievno ori.deiu na osebo 1 liter iabc'čn ka katerega m'ra sedaj nrjačati če ffa h~če o;t.i Kruh le že prav redjk D'JJSV V v'n:ča»-skih dmž.nah. — Goljufu je nasedel. V neki gostilni pri S". Lovrencu na Pohorju je ponujal neki moški delavcu Lovrencu Osonkarju v nakup bankovec za 1000 mark Zahteval je za bankovec TOO dia. vendar sta se zedi.iila na 300 diz\ Ko je Oscnkar hotel bankovec v Mariboru meniti pa ie zvedel da bankovec nima nobene vrednosti, ker je že pred 20 leti izgubil vrednost kot plačilno sredstvo. Prodajalca, nekega 371etnega Ignacija S. so izsledili orožniki ki jim je dejal, da je bil prepričan da ima prodani bankovec še vrednost. Zadeva se bo končala pred sodniki. — Tatvina na mariborskem tovornem kolodvoru. D&s'ei še neznani zlikovci so iz sjclaci$ta na tukajSpjem glavnem kolodvo-du ukradli več spojev za tračnice in oškodovali premogovno sekcijo za ok~li 1000 dinarjev Za eto^il-i roizv^duie po'iriia. — Žila je počila na levi no°d 70'etni BVančlki Malek. st?n»'i^či v P'-eiljevi ul:ci Ker je Malekova izpub'la mnogo krvi. se je onesvesti'a Mariborski reševalci so jo prepeHa'i v boj^jro . — Avto v »arku. Na ba-o- i-»«k1 e«WM p»*i Jaii"i'-u jo neki osebni avto prevrnil v ohoe<;*-i j-^fek Pilo ie to 15. m*1a 1*139 Po^'^dfca rtr^^etne n^^^o-^e ie Ki'q r\i se vsi po'nki d^ib pe6kodJv»<» A^toTiRi Ro-mfh'vva i*» dosn« hiHe p^Š'VodbP m ,j je med drTio-jm z'n-"pa tudi več reber ,Fnfi-g omeni-ne pT*oYr*»&tn* n^s-oče fe VT včerai ^o-o'dno p-ed n-'T-Iho-^ki-n okr^^ni^i so-đ|Wtem. ks^r Se le mo^al ^o-o^nrl^tl š^fer j^Q^n ^nrko iz Tp^a Ob^oien le bij na 10 dni z^Tfora. porrolno za leto dii Bf^ilitNHUi nrr/'ovfi drrvf c^^erjfl A »-H^n Oer- np1'r'-n. r>Tr>frfnricp na dr£ ncjM»eu v TduM-s^^f n ter-d: ^Vz^o-fn p dnTnv^vj UtVh k! Ip«^ Š^to cb^^^-lo^o vMnd-Tio f"'M-ic vse 1 »A»,*f^ in r->f>T*iirip prpr] predavanjem — chlčnme tedrriske sMke. — Mariborsko vreme. Davi je temperatura zopet padla. Živo srebro je karalo zjutraj —20.5. Včeraj popoldne je znašala naj\dsja tempefattrra 1: Vliina snega 37 cm. Tezens^k* vremenska napovod se UM-- B ■ _ glasi, da bo danes in jutri pretežno -asno m mrzlo vreme. r— Metrtno po^rlavak'Stvo v Mariboru opozarja« da smejo biti v bodoče brivske in * frizerske obratovalnice v mestu Mariboru ob sobotah odprte od 7 in ^ do 12. ure In od 14. do 21. ure. Od 12. are do 14. are eo te obratovalnice radi predpisanega opoldanskega odmora zaprte. Isto velja »a dneve pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte. — Opozarjajo se vsi vozniki In kmetovalci iz okolice, naj ne vozijo na sanoh stvari v mesto, ker po mestnih ulicah ni snega. Toliko, da ne bo nepotrebne jeze in mučenja Živali. — Lepa akademija: Sokolska, četa Sv. Marjeta ob Pesnici se je v nedeljo postavila z lepo akddem*jo naraščaja in dece. Vodstvo je bilo v rokah agilnega In požrtvovalnega nacionalnega deiavca učitelja Vaude sina. hoeike Irene in staroste šumana. Poleg obsežnega smotrna sestavljenega sporeda je hvalevredno omeniti nastop ženske dece. vaje z za-stavicami. žive s!me^moškega naraščaja in vaje'2 venci ženskega nara^aja Lep spo>ed 3^ fe-Za--ključii s čajanke za oeco in naraščaj. — R°binz< n»\ rod MoiiV.T^- pd-cija je aietirala komaj llein^ga Srečki Jcko;iča. doma iz Sv Mart.ha "pri Vurber-gn. ker se je klatil po nresLmb al cah Deček je pri «as išenju na-pokciji- i^povoda-l. da je brez staržev in da se že eeder* dni potepa po Mariboru. Spal je po-raznih hlevih i.er se preživljal z berftčenjem -Dečka ki je še šoloobvezen so začasno spiav i h v otroško zavetišče — poplava mipka na AfeK^an^rovf ce*ti. Poštni voz ie na Aleksandrovi "cesti- zavo-zll ■ v sani s- katerim; je -hlnpec Marks Ko-letnik tz Korakov peljal m efco v me?to Za.-adi- karamrola se jff razJik> »koli- \i\v litrov-rtleka ter je t>ik> nek*ij - posorf rasS-bitih Hujše nesreče ni bilo >Ja-križ:Š^u Valvazo:;eve tn Prtm kopano ve u ice oa se je prex-rnil \*oz. na Katerem ie oilo <50o\.» k:lograrrrov serie Zaradi tega re bil promet na e»menienem križišču za nekaj ^asa prekinjen, dokler niso sena spet spravil: na voz. — Diobrie ve*Ti "NTa Al ekrani rovi cesti je neki avto povozil psička k; je~ oil pfi priči mrfev Strojevoda J^sip Antorfič'""e našel k6:0 "znamke" Wafren"rad«" orez^evt-denčne številke ki ga dohi lastnik na po-1 ciji. Iz neke e^o^ti'ne na Tržaški cesti je Izginil ključavničarju [vanu Ki punu zimski plašč vreden okoli 800 dl.n Va irža^.Tii cesti pri Pesp'ci i* pade 3?1°tnl \naisgr F"rane Sertič 'ak^ nesr^^no s kol**sa da j& obležal z zlomljeno levico. Sertič ae zdrr. vi v mariborski spletni bolnici. Na državnem mostu je za*^d: lzirpAaoeti obležal 731etni preužitkar Rcnrian Pavlic, ki eo ga maril.oišlu rfelevalči očlprrmlli v bolnico. — NOčno leliarn^ko ^lulbo imata tekoči teden Min ar kova mestna lekarna pri Orlu rta Glavnem trgu 18. tel. 25-85 in Remscva lekarna pri sv. Reku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-22. — Odprta noč In dan «o groba vrata. V Betnavski 18 je umrla žena upokojenega Železničarja Alojzija Sokanina. itara 56 let. Na Ptujski cesti 114 na Teznem je umrl upokojeni železničar Iz dor Kicjčnlk, star 59 'et. Na Aleksandrovi cesti 28 je umrla Frančiška Mlač. vdova po zvan cnl-ku državnih železnic, stara 67 let. 3ta:ujo-čim nase gleteko sožalje. — Najdba. Nash so veliko plahto za pokrivanje avtomobila. Je nspremoč J va, dolga 4 m pol metrov, široka 3 metre. Platno je dobro ohrrn;'eno. Lastnik k> dobi pri racvan.sk b orožnikih. — Krvave zadeve, v Gradišću pri Sv. Barbari so se po veselem razpoloženju spoprijel domači f aru je S^edi gneče je >b!ežal ves krvav kočarje* ?in Mihael Kelc z Gradišča pr Sv Barbari Ke^c Ima t ž-ke pof.kcdbe Za evo ra čiš*u e4o orožniki. — Jub! eja Te mi ?lrvi grspa Mar ja Nekrepova znana marlbo:s!:a gr-stPn^ir-ka dvojni jubi ej in 9icer 5013 n co rojstva m" 201etmco poroke SLv'jenka poteka "tz KgM^ne' Ke*:o£čeve drfrft ^ v Polj-ianah" Leta 1919 se je pnse'ila v Maribor iti je otvoiila vVetrini*ki il ci g^stii-no »ZTati ftcaij^ek« Slavljmki fekre*« čo-st tanio in" ji želrmo da bi v sreči n za>bt Ce na« v tem ča«u ne ob-^če 'eb vetrov se ie ianes za ključil z nadnblas^h luec* zhi ninika kr 'pa s svpiina ledennmrzbm dihom pmisrruie ši cer ztj')*.||-vo mrzlota Vreme te zadnje tretjine, .ajfflflfgsnega l°bruaria_ najbrž od iočuie že iopoidan ortd sv Miifnem ko dobimo polno luno V' rem medća&iu se obeta spren.enl jivi: in vetrovno vreme slič no onemu z 1 \Q2° roda r n.ilei-im mra zom (takrat je z JU. lebr nastala nova zi- ma začenši z —16 C do —23 C dne 22. ^ebr m se je sele dan pred sv. Matijem znižal na —8 C) Medtem ko je hilo to nisano (pred 18. uro) se je zunai veliko spremenilo Name-^tu jugovzhodn»ka se je pojavil njegov nasprotn'k severozapadn'k toila rako strupeno leden kakor da hoče posnemat! z:o-2'asno boro v Trstu Kljub temu pa top'o-mer kaže le ničlo kvečjemu —2 do —3 C. Ker ie nebo čudovito jasno vedro se po dosedanjih izkušnjah :ahko sklepa na izredno elementarno katastrofo nekje daicč v smen vetra toda z močnim vplivom tu-d- na nam bliže se nahajajoče ozemlje. Ta pojav potrjuje zaoraj 'zreceno op< zo-ritev da se večja presenečenja najbrž tudi nas ne bodo izognila. —c Zanimivo preda vanje. Pod okriljem Savinjske podi užmee SfD v Ce.ju Po predavaj dre vi ob osmih v nsamici meščanske Soie dr Jos C Oblak tz Ljubljane o temi *Ok:og Karpatov m preko Rumu atle dc Črnega mojja«.- Predavanje bouc spi-emljale zanimive skiopUčuc snike c Za u[)rir-»r.tev voseloijfre »K'»nt° X«. š katero bc goslovaic mariborsko Naroa-nb g-ie !a.išć-e v perek 23 t. m ' ob 20 v celjskem gledališču dobijo neabonenti vstopnice v predprodaji v Sldrnškovl knjigarni . ' —c Dve komemoraciji. V sredo ob 14 je bila v telovadnici drž realne gimnazije kcmSjrnoracija za pokojnim odličnim znanstvenikom, publicistom ' nacioria'nim in kulturnim delavcem ter vzgojiteljem, vladnim svetnikom g Emil-Manom Lilekom Spominski gov'or je imel prof Janko Orožen. Po pogrebu g. vladnega svetnika Lileka je imel odbor Ljudskega vseučilišča v Celju, čigar ustanovitelj predsednik tn častni član je bil pokojni, žalno sejo, na kateri je imel spominski govor d velikem pokojniku po: predsednik Ljudskega vseučihsC-a g. ravnatelj CUenšek. "■i «1 I." .-- —c Umrla je v Mestnem zavetlSču v Medlp^u 79ieLna mestna reva Marija Mi avl jakova. _ —Za vzdrževanje 6ole na Svet ju nad Celjem je prispevala banska uprava 2.400 oin. Zanimivi netesni pojjavi Maribor, 20. februarja . Ze. nekjaj _dnl. odnospo večerov k in nočb vzbujajo lege nekaterih zvezd med seboj in Tncd luno zanimanje celo v priprostih krogih. Največjo pozo i nos t točasno vzbuja lega večermce in njene spre-mijevalke. ki se je nocoj opazovala .v Mao^iborii in sicer zaradi njene nenavadne bližine — ko*niaj pol met;a vsak sebi. Popolnoma čisto in vedro nebo je ta pojav seveaa 6e bolj opazljivo iz'ažaio. Ker med drugim! posebno ta nebesni pojav gotovo vzbuja ppzomost tudi drugod, bi bi]o zelo umestno, £e bi kateri na-filh znanstvenikov v poljudni razlagi pojasnil vzreke teh pojavov. (O pojavu več sonc in drugih zanimivosti od včeraj se ,, razlaga , ie. pripravljaj OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male. oglase ne priznamo. RAZnO Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. vsakovkst.no pohištvo Se vedno po starih cenah do-Davija v moderni in solidni izdelavi rvrdtfa~»Oprava« Celovška 50 Sprejemajo se naročila o U PRED NARtifOr OBUTVE si Oglejte našo nedeljsko razstavo Brajkovir živko, diplomirano čevljarstvo. Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 626 DVOSOBNO STANOVANJE oddam za marec ali april. — Sv. Križ 71, poleg fcunaverla. 627 50 PAR EN TI. A \ JE ažuriranje vezenje zaves pe rila, - monogramov gumOnic Velika z^Joga perja po 7.— din frjillijana«. GosposveisRa c 12 ..^ ... .... aia 4 L IdCEM SLASCIĆAIUA verzlranega v restavraciji, za oekaj ur dnevno. Prednost ima, "kdor vodi lastno'podjetje." Javijo -naj *se~ samo '-prvovrstne moči na oglasfii oddelek *>Slov Naroda* pod »SposoberR. 626 PRODAM Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. Uli EHO V A JEDIU A 3ortlran Cvetlični med in medico dooit9 najceneje v MEDA R NI Ljubljana, 2idovoKa ui. 6. 50i ZAJAMČENO SVEŽA JAJCA 400 komadov din 520.—, 720 komadov din 810.— franko voznina razpošilja Q. Prechsler — Tuzla, 595 MIZARJI Več skobeljnih strojev 400 do 600 mm Širine in "trostrani skobeljni stroj za izdelavo ladijskega poda ( Schiffboden) takoj na razpolago. Ottejte ši Veliko Izbiro. DOV2AN IVAN, LJUBLJANA Frančiškanska 4 — Tel. 45-42 625 NAPRODAJ tompVtna »Spr.nkler-napruva« za gaženje požara, uporabljiva za veliki mlin ali večje tekstilno podjetje. Natančnejše podatke daje Osiječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek. 623 %y i i D| f ISU KI t T "S Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8. — din. £ HUPIMO vagon najboljšega sena. Parna žaga Rog. Podstcnica, p. Dol. •Toplice. 624 e v »Stav« Narodu«! VSAKO SREDO, ČETRTEK IN PETEK VELIKA IZBIRA morskih rib Bogato založena kuhinja in mrzla jedila. — Žlahtno kapljico z otoka Visa, prošek, žgane pijače ln razne likerje priporoča OPERNA KLET V LJUBLJANI Hore Belisha o sedanji vojni Vrhovni vojni svet zaveznikov proučuje, kolikšna je največja dosegljiva vojaška moč Nemčije v primeri s franeo sko un atigležko usodo, ki bo 30 nekateri narodi že doživeli. S to vojno zavezniki nočejo komu vsiliti kakšno dinastijo ali spi emeniti narodnostne meje, ali vsiliti svojo vero ter razviti svojo trgovino. To ni vojna, v kateri bi šlo za interese vodilnih siojev. To ni vojna, za privilegiran ce. To je vojna narodov. V nevarnosti je svoboda narodov. Naravno je, da si narod žeU. ua bi bila vojna bolj energična, da bi se naspiotni-ku a silovitimi napadi izbilo orožje iz rok. Zakaj se tako malo zgodi na fronti? vprašujejo ljudje. Skušal bom odgovoriti na to vprašanje. v zadnji vojni se je pokazalo na zapadni fronti, da vojaški dogodki sami niso odločilni činitelji v vojni. Ideja, ki jo ima večina o vojni, je konvencionalna in zaradi tega se ljudje težko prilagodijo na nove probleme moderne vojne. Problem zmage najbrže ni mogoče rešiti samo z vojaško akcijo. Treba je odkriti bolj učinkovita sredstva, s katerimi je mogoče izvesti na sovražnika neubranljiv pritisk. Ali je mogoče doseči z letalstvom odločilni uspeh? Dogodki v Španiji, na Kitajskem in zdaj na Finskem so pokazali, da smo pomen letalstva v vojni precenjevali. Vojno letalstvo lahko resno moti prizadevanja sovražnikove armade, toda uničiti je ne more. Vojno letalstvo je lahko sredstvo, ki pripomore k zmagi, toda ne predstavlja samo na sebi zadostnega činitelja za dosego zmage. Več kot pet mesecev je minilo od početka vojne. Izkazalo se je, da so vojna sredstva zaveznikov mnogo večja kot ona nasprotnika, toda zavezniki so se odločili uporabiti svoja sredstva in vire tako. da najbolj učinkovito dobe vojno v najkrajšem času. Naloga vrhovnega sveta zaveznikov je, da izmeri .kolikšna je največja dosegljiva vojaška moč Nemčije v primeri z vojaško močjo Francije in Anglije in da na podlagi te ugotovitve določi, s katerim orožjem, ali s kakšno kombinacijo orožja lahko začno zavezniki odločilen napad. Ako bi se pri tej primerjavi izkazalo. da bo hujše za nasprotnika, ce ostanejo zavezniške sile v defenzivi, bo treba preceniti, s kakšnimi nunimalnimi armadami morajo zavezniki ohraniti svoje pozicije v defenzivni vojni. v tem primeru FVancija. in Anglija lah- ko uporabita še večja in še bolj energična sredstva kot jih uporabljata dosedaj. Ta sredstva bi se pridružila vsem njihovim vojnim napo- om, to se pravi finančnim, gospodarskim in moralnim, sama sredstva, s kateiirni razpolagata Francija In Anglija v izobilici, katera pa je treba še bolj razviti. Francija ima že zgodovinsko nagnjenje do velikih vojsk Anglija pa raje zbira svoj vojni material pod zaščito svoje mornarice. Treba je najti ravnotežje med tema dvema načinoma vojskovanja. Zdaj še ni harmonije med obema, kajti Francija je poslala na fronto svoje ljudi v najboljših moških letih, ki so bi U zaposleni v tovarnah, v Angliji pa je še mnogo tovarniških delavcev brezposelnih. Naj se sile Francije in Anglije razporedi,]© in uravnovesijo tako ali drugače, na dlani je, da je ta vojna totalna vojna. Ako se zavezniki ničesar drugega ne morejo naučiti od Nemcev, morajo vsaj spoznati, da se merijo z vsemi svojimi silami z nasprotnikom in gre pri tem za vse kakor pri igri, kjer stavijo vse na eno kocko. Celotno življenjsko silo obeh demokracij in njunih imperijev je treba zbrati v tej borbi proti tiranstvu. Zlasti pa je potrebno, da se seznani ves svet z ideali zaveznikov in sicer s pomočjo najbolj vplivnega orožja, to je s propagando. V propagandi si zavezniki ne smejo dovoliti defenzivnega zadržanja. Nenehoma moramo imeti svoj cilj pred očmi in ena sama misel nas mora neprestano vzpodbujati pri vseh naporih, to je. da se borimo za pravico do življenja. Skrb za žensko lepoto Mae Westova je huda nasprotnica presuhih žensk — Zobotrebce lahko dobe moški v restavracijah zastonj ne in dragocene parke brez stvarne potrebe lahkomiselno zapravlja ln uničuje. Tako gospodarstvo odklanjamo ln nestrpno pričakujemo zakonitih občinskih volitev. Spominjamo se, da je lani >Slovenec objavil nedvomno od županstva pojasnj:-članek z dne 18. avgusta pod naslovom Kaj je treba Novemu mestu, da bo re mesto? s sledečim odstavkom: »Da pa na merava občina zazidati prostor ob nover parku, ni nikomur ničesar znanega, na; manj pa občinski upravi, katera stoji n stališču, da mora ostati prostor ob parku oziroma zgornja Loka z drevoredom nezazidana.« Občinska uprava je kaj hitro pozabila na svoja takratna zagotovila. Xovomesčani bi bili občinski upravi hvaležni ako bi se ona brigala za res nujne In koristne potrebe mesta, kakor so: mo-lerna javna občinska klavnica, preraesti--v živinskih pejmlsč iz sredine meeta. obnovitev kopališča Itd. Tu naj pokaže svojo nemo in skrb za mestni blagor. Mitja švigelj o svojem delu m :»na me dogajanje v pokrajini in dogajanje v človeku, 3zlieni sižeji so različni objekti v nekem ^kupnem hotenju Leslie Hore Belisha, ki Je bil od maja 1937 čo januarja 1940 angleški vojni minister, je postal novinar. Svoje članke priobčuje v najbolj uglednih londonskih listih, izmed francoskih listov pa ga je pridobil za sodelavca >Paris-Soir«. Tri leta sem se ukvarjal z raznimi vrstami orožja, piše Hore Belisha, zdaj pa sem zagrabil za drugačno vrsto orožja, — za pero. Prepričan sem, da je pero močnejše orožje kot top, strojnica ali puška. Pero nese bolj daleč in ima večji akcijski radij kot katerikoli top. Zakaj se vojskujemo? Neprestano silijo francosko in angleško vlado, naj ob-jasnita svoje vojne cilje. Naša piva naloga je, da pome temo z barbarstvom, v katerem moramo zdaj živeti. Zato se vprašujem, proti komu se borimo in kakšne bi bile posledice zmage Nemčije. Samo omejenec aTi neodgovoren človek ne more spozna': da doživi lahko vsak narod Mae Westova je dvignila svojčas v Ameriki mnogo prahu deloma s svojimi filmskimi libreti, v katerih je Igrala glavno vlogo in ki so bili tudi za Ameriko drzni in preveč odkriti, deloma pa s tem, da je prva nastopila proti takozvani vitki liniji, proti suhim ženskam. V času ko so se Američanke pridno postile, ko so mnoge naravnost gladovale, da bi se ne zredile, je Mae \Vestova izjavila, da ima večina moških rada ženske, ki so ženskam tudi podobne in lahko vsak moški dobi dovolj zobotrebcev v restavracijah in povrhu Se zastonj. Glede ženske lepote je opozarjala Mae Westova na to. da mora biti lepotičenje za ulico, ki je bilo takrat v Ameriki zelo razširjeno, drugačno nego se rabi za gledališki oder in za svet reflektorjev. Rouge mora naravno prehajati v barvo polti. Lase si mora ženska krtačiti najmanj pet minut vsak večer, če hoče da ostanejo lepi. Umivati se je treba vedno s Čistim milom, svetlolaske naj si umivajo lase z vodo, ki ji je primešan limonin sok. črnolaske pa z razredčenim kisom, će hoče imeti ženska lepo mehko kožo, mora iesti živila, v katerih je 1 mnogo železa, zlasti repo, špinačo, solato Itd. Drža telesa mnogo pripomore k izpolnitvi lepote. Mae Westova svari ženske pred tem, da bi nosile čeveljčke pol številke manjše od nog. Muke se že kako preneso, toda ženska se pri tem ne počuti dobro in posledica je, da trpi njena lepota. Glede kopeli predlaga ameriška filmska igralka prhe. V ta namen je po njenem mnenju najboljša stara kad. Priporoča tudi kopel v želatini, da postane koža gladka in mehka kakor žamet. O lepoti svojega obraza se mora ženska večkrat prepričati pred zrcalom. Razen tega mora pa rada poslušati mnenje o sebi, in sicer od mnogih strani. Nihče namreč ni tak, kakršen se vidi sam, temveč tak, kakršnega vidijo drugi. Seveda je mnogo odvisno od tega ali je oni drugi konkurent ali ne. Konkurenca je Mae VVestovo svoj čas tako raztrgala, da njena umetnost na filmskem nebu dolgo ni mogla prav zažareti. Reforme v ameriških kaznilnicah V državni kaznilnici v Missouri nameravajo uvesti klasifikacijo kaznjencev. Kla-sificiiati jih hočejo na podlagi duševnih in fizičnih skušenj ter družabne preteklosti. To se je že obneslo v dveh velikih ameriških poboljševainicah. S tem je namreč omogočeno primerno ravnanje z jetniki, da se nikomur ne godi krivica, odnosno da se poboljšajo, preden zapuste kaznilnico. Poleg te reforme se obeta Se druga. Vse kaznjence bodo učili dve ali tri ure dnevno brati, pisati in računati. To velja za n< pismene. Pismeni se bodo pa učili stroje- pija, stenografije in knjigovodstva. Učitelje hočejo izbrati iz vrst kaznjencev samih, ki jih je v dižavni kaznilnici Missouri 4100. Udeležba v tečajih ne bo obvezna, toda uprava kaznilnice upa v popoln uspeh, in sicer iz dveh razlogov. Skušnje v kaznilnicah, kjer že imajo take tečaje, so pokazale, da jih poseča 95 odstotkov kaznjencev. Kaznjenci morajo presedeti v celicah dve tretjini dneva, in zato je razumljivo, da z veseljem pozdravijo vsako iz-premembo v svojem enoličnem življenju. Da pri reformah niso ničesar prezrli, dokazuje okolnost, da bodo organizirani tudi tečaji za nove paznike, da bodo temeljito pripravljeni na svojo odgovorno službo. V federalni kaznilnici v La Tuna je pa upra- va sklenila nadomestiti kure z racami, ker je znano, da zneso race več jajc in da so stroški zanje manjši kakor za kure. Kdaj se Je začelo vikanje V starih časih ni bilo vikanie nikjer v i navadi. Vikanje naj bi bilo nekakšen znak spoštovanja odnosno posebnega izkazovanja časti, dočim ima tikanie vedno v sebi nekaj intimnega. V starih časih so se tikali med seboj prav tako znanci kakor tuji ljudje, višjih in nižjih slojev. Vikanje neznancev, starejših ali posebno čislanih ljudi se je pričelo šele v 3. in 4. stoletju. Zanimivo je. kako je prišlo do tega. Takrat je vladal rimski cesar Dioklecijan in sicer od 1. 284. do 305. do Kristusu. Njegov sovladar je bil Maksimiliian. Oba sta podpisovala vse državne listine in edikte. In če je prosil državlian cesaria kaj v javnih ali državnih zadevah, ie moral napisati »vi«, ker sta bila vladarla dva. Ta navada se ie potem prenesla na druge evropske vladarske dvore in vikanje je prišlo v modo. Pozneie niso rabili množine samo pri dveh, temveč tudi pri j enem vladarju, da bi se ne užalil. Od kra- j ljevskih in cesarskih dvorov ie orešlo vikanje med liudstvo. Najprel so vikali vi- j soko gospodo in bogate liudi. končno pa j vse neznance sploh. Na kmetih vikaio še zdaj rudi sorodnike, če so stareiši. vikaio stare očete, očete, matere, strice, tikalo se pa samo bratie in sestre med seboi ter c-far5i sr-oie otroke. Prodaja parka v Novem mesta Iz Novega mesta nam pišejo: Gospod urednik! Akoravno je že »Jutro« 18. t. m. poročalo o prodaji precej obširnega dela mestnega parka Nabavljalni zadrugi za zazida vo, dovolite še meni k tej zadevi v Vašem listu nekaj pripomb ker ta sklep mestnega odbora upravičeno razburja vse mestno prebivalstvo, saj s to prodajo izgubimo najlepši prostor s košatim senčnim drevoredom, katerega so v vročih poletnih dneh kaj radi obiskovali stari in mladi. Podobnega drugega drevoreda sploh nimamo v mestu in občina bi morala skrbeti, da dobi mesto še več takih sprehajališč, ne pa da že obstoječe, od prejšnjih občinskih odborov z velikim trudom pridoblje- Ljubljana, 22. februarja Mitja fivigelj je prvi slovenski arhitekt in inženjer, ki se je slovenski javnosti predstavil s samostojno razstavo tudi kot risar, slikar in kipar. Tudi zaradi tega je zanimanje za švigljevo razstavo prav posebno živahno, občinstvo pa zapušča razstavo z mnogimi vprašanji v duhu. kar je razumljivo spričo tako mnogostranskega udej-stvovanja razstavljalca. Odgovori na nekatera vprašanja, ki smo mu jih zastavili in katere priobćujemo v sledečem, utegnejo prispvati k boljšemu razumevanju dela Mitje švlglja. — Kakšen je odnos arhitekta do udej-stvovanja v slikarstvu in plastiki? — Priznavam, da se posebno v novejšem času razvoj tehnike nagiba k vedno strožjim in vedno ožjim specializacijam, zdi se mi pa, da naj to ne velja, vsaj dosledno ne, za panoge, ki so v mejah umetnostnega ustvarjanja. Sam čutim nagib za podajanje ali izziviianje na vseh treh poljih in ne verjamem, da bi na enerr. polju kaj pridobil, ako bi druga dva opustil, ker bi ju gotovo pogrešal. AH more en sam človek vsa tri polja uspešno zajeti, je pa odvisno, se mi zdi, od produktivne sile in koncentracijske zmožnosti vsakega posameznika. Ali Dom v tem uspel, nc vem. posameznika. Strokovno ni prav gotovo nobenih zadržkov. Tudi imamo praktično za to dovolj velikih vzorov, celo v najnovejšem času. Ali more nadalje najti arhitekt kaj smisla v tvornosti na vseh treh poljih, je pač stvar popolnoma osebnega prepričanja. Kake povezanosti v snovanju pri enem ah drugem, predvsem v primeri med arhitekturo in slikarstvom ter plastiko, >eveda ni z lahkoto najti. Zdi se mi pa, da to niti ni potrebno, niti ni namen. Toda tudi v slikarstvu ste zopet ::elo mnogostranski! — Moja razstava kaže res mnoge različnosti v upodobljenem materijalu, vendai so vsa dela gotovo zasnovana iz zelo enotnega vidika. Zakaj ne morem biti samo po-krajinar ali pa na primer samo portretist, razložim takole: Vsa ta moja dela so nastala iz prisluškovanja različnim utripom v naravi, dogajanju v prirodi in Človekovemu dejanju in nehanju. Ne zanima me pokrajina, ne zanima me človek kot tak, zanima me dogajanje v pokrajini, pregib od dneva v večer, od mirne tišine v nevihto, in prav tako me zanima dogajanje v človeku, pregib od dela k počitku, od pripravljanja k akciji. Ali ni v tem mnogo enotnega iskanja ? V pokrajini, v večjem aH manjšem motivu, me ne zanima samo neka bolj ali manj uravnovešena kompozicija snovnih teles, niti ne samo neko trenutno nastro-jenje, niti ne samo lepe barve, slika mora imeti vsebino, zelo široko vsebino. Enako je pri figuraciji. Tu mi ne gre zgolj za neko kompozicijo ene ali več figoir, ki seveda mora biti podlaga, temveč za podajanje nekega širokega dogajanja, ki je lahko izraženo tudi s popolnoma mirnim pregibom, torej kaj nasprotno včasih toliko pretiranemu baroku ali romantičnemu zanosu. Enako pa seveda tudi portreta ne gledam kot zgolj podajanja nekega lica, temveč skušam zajeti neko dogajanje, ki je v zvez; z upodobljeno osebo. Tako so toliko različni sižeji mojih slik samo različni objekti v nekem skupnem hotenju. Program je v delu potreben. V bodoče se mi bo mogoče posrečila večja sinteza med pokrajino in človekom ali skupino. Končni namen naj bo seveda le lepa podoba. Kar se plastike tiče, mislim, da slikanje ne izključuje prt isti osebi tudi plastičnih zasnov. Treba je seveda ločiti občutek barve od občutka forme. — Kljub temu se po Vaših slikah ne more reči. da spadate med revolucionarje v umetnosti. — Vsak mlad Človek je revolucionar, a pri vsakem se to drugače odraža. Po občutku pa se ne morem priključiti preveč modernim smerem. Dogmatične smeri, se ml zdi, bi me omejevale v dinamiki sižejev m koncepcij, ki me zanimajo. Mislim, da je bolj prav, da najdem svojim zasnovam primeren način izražanja, ne pa da nekemu v naprej sprejetemu načinu podrejam zasnovo. Tako je bila tudi posledica visokega impresionizma, da se je figuralna kompozicija v čistem smislu precej umaknila s pozornice, ali pa da je dobila ekspresionistič-no formo. V ostalem so pokazale zadnje velike umetniške razstave v Parizu splošno vračanje k umerjenejšemu podajanju in celo vračanje k realizmu. — Kako sodite o amaterstvu in akade-mičnem znanju? — Vedno sem si želel na upodabljajočem polju tudi akademske izobrazbe in bom ▼ bodočnosti vztrajal pri tem, a tega ne smatram za nujno. Gotovo pa je, da dolgoletni študij in šola pri mojstrih izven akademije lahko tudi vtisne svoj pečat. Sicer pa o tem dovolj povedo moja razstavljena dela. Celjski občinski proračun Celje, 21. februarja V torek je imel celjski mestni svet sejo, na kateri je odobril proračun mestne občine za 1. 1940—41. Redni proračun predvideva 19,613.473 din dohodkov in ravno toliko izdatkov ter je za 921.490 din višji od proračuna za 1. 1939.-40. Osebni Izdatki so proračunani na 3.347.460 din (povišek nasproti proračunu za 1. 1939.—40. znaša znaša 362.739 din), materialni izdatki na 7.488.79S din (povišek 279.277 din), izdatki mestnih podjetij 7.412.052 din (povišek 79.736 din). Izdatki skladov 1.365.163 din (povišek 199.738 din), dohodki mestne občine 10.211.711 din (povišek 494.644 din), dohodki mestnih podjetij 8,032 332 din (povišek 227.376 din) in dohodki skladov 1,369.370 din (povišek 199.470 din). Občinske davščine so ostale v splošnem neizpremenjene. Predvidena je 47-odstotna občinska doklada na vse državne neposredne davke. 5- odstotna doklada za zaposlitev brezposelnih. 3-odst'~>t-na doklada za gasilske čete in 20-odstotna doklada za regulacijo Savinje in pritokov. Izredni proračun predvideva 4.800.000 din din izdatkov. Od te vsote namerava občina kriti 800.000 din s prodajo parcel, 4 milijone din pa z najetjem posojila. Izredni proračun predvideva naslednje izdatke: za razširjenje mestnega pokopališča v zvezi z opustitvijo bolniškega pokopališča 150 000 din, za odkup dela Gradtove hiše za razširjenje Vodnikove ulice 206.000 din. za nakup zemljišča za gradnjo delavske stanovanjske kolonije 300.000 din, za gradnjo dvostanovanjske hiše v Novi vasi 120.000. za zgraditev javnega stranišča v Gaberju 40.000 din. za ureditev novega športnega prostora SK Celja in Sokola pri SP. La-novžu 180.000 din, za nakup zemljišča pri Glaziji za gradnjo justične palače 130.000 din, za zasilno dograditev planinskega doma pod Tovstom 200.000 din ln za potrebe javne obrambne službe proti napadom iz zraka 3.473.500 din. Iz Radeč — Mraz je popustil. V ponedeljek je bilo še vedno precej mrzlo. Kljub temu, da pričenja pouk na šoli šele ob 9i na devet, je bil obisk otrok Še slab. Lepo sončno vreme, pa je povzročilo, da je pričel sneg kopneti, mraz je popustil, nastopil bo jug, ki bo kmalu vzel letošnjo izredno hudo zimo. — Obrtniško združenje je razpuščeno. Pred kratkim je bilo v Radečah razpuščeno obrtniško združenje, ki je delovalo že mnogo let. Razpustila ga je Zbornica za TOi v Ljubljani, ki se opira na razpis ministrstva trgovine in industrije. Po tem razpisu je predpisana reorganizacija obrtniških združenj ln razpust tistih organizacij, ki ne morejo vzdrževati svojega urada in ne plačeva*! primerno kvalificiranega tajnika. S to motivacijo je preneseno obrtniško združenje v Krško, ki se združi z združenjem obrtnikov v tem kraju. Naši obrtniki pa s tem niso zadovoljni. Daniel T.esueur ECrinka i— ljubezni B o m a d Escaldas je videl, da je Marcova trdovratnost nekoliko popustila in da je razburjenje ublažilo izraz razdražen osti na njegovem obrazu. Marcu se ni več mudilo z odhodom. — Obračam se k vam kot očetu, — je dejal Bo-livijec spoštljivo. — Poznal sem vašo Francoise še kot otroka in vdan sem ji. Njeno srečo imam v svojih rokah, to vem dobro, vi pa nočete, da bi govoril z vami o tem ... Marc de Plesguen je molčal. Komaj je razumel smisel njegovih besed, plodov fantazije v lahkih možganih tega južnjaka. Toda njegov gnev je tonil v žalosti. Frangoise, njegove častihlepne lepotice, kakor jo je nazival... Ah, da, take sanje o nedosegljivi zakonski zvezi so se lahko porodile samo v tej blodeči glavici. Ah, kaj bo z njim, če bo Fran-coise zaman trpela! — Gospod de Plesguen, mislim, da bi za vas ne bila nobena izguba, če bi me pet minut poslušali, pa čeprav bi govoril neumnosti. Kar je šinila Marcu v glavo nova misel in naglo je odgovoril: — Pravite, da govorite z menoj v interesu moje hčere. Sklicujete se na to, da ste ji udani. Kličete mi v spomin njeno mladost. Toda njeno sestrično ste tudi poznali še v zibelki. Michelinin oče je napravil iz vas to, kar ste. Vse govori torej za to, da bi morali biti prej udani Valcorom nego nam. — Udan Valcorom! — se je zasmejal mešanec. — čemu bi si prizadeval v njihovo nesrečo in našo korist ? — Tisti ljudje, ki jih nazivate Valcore, ne bodo nikoli uničeni. Njihovi zakladi kavčuka imajo vrednost kakor demantna polja. Kar je pridobil Renaud s svojo energijo, ostane njegovi hčeri, kar je pa pridobil z zločinom, dobi vaša hči. — Z zločinom! — je vzkliknil Marc de Plesguen. — Kaj mislite, da ima na vesti samo en zločin? — Pa vendar ne sovražite mojega bratranca? — je vprašal Marc začudeno. — Iz vse duše, — je odgovoril z glasom, ki nI dopuščal nobenega dvoma. Na obrazu starega plemiča se je zopet pojavil mir, ponos in samozavestno dostojanstvo. — To mi zadostuje, da vas ne bom več poslušal, — je dejal. Ze je vstal, da bi odšel. — Mož, tako poln spoštovanja do svoje krvi in tako ponosen na svoj rod, kakor ste vi, ga bo so- vražil Še bolj od mene, ko bo zvedel, kakšen zločin je zagrešil nad vašim rodom in vašo krvjo. — Že drugič ste izgovorili besedo zločin, — je dejal Francoisin oče, ne da bi sedel. — Dobro. Recimo, da vaša kleveta ni brez vsake podlage. Ne trdite pa niti sami, da je bil zločin, ki naj bi ga bil zagrešil markiz de Valcor, storjen v Evropi. Vaša namigavanja se nanašajo nedvomno na njegovo mladost, ko ste se seznanili z njim med njegovimi raz-iskavanji divjih krajev. Tam dobi energija pogosto — in menda tam drugače sploh ni mogoče — krvave oblike. Ta dozdevni zločin torej ni za francoski zakon kaznivo dejanje, ker se mu odteguje, ker je bil storjen pred dvajsetimi leti. — Za zločin, ki se mi zdi markiz sumljiv, da ga je storil, ni zastaran os ti. — Ah, vam se torej samo zdi sumljiv, — je ponovil Marc de Plesguen živahno. — Vi torej samo sumite... in drznete se... saj ste malo prej govorili o dokazih. — O tem sem moralno prepričan, — je dejal Escaldas mirno, — kar se pa tiče dokazov, jih lahko skupaj dobiva. — V kakšno svrho? — Da postanete gospodar... — Za to tu ne gre, — ga je prekinil Marc nestrpno. — Vprašam vas, kakšen cilj zasledujete pri tem vi? — V prvi vrsti se hočem osvetiti, razen tega pa imam na stvari tudi denarne interese. — Mislim, da odločajo pri tem samo drugi interesi, — je dejal Plesguen zaničljivo. — Utrjujejo prve, to je res, — je dejal Escaldas. ne da bi se dal motiti. — Vidite, da sem iskren, ker vas hočem prepričati. O tem sem tako malo prepričan, da mislim, da mi ne boste mogli odgovoriti na tale ugovor: Ce bi mogli mojega bratranca uničiti, bi vam gotovo plačal več, da bi molčali, nego drugi, da bi govorili. Renaud ni samo lastnik rodbinskega posestva, temveč ima tudi ogromne dohodke od svojih tvornic kavčuka. Lahko vam torej vaš molk plača. To, da se ne obrnete s svojo ponudbo nanj, dokazuje, da mu ni treba bati se vas. — Bal bi se me še preveč, če bi mu bilo znano, kaj vem. Nobena pogodba bi mu ne prinesla popolne gotovosti. Ne poznate ga. Dal bi me odstraniti. Marc je zadrhte 1. Mešanec je bil našel glas, ki je pričal, da ve strašno resnico. — Končno, — je zašepetal Plesguen po kratkem razmišljanju zamolklo in stopil k njemu. — česa morete torej dolžiti markiza de Valcor? V črnih BolivijČevih očeh se je zasvetil žarek. — Ali postanete moj zaveznik, če vam povem to? — je vprašal Escaldas. — Zaveznik? Kakšen izraz pa je to, gospod? Mislim, da me ne more nič na svetu pripraviti do tega, da bi se zvezal z vami, zlasti pa ne za dejanja, ki se boje svetlobe. — Ponavljam vam, gospod de Plesguen, da se bojim za življenje, kjer gre za Valcora. Obljubite mi vsaj pod prisego, da ga ne boste posvarili pred menoj, pa naj vam povem karkoli. // Za upravo in mseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani