Ur*4milki U upravalikl pro* |U>rt: tfffT I. UviUi U
Offlo* of publicaUon: 868T 80 Uvidili ava. T«)ej>bou«n Lawadalo 4633.
Imiued dailj eieept Bundaj« • aad Holid»y». V""
LETO—YEARXIU
SS00
Y,.rly
Chicego, III., torek, 2. novembra (Not. 2nd) 1920,
3TEV.—NUMBER 257,
DEBS PREJME TELEFONI
Cna poročila 0 voLILNEM izidu.
•ooiALumtan voditelji
PRIČAKUJEJO tri mi UONI GLASOV.
VELIKA SOVJETSKA OFENZIVA PROTI VRAN6LU,
VOLITVE NA KUBI V SEN0I NASAJENIH BAJONETOV IN
llsvsiis, Kubs. 1. nob. — Dane« ne vrle ua Kubi volitve aa predsednika. Vaa volila so su-straiena * vojaAklmi četami. Volilni boj je hud. Tako vroče politične bitke le ni bilo od kar ima otok samovlado. (1 lavna bitka ae vrši med Jo*e Miguel,(Joiuoaoui, kandidatom liberalne stranke, in dr. Alfred Xayaaom, kandidatom stare reakcionarno koalieije. *
KUKLUKSKLANpVCI GROZE ZAMORCEM.
Rdede Aeto so prekoračil« Dnjoper in pod« Vranglove tolp« proti morju.
VODJA OARI8TOV IN SADNJB UPANJE IMPBBIALI8TOV BE UMIKA.
Komedija je menda bila vprizor jena, da ostrogi zamorce na volilni dan.
Moskovska vlada narodila m i set miljonov dolarjev kavdmka od anglslks drilbo.
TRGOVINA t RUSIJO JE POTREBNA."
GOZDNI PO&ARI NA VZHODU.
Hyannis, Maas. — (lozdnl po-tur, ki je izbruhnil blizu Ysrmou-tka, jo nekaj /'asa ogrožal vsal Centre vi llo in rraigville. (limiti je pomagalo okoli ae*t sto o*eb in po,telkoift delu j« bil gozdni po-žu r omejen.
Ooveraviiis, N. Y. — (Jozdnl t>ožar Je izbruhnil med .Vorthull-lom iu Well*om, ki je bil omejen /. velikim naporom, ko «o je približal vasi do |»ol miljo.
Z INDU8TRLJALNRGA BOJNE GA POLJA.
V enem mescu in v eni državi 3,848 nezgod.
Indiaaapolis, Ind — K. J. Bo. Iimiumj. tajnik industrijaluega odbora jMjroea. da je v septembru v državi ludiuni ponesrečilo 3.H4H oseb. Med poiioHi-deeiH'i je tudi tri in osemdeset otrok pod MfijHtim letom. Največ nesrsa se je dogodilo v premogovnikih, kaj-1i rudarska industrija je še ved-00 najlmlj nevarna, l<« r podjetni ki ne skrbe v tisti meri /.a Varnostne naprave, kot je treba, da ne število nesreč zniža, ali da se nosreSe sploh preprečijo.
V rudarski industriji je bilo 455 nezgod, v avtomobilski '270, v jeklarski pa 258.
Te tri industrije so najbolj nevarne, ker izkazujejo nsj vel je it e vil o nezgod.
PEPEL PESNICE ZMEŠAN S PEPELOM NJENEGA SOPROGA.
CESARSKA OPERACIJA JI POSREČILA
DanvUls, IU. - Mm. M. Jsek-šoti iu njeiu) dete so počutita |*j-polnoma dobro, dasiravno se je moriiJa mati p<m1 vreči eesarski o pemeiji. Njeni sorodniki so pričakovali, da ji podlih. Tudi zdravniki, ki so jo izvriill, niso bili prepričani, da posreči,
' Wilson ss js osmsUl prod vssm svstom," pravi bivii asmlid minister.
Berlin, 1. nov. — Dr. K. Sehlf-tur, bivli justični minitM-r, Je da* jal v solarto v parlarneiitii, ko je nspsdsl versslako poogdbo, da Je predsednik Wilson preveril nem 4ko ljudstvo. Hehlffer J« rekel 1 "Ko je Wilson objavil svojih Itiri nsjst točk, mu je munlko Ijmlstvo verjelo in odložilo orožje; tods po/.neje Je WUson zavrgel ftliri najsi točk In s tem se je osintfAil pred vsem svetom."
last policistov ubitih na Irskom.
Uimkin. 1. nov. — I'radon poročilo «e glasi, da je bilo koneem minulega ledna ubitih lem angleških poliafctov In deset je Mlo rs njetilk na Irskem Kiijfajriovei «0 izvrtili Hirina)st aapadav na vojake in polkiste; največ napadov | i« Mlo v okolici Tipprrsryja.
lirauford, Conn. — 1'epel suane ameriške pe*nk*e in piaateljiee Kile Wheeler Wlfcs6zove, ki je umrla pred eniui letom, je bil 31. oktobra pomešan ta« nega soproga, ki je umrl pred nekaj leti. To se je fevrffllo na fteljo I M-anie«v	f.
železniška nezgoda V pu SOAVL
Ratifikacija Mirovna pogodb« g Ogrsko.
Belgrad, 2*. okt,—(Po J. M. I. H HIIM v W.) — Ministrski svet je predložil nerodnemu predata vnl It v« mirovno pogodbo s Ogrsko v ratiflkaeijo
Saa Bernardino. Cal — H«tn 'loila i>oničila naznanjajo. da je brsovlak na elanojesemkl že lesniki pri Yermu »kočil ma tir. Več o-«eb je bilo ubitih Iz Itsnrtoiui k (skoj o<|peljal reAilni vlak na po-moč.
fH
R R O S V
GLASILO 1L0VCNMUL NARODNE POOfORNI JKDNOTS
pRosy£TA
LASTNINA 8IX> venske NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Caoa «*laao* po d9f«v<
Kukooili M lir
rrašaje.
N.r.^nma: Zedinjene dri«v« (izven CWc*k > $».00 na U
r»l leU in |1.26 r.u trt nenft Chka*o $6.0v nm leto, ft.2l
1.66 Mi tri

•tvo $8.00.
$2.60 M M i>ol leU,
"prosveta"
X0ft7 S«. UiraJalt Avimm, CM— «♦,
'THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa tks >U»—U NalUul MM I
ii 'i jrrrulii mre——■
Ovm4 bf t k« $|*vmU N><—il
Advertlaiag r«t— «p
■fliihaerlptloui United Ht«te» (aseept Chleago) and Canada $6 par yaar;
Chleago M and foralgn coaatnaa M per y«ar.____
l)*tui
| v okl»p«nju a. pr. (Nav«nb«r 1-20) »U«*	da *•■ ja a Um d mm* »m
iv^mm, da m vam aa wUvi Ha*.
onitint -v—t wy 111 ■■! ■! ii——
v>if|i imena ia Paaavila ja
VOLKOVI V OVČJIH OBLAČILIH SO SPREGOVORILI.
Iz Washingtona je došla vest, da justični tajnik nastopi proti profitarjem, ki draže premog na profitarski način.
Na to vest prihaja odgovor s konference premogovniških podjetnikov na polju mehkega premoga, vršeče se v Clevelandu in zastopajoče sedem tisoč premogovniških podjetnikov. Premogovniški podjetniki so sprejeli rezo* lucijo, v kateri izjavljajo, da bodo podpirali prizadevanja justičnega tajnika, da padejo nespametne visoke cene'in da odpravijo nespametno metode, kjer take postoje.
Tako je govoril zbor premogovniških podjetnikov, ki predočuje tri četrtinke premogovniških podjetnikov na polju mehkega premoga.	«	__
Ali so u besede prihajale premogovniškim podjetnikom iz srca, ali so res mislili, da izvrše, kar so povedali v svoji rezoluciji?
Ce se zaglobimo v produkcijo premoga po izbruhu
... « . . *. . . 1111 listu, iu da imu sleherni tudi
svatom« vojne, ne moremo verjeti, da imajo podjetniki lpiliko do HVoj(.KU govorni1 akft trdno voljo izvesti, kar so povedali v svoji rezoluciji, aH n pa za besedami v rezoluciji skrivajo pota, po katerih nameravajo hoditi podjetniki, da na račun rudarjev znižajo ceno premoga.
Kmalu po izbruhu svetovne vojrie so pričele plezati navzgor cene Aivijenskim potrebščinam. Podražil se je seveda tudi premog, toiia nikjer nismo čitali ali slišali, da ho premogovniški podjetniki prostovoljno povišali mezdo
rudarjem, ko je pričela tudi premogu plezati cena gori.
Premog se je dražil in rudarji so se morali trdo boriti s pomočjo svoje organizacije za vsak cent povišanja, ki so ga prejeli. Premogovniški podjetniki so kljub temu, ds so šle cene kviško, stokali, da nimajo nobenega dobička Lani v jeseni so bile razmere tako napete, da je bilo pri čakovati vsak trenotek splošno stavko rudarjev, ker so s< premogovniški podjetniki z vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, vpiraii zahtevam rudarjev. In takrat jc Spregovoril bivši zakladniški tajnik McAdoo, ki je vedel kaj govori, in je rekej, da so nekateri premogovniški pod-jetniki imsH skoraj do dvatisoč odstotkov dobička od vlo-žene glavnice, povprečni dobiček je pa znašal od sto do ti i sto oditotkov, le malo podjetnikov je imelo manj ko sto odstotkov profita. Takoj so sev*ty snvokavzarski čas-niki lmdlffto nJem, in McAdoo je podal nekakšno izjavo; katera jeiekaj preklicevala, pa nič preklicala. Ko je bii začasni spor med podjetniki in rudarji iu polju mehkega premoga £e končan in se je razvijal konflikt med rudarj? in podjetniki na polju trdega preiriM/# ekonomičar W. J. Lauck podal strokovnjaško izjavoj-llrje govorila jasno kot beli dan, kakšne ogromne profite so spravili premogovniški podjetniki.
In taki ljudje zdaj sprejemajo resoluciji, v katerih isjavljajo, da bodo pomagali justlčnemu tajniku, da sc znižajo cene premoga. Človek mora biti v resnici zabit, da 1)0 besede teh gospodov viel za čisto, golo in zlato res-
kajti njih preteklost govori neutaljivo, da ti gospodje žive le za profit in nič drugega. Profit, to je njih malik, kateremu se klanjajo in ga molijo. In čim večji je ta profit, toliko globokeje se mu kanjajo, toliko bolj ga časte in toliko bolj divje plešejo okoli njega.
Premogovniški podjetniki so seveda za znižanje premogov i h (en, če se ne zniža njih profit ali če se poviša. Nikakor pa niso za to. da se znižajo cene premogu na račun njihovega profita.
P/S/.
W«»t Dujutb, Mino
12. ok-
tv&m i.l	je pousfltičil	slovenskih	»;
gentov, ucro pa. kdor hoče, kaj
^■riHri^Hnan tuu tam
tukaj dobroznaui rojak Frank Torkar. Peljal sc jc a svojim avtomobilom iz Dulutha v Oliver, Wia., in ae zalet«! a tako silo v nek na eaati stoječ voz, na katerem iti bilo nobene luči, da je vsled zadobl jenih notranjih poškodb podlegel črez devet dni. Potteh ae je vršil 25. oktobra in pokopan je ne Oneoto pokopali aeu v Weat Dulutbu, Miuu.
Pokojnik je bil ustanovitelj društva "Leo Tolatoj" It. 205 SNPJ, katerega ime je tudi na poadovniei (ehartarju); pred par leti je pa odstopil od tega društva. zakaj, ne vera.
Bil je vseskozi možak naprednega duha ln tudi priljubljen pri rojakih. Vsled tega ao ga pa tudi prišli obiakat, ko je ležal na mrtvaškem odru, iu pogreba ae je u-dcleŽilo lepo število rojakov.
Pogreb jo oakrbelo auglešl&u podporno društvo "Iiulependemt order of Odd Fcllowa", katerega •lan jc Ml pokojni. jPokojuik je bil doma iz Mekinj pri Kamniku. V Ameriki je
zapušča
ma. doeirn inom induatrijelni de-luv.vse kupiti. jfc^
S tem 'ddpMom nočem napraviti utiaa. kot da bi dvomil o po-
bival okrog 13 let; tu —„ IeiM> ju hčerko, v atari doioM	<#»<>	*
•>a očeta. brata in sestro.
Bodi ti lahka ameriška zemlja, dragi prijatelj! Žalujočim osta-iui pa globoko sožalje. John in Mary Kobi
S pota, — Da Pi-oavetu piina ia muogo lepega in koristnega Hiva, tega ne more lrfhfe utajiti, jtdor le zna eitati pazno in po^a-d, za kar morajo biti flani SNP.I jouoaui, da imajo tak liat. In vna-kdo mora priznati, da je ta liat tudi nepriatranaki in je/«a reanio(> in pravieo in do ima aleherni, Vdor lioŽ« objaviti h voj do^i« v. iavnoati in ako napije v uljud leni tonu, priliko to atorlti v; te
tudi le m bilo Baltiškega mor3a. Ravno tako ao tndi razni učenjaki dognali,- da je bila Južna Ame-rika zveiima T>red vol miljon in
jon leti z Afriko iu da je bila Velika ruaka nižina pod morjem kakor tudi aedanja Francija in da je morje aegalo do Alp.
Iu marfdkat«ri -čitatelj ai je že gotovo zaatavil vproianjv, kaj povzroča vae te velikana k e apre-membe na zemeljskem povriju i it katere narovtie aile ao vzrok tenU velikim apremenvbam zuua-njje oblike zenteljake oblef
Kct omemjeno. notranje alle nal<J z^mJje ne mirujejo niti minuto. ampak ao vedno na delu, ali <ln se dogajajo v notranjoati /.»'inljc velike revolueije. ki imajo na površje zemlje velik uči-nek, velikokrat eelo kaUurtrofla-(en za <Moveltvo. Te naravne sile
!e lati Hpiaaii v doatojnem tonu.
Med drugimi d<n>iKi, ki ao i/ili / zadnjem oaau v 1'roaveti acm o- v notranjoati nafc zemlje povzro
»azil tudi dopiae i/, farmarakill /-ajo, da se poviiina zemlje »pre-maelbinjŽe veliko jc bilo naiiiaa- miiija; nada ali vzdiguje. In Čim
...... ~ _________i.t s-._______i.t'	:	aui..i.. __
dni v VVjJJardn, Wia.. in drugih \rajev. In zadnji dopia jc bS iz iržave New Yorka. I)opianlk ae ti podpiaal, ko je opiaaval tamo» itvJe razfflere, uajUrže ae je bal >odpfa»ati »voj dopia. Kauialo ua-o aem pu cital dopia g. ZuKeUa, ti pobija prvi dopia. Ker ml baz-nere v tomoMiiji okoli.-i niso zim-uv raditega Hmatram jnz t6, da 4'tn &il oba zvona. Kakor omeuja
Zuiieh v Hvojein dopisu, dopL»-tik, ki je pualal.MVoj prvi dopia v 'avnoat iu v katerem Je kritiziral amoAnjo farmarako lmaelbitio or '.iroma furnu«. ni aadovolje;i a »vojo farmo in da je ako val to do-)i»e iz mrinje iu ae hotel na ta tajili znesli nad nekom. Kot Sc T?eno, aino alllaii dva zvona, na-iirei« od. prodajalea zemljiAč fn ixl iup«-a ali tal ondotnega kmetoval-•a. I u kep je, kot omenja g. J5u-ieh, v (unlotili okoliei naaeljenih nad 40 ttlovetiakih družin bi bilo ielo prip<iro^ljivo. da bi ae kateri zim.I tuh, ki ao po zatrdilu g. Zu iiehti val zadovoljni, oglaail In o-»iaul v uepriatrauaki luei tamoa-iji* razmere nebojeA ae ntkake za nere. Na ta naein hi bila e«la z* lava pojaHtijena in bi alttali aod-»o tr^lje stranke. ''
Ko ai«m jaz bival pred letom na fUISada, Wia., aem aam polival-io piaal o ondotnih kmetijah, ker #e bila takrat letina v reaulei ze o dobra, toda l«toa je kokor 5u-leui bolj alaba. Iu ravno tako je udi lahko v drugih krajih, da jv vako leto letina izmlito Ivogata. lastopno leto )>a alaba. Vae to je odvlatto, kako vreme takrat, ko knjetj. ne je jo iu nploh lx» prid. I ki dozorevajo.
Hploh M jaz želel, da bi ae alo-»enaki kun-tje lxdj pogoato ogla ftalt v javnoNtl ip aporolali o raa merah, ker te potem M lahko do bili n.priatranako aodbo. Kajti nploAno. da armljlAkl
p rodu jati mora blago hvaliti in tega ao ae do da-nea držali vai zemljiški agentje, a^uvenaki kot drugorodni. — BHa tdja Pogorele.
Kako ■iltaaejo potresi.
- i c •	II' 'IJ i * ii'
/>uiiaiija oblika na6e zemije-ae vedno apreminja, kajti notranje irfle ao v* dpo na delu in ne miru-j«jo Uiti eno minuto, aH rekJi bi lahko. <la h vršijo v uotcanjoafi zeiulje vedne revolucije. Ko bi elovek, ki je živel n. pr. pred de-aet t isoei let i—tega ne b6 nikdb u-tajil. da je pred tolikimi leti le ni živel Človek priSel dane« nazaj na zemljo, bi ne mogel verjeti, da je to zemlja. Kjer je bila pred dcacttiaoČi leti auha zem-
M
e da nea morje, in kjer je bi-akrat mprje, je dane« auiha zemlja; kjer ao bila takrat velikanska gorovja je aodaj Tavni-na. in obratno. Gotovo Je čitate-Ijem znano, da je bila Anglija zVezana pred ledeno dobo z ev-
u*ga o alovenaki farmaraki utUc>l- Huje delujejo notranje »dle tem
mm^m	znano jj^ apioauo. a« zemijMKt a
Hczolucija, ki so jo sprejeli premogovniški podjet- «W» redno hvalili »miji niki, ni drugega kot ovčje oblačilo, da tako varajo javnost,'4* k,t,*n K?!^: In **** da.ljudstvo ne spozna ta spregleda njih profttarske igr..!!^;^	^
(j on) n hI jo so otAali tiiAf grabežljivi volkovi v svoji no-!»« p« »ihumo od aiovmakih km,. Umnjosti, kakoršni so bili, predno so sprejeli resolucijo, [ v kateri govorančijo, da hočejo pomagati odpravit pro-fitarstvo « premogom. Le sreča je sanje, da papir nima občutkov kakor ljudje, ker bi zardel sramu, ko ao pisali resolucijo in v nji izrekli, da so za odpravo neopravičljivih visokih premogovlh etft
M j W muti to na semeljaki po-vrlini. Iu ta učinek imenujemo potraae^ kaj^L valed revolucije v notmiijoati naae zemlje ae treae zemeljaka obla ozinmiu /.emclj »k« akorju se dviga in pada. J 6e ue pred dolgim ao bili geolog oheega mnenja, da je aredi-itd nntt«* zemlje goata žareča ma-aa. ToAt novejša raziskovanja so dokazala, da je arediua imie zemlje trda maaa, trda kot jeklo ali ateklo. Tinla i-aziakovanja ao do gnula tuAi. da Jc> v sredini naše zemlje velikanaka M-ocHna. tako huda, da lahko atali najtrie kamenje in druge rudnine. Toda veljkanaki pritisk zeiueljakili plasti od vae strani zubranjuje tej razbeljeni maai, rudnin in ka-meujiv da bi bila tekoea razbeljena uiasa, kar bi takoj nastala, ako bi popustil ta priti»k. Toda čim manji je pritisk zunanje mase, tem bolj je ta in osa tekoča. In y nekj gotovi oddaljenosti od afodine nale zemlje jc del maae tekoea tvar|na in del pa sestoji ir samih plinov, ki ae vazvijajo vnled taljenja iu ki uhajajo »koti razpbkc; Ko ae nabere dovolj pUnov ifcVjo izhod in ga tudi najdejo. Kajti mo^ plinov ne po ■na nobene meje, iu s ailo napra vi jo izhod, kjer jo protUila sla bejla od aile plinov. Na kakem kraju najdejo plini izhod brez ka ke težave, velikokrat pa mo rajo premairati velike ovire in takrat p« bruhnejo ia zemlje a ve likanalco silo pri čemur razburijo « eio »i mHjsko oblo, valed i* sar ao atreae zemeljaka akorja. In to je prvi vzrok zemeljskega poti n-aa. In tak pojav, izbruh pli-UST,, imenujemo ognjenift|ti ii-liruh. Kajti vaakokrat a led«- izbruhu plinov viaoki platneni, ker ae plitp vnamejo na poli iz ze-Inelj«k« sredine. In kaki ao ognjen iftki \rtmto Jo gst#*> ia
marsikomu znano. Ako plini naj de jo izhod v delujoim ali živem ognjeniku, ubruh ni tako aile«. Kot pa Oku plini urodnrj«. akazi xem«'lj«ko akorjo ua kraju, kjer ni nobenega <MruJeuUu. kar im pa la radkokdaj dogodi. I»ri tem dvignejo eelo pl«*t z^neljake j brain«.
daljeuo gromenjc iu zemeljska akorja se krčovfto atresa. To atre-sanje povzročajo plini, ko iičejo izhod. In čim bližje povrija zemlje mr p^ini, trm huje je tre*anje iu ko plini prodrejo skozi povrA-je zemlje, ao cela okolica dviga, pada in atreaaf Tak izbruh je najlažje primerjati strelu velikanskega topa- Kakor ae čuje pok ko krogla zapusti topove eev, itttotako ae čujo tudi močni pok, ko plini in druga maaa, katero vržejo plini iz odprtine, zapusti vdprtmo ognjenika. Ko krogla zapuirti topovo cev zvaiovi eelo oaraeje v bližini topa iu ta^ ko zvaiovi tudi celo ozračje v bližini ogujeuika. Ko plini iščejo izhod ur po/naju nobenih ovir in ai s silo napravijo izbod. Pri tem se premika in,trga skalovje kar povz>roČa votio bobwnje v kraju, kjer ailijo plipi na dan. In tako bobnenje ali gromenje jc opaziti oziroma čuttfi več dni pred izbruhom. Ko pljni uhajajo skozi žrelo ne dan »e vedno bolj veča proetor, katerega So prej napolnjevali plini in druffa maaa. katero so spravili -pliiti akozi žrelo' na povritfe ze«ilje, katerega polnijo skale in druga tvariua, katera ae utrgava od zemeljske rfkorje in potem pada v-heiftner-no globooino, Itar zojJet povzroea tresenje zemeljake skorji/'To' vse povaroia padanje • zemeljske skorje ali povrline kar se velikokrat opaža v okoliei, kjer je kak ognjeniiki izbruh, da ee je1 znižala okolica. To jc bil slučaj1 v Mehiki ob zadnjem velikem ognjeni-akem izbruhu, ko se jl^pogresni-lu neka vas cela in nastalo je jezero, drugje se je^pa vzdignila. Da se zemeljaka akorja dvigne povzročajo plini ko iščejo izhod i/ sredino zemlje.
rfa ognjeniiki izbruhi povzročajo spre menite v zunanje oblike naše zemlje, je bilo že nekoliko omenjeno, namreč, da dvignejo oziroma znižajo zemeljsko skorjo. Zato imamo nebroj dokazov; n. pr. v Mehiki, kot že omenjalo se je pogreznila neka eela vas in ua njenem mestu je »aatalo jezero, ker ae jo zajezila neka re*-ku reka; na drugem mestu se je vzdignila okolica. Pri tem zadnjem velikem ogujeni&kem j« brusil j«' izginil tudi neki hrib, katerega je ognjeniiki izbruh akoro celega dvignil v zrak. Na-dalje, ko jo bij groaoviti ognjeniiki izbruh na otoku Martiniouc je velik del otoka izginil po^i morsko povriftno. Knakih slučajev i-mamo tudi veliko na Ja poroke m iu v drugih delih sveta.
Zemeljski potresi se pa dogajajo tudi v krajih; kjer ni nobenega ognjenika. Kako pa ti nastajajo? Tako je bil grozni potres se ue pred dolgim časom v sever-ip Italiji, kjer ni bilo nobeuega ognjenika -r pri zadnjem potresu se jev menda pojavil nek mul ognjenik, kakor so poročali časniki—in potres je b;l tako u-Činkovit, da so izginila cela mesta in vasi z zeipeljskega Ija. Kojaki se fte gotovo tudi spominjajo potresa, ki je. zadel L 1895 o Vetikinoči Slovenijo, in Uuli ni daleč okrog noljenega o-gnjenika in sploh ue v.r.el^Evro* pi razun Italije. Rojaki ^e ae tudi gotovo spominjajo groznega potresa, ki je akoro |>opolnoma uničil mesto San Franciseo v Ca-liforniji. Kako pa tiastahejo ti
potreb?
, . , ,.,'j, .
('asuiki so poročali, da so ucluški geologi izjavili, da ae uahaja v ae verni Italiji pod zemeljsko akorjo velika mapoka, katera se počaai zaaiplje a tam, da ae odtr-gavajo od zemeljske akorje plaati In polnijo to raapoko, in kolikor ua bo ta razpoka napoluje-n- bodo vodno dogajali potre-■v tej pokrajini. U geologi ao aplok dognali po temeljitem proučevanju zemlje in nje notranjosti, da ae nagajajo v zemlji velike razpok«, ki «c počasi polnijo na ta način, da ae utrga vajo od aemeljaks akorje plasti In drčijo v neizmerno giobočino. In te razpoke m> nastale V«!ed revolueije v notranjosti nale zemlje, kate-ra nikdar n« miruje in katera ae vrti v»l«d plinov, ki nastanejo pri taljenju raznih rudnin in druge tvarin. vsled velike vročine. Ko ae utrga od ziineljake »k«»rje plast ali pa namo skalo v-1 j« in airii^^^^H^H^H
na pokrajina, ki Je najbolj prizadeta valed potresa znižala Ve-lik okra t ae pa tudi pripeti da ^ v taki pokrajini, kjeT je bilo občutiti potrea, okoljea zvišala. Kako je ps jo mogoče, bo marsikateri vprašal, ker prej je bilo o-menjeno, da ae akalovje ali sploh plasti odtrgajo od Bomeijskt skorje iu logiem. bi «« morala ze meljaka skorja znižali in ne z ti lati. To je prav lahko pojasniti. Kot že omenjeno s<* nahajajo yr like razpoiko |mh1 zemeljsko akor jo katere ae vedno polnijo a skalovjem, ki pada \ i. ra likokrat se torej prijeti, da se u-trga kaka plast in pade ravne iu mesto, ki je najbliždja zemeljski skorji in tako povzroči, da se ze-meljiktt površina dvigne.
To so površno opisani vzroki zemeljskih potresov in kako na stanejo. Ako bi hoteli natančno opisali vzroke zemeljskih potresov, bi morali napisati eeiev knjige iu temeljito opisati notru ' njost uase zemlje, ki se nahaja v vedni revoluciji, in notranje nle ^vedno spreminjajo tudi zunanjo obliko naše zemlje. Notranjost naše zemlje je v vedni revoluciji takoj od početka zemlje in bo do kler bo obstala zemeljska obla.
Plebiscit odloči usodo Vilne.
\ aršava, 1. nov. — Poljska vlu da ie sklenila, da se podvrže odloku lige narodov in dovoli plebiscit v okolišu Vilne, ki odloči, komu naj pripade dotični sporni teritorij.
Srbski regent se je ud«l«žll po groba grškega kralja.
Atene, I. nov. — Včeraj jc bil pogreb kralja Aleksandra, katere ga je ugriznila opica in mu (kakor pravijo) povzročila smrt. Ceremonij so se mod drugimi udeležili švedski krouprinc, srbski regent Aleksander ii) predstavniki angleškega in italijanskega kralja.
na.
41
0 pomlajenju človeka. V Zau
dere ve m inštitnib v Nauhjeimu jc dunajski profesor Ldchtenatein predaval o svojih izkušnjuh pri uporabi Stelnachovik metod za P9 mlaje nje. Stcinoeh je odstranil pri starih podganah vse zna ke atarosti. Stare mrsave podgu ue brez dluk SO se začele zopel debeliti, dobile so apetit in »polni nagon. Bteinach je starim pod ganom podaljša) življenje za 18 mesecev. Iiiehtonstein je v svo-jem predavanju rekel: Jeaeni I. 1918 mi je Hteinach sporočil svoje uspehe, l<i jih je imel pri pod gnnah, ter me pozval, da po nje govi metodi izvedem operacij*' na ljudeh. S.voje poizkuse aem nato izvedel na bolnikih ob pri liki drugih operacij. 'Najvažnejše ^teinachove metode, t j. pod vezovanje semenske žle^e, se je že preje izvajalo. PrVo operaei jo sem izvršil 1. lili Tretji mesee po operaciji se je človek v resni-povliicl *ačel hitro deboliti, koža je 5 postala zopet gladOoa, začeli ao rasti non lasje in zvečsla se je telesna nvoč.*Ta izprememba traja le sedAj. lirngie aem operiral Tžletnega starca, pri katerem so nastopile enake izpremeiabe. »Starec je poet a l zopet potenten. Tretji paeijcnt Je bil SI let sta ri uradnik, ki je tehtal 43 kg. P«l mesecev po operaciji je bil še vedno enak, potem pa se j< tudi on pričel debel it i. rok« mu niao več treale in seksualni nagon *e j«' poŽIvel. Sedaj ta človek bavi celo še s turistike. Nad uekim drugim pacijentom s<-m že skoraj obupal in sem mislil. da umre, toda po .r» mesecih se je začel popravljati/ V dveh siučajih aem imel neuapeh.
Francija bo žrtev militarizma V vladni izjavi ae veti med dru gim: 'Jti hočemo armado in mor jurico. <ki sta einitelja naše poli tike. Vzdržati hočemo svoj ugled v viiiui, do katere ga je povzdi gnila zmaga. Francija nudi naj h*pši zgled mogoč« moči in me-ščanske krepoati a mirom ia redom. ki ju je anala obvarovati ns dan po svoji izkušnji. Fraoei j" i sprevidi tHHie nalaga, katere ima še dovrittti, da ae zacelijo njene rane in da ae obnove raava line. narodna edlnoat. ki je danes bolj potrebna kakor kdaj prej. Vojna in fina ga sta pokazali mo
tov. u t^llcolr.ui	. T' 1 — , integrijeto in moč Franci
KeMiiea je. d. n^a «leWeni dvl^^o^ Ll^ ttj E^Ta iJ^T^tS	* ^^
kmet trdo 4flS»i n. polju, ako h , S? iu -pr«e^ Jko5l la lllt^Ti^ i l ^	Tega nam ne
fe da ima kake dohodke JoilUm ^^.r	H^rT "i*r*J U'
kljub temu J« ua boljšem kot pa krat r	^ , .1** »* ^ ^ proletarijat more rošhi driuvo
industrijami^d^^Tr	^ $ ^»"ZL^i iLf " M" £ * ^
voj toliko pridela. ,1. lahko PM v««kte	o^alikim ia fSf^l fn^T^T S^t ^ P^. ki bo. ako ga
TTi,	kT^rA Ti.!5- J, l,lo#llilh ^ omajal njegovo
^	kM * * ~ > dltf Franeij. Je v nevarno«* .
prelivi in ima vaa j nekaj HvtJ 1» j<p*OW
TOLOVAJI IN MOfilk- | Inozemstvo. Cl IMELI BAKANAL
tr1je mrtvi, dva SMRTNO ^ ENA Ti
SAlf V ATKR
^JttfA ^UCAJ^AME-
lrf oseb ji bilo umorjenih po 1. januarju 1910.
Chicago, 111. - Trije moški so bili umorjeni, dva sta smrtno ra-ljrtts, pole« njih ho pa le štirje ni^ni. Take so posledice bitk, ki so sc odigrale mi raznih krajih
Baadit je «0 imeli tudi svoj dan,
kajti nu grabili ao za £$,Q00 ple-u v zadnjih štiri in dvajset urah.
Mrtvi so; Neki živinski meae-ur, netjak uekega občinskega »vetovak-a iu profesijoualui pre-topie'. Smrtno ranjena .sta policijski načelnik iz Elmihursta in neki kovač i z South Chieaga, ki j« hotel neko stranko oalepariti m sto dolarjev ua tu način, da se je predstavil kot vladni uradnik, 'olioijskega tolovajsko obstrelili wnrtno nevarno tolovaji, kovača pa policaj. Kai^jena sta tudi dva policaja.
V notranjem iues£u po bauditje oropali ljudi zimske suknje, pobrali so ljudem denar in dragulje. Z banditi so fili tudi avtomobili iii iguuje, sploh reči, ki so ;;cksj vredne. ; -
Chester lievihs se je v družbi svoje žene in II. Edsal Obona odločil, da obišče po eni ponoči kabarete.
Družba je Vstopila v restavracijo "Al Tearney." Sedla je k mizi iu naročila vložke. Pri drugi mizi je sedel v družbi lepe iu mlade vdove Aue Di*onove poli-eaj Joseph "R. Norris v eivilni obleki. Policaj in vdova sta se sprla, kajti poličaj jc bil pijan, ki jc nepričakovano dal zaoišuico vdovi. Bcvinc je posredoval. Policaj Ku je nalirulil, da je policaj in da aretira njegovo družbo, ee ne bo liho. Bevins se je umaknil s svojo družbo iz restavracije, Pijani policaj je Ijitel za njim. Pri avtomobilu je došel. Nastuli so argumenti, naenkrat je policaj oddal dva strela iu Bevins se je v srce zadet zgrudil na tla. Policaja so zapjjli, ki je trdil, da ni okusil opojne pijače, jlasi je komaj stal na nOgah.
Chgrles Maddcron, netjak občinskega svetovalca dvanajstega volilnega okraja, je šel v družbi Herman Rohrabukcrja v zamor-ski distrikt. Tam sta na eestnem vogalu naletela ua oboroženega /.amorea. Itohbaeaer je zbežal, Mndderona so pa. našli kasneje \i-streljenega na praznem stavbi-AČS.
Tony buusone, s bivai profesijoualni pretepač, je priredil l>oj na pesti za Frank Diaiuonda, bivšega pretepača. Pri tem boju je bil Diamond pri tretjem naskoku tepcu. Scšla sta ae v nedeljo in se pričela prepirati. Diamond je v teku prepira potegnil ssmokres iu •»ddal dva strela na 8ausona, ki M a tako dobro zadela, da je ttau-sonc umrl v boluišniei. Morilca so prijeli.
Fru mu so tiski tempelj v Klm-liurstu je bil poln gostov. Ko so Kostje zu pušča i i dvorano, so se pojavili t H je bauditje. Policijski načehiik je prihitel ua pomoč na svojim inotoreiklju. Bauditje so takoj odprli ogenj in krogla je /adeia policijskega načelnika v t r« buli. Ko je psdel, je ustrelil in /adel enega basdits. Tskoj so sc kborošili meščani in sledili ban (Jitom. i »roti jutru ao šele izsledili krvavo sled iu našli Themss Smilila izstreljenega v nogo. Priaual je. da se je udeležil bauditskegs napada in je izdal svoja tovurišs.
Kovač Albert Chesuer je hotel hitro "zaslužiti denar." Nataknil si je policijsko zvezdo na svoje pnd in je šel v asiun. ki je po-/nsu pod imenom 'Frank'« plsee.' Kovač se js predstavil aslunarju z lx s«>dand: "Daj mi st« dolarjev, jas sera vladiu uradnik." V salu-»u je |>a bil tudi policaj Charles MrCnrdr. ki je kovača aretiral, 'fclgnsl ga jc k patruljni tružlel, 'la pok I k'* c polici jako postajo. Kovač jo sbela). Pollcsj j« prta dva
Ktrcls oddal v zrak, tri pa nanj. ki mi vsi zsdeli. Kovač leCi težko ranjen v fcoJnMnlei.
Zs trmi dogodki prid« na vrsto cel« vrsta roparskih napadov in pretepov. pri katerih no asmokre ai govorili glavno 1h*mmI<».
H temi dogodki ps šc ni i//rpsn list in. v
na«iW umrli, kajti avtomobili «. uničjfl <HM*m floveškik « H jen j.
V Nemčiji upajo, da bo Kaoz' izvoljen
Berlin, 1. nov.'— Nemško časo piaje se je zadnje dni pričelo za nimati za volitve v Ameriki. Neki list piše, da je "senator Knor" predsedniški kandidat demokratične stranke in izraža upanje, da bo poražen. "Tageblatt" pravi, da be za "Nenieijo "veliko UI., ko", ako propad«* Wilsonovo stranka, kajti potem bo liga nšro dov pokopana iu Združene države sklenejo hiter mir p nemško re publiko.
» »4 i __■ a
Mae8winey slovesno pokopan.
< ork, Irska, 1. nov. — Včeraj je bil pogreb Terenee MacS»iueya, župana iz Corka, ki je pred enim tednom umrl vsled gladovne stavke v ječi v Londona. Ves Cork se je udeležil pogreb* in navzočih je bilo veliko število sinfajnoveev oziroma zastopnikov republičan-skili orn&llMj iz vaeh krajev Irske. Na čelu velikanskega spre-vdtlu, ki se je pomikal od katedrale po tri milje dolgi poti do pokopališča so bi)i kapueinarji — srednjeveške figura,a,bradami, v sandalah in s eriupii iobanjumi na kapah — in dolga četa katoliške duhovščine s tremi nadškofi in drugimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Nato so sledili poslanci Dail Biraiina (irskega re-publičanskegu parlamenta), mnogi uradniki irske republike in med njimi je bfl tudi Arthur OrifjBth, podpredsednik republike. Bila jc tudi dolga vrsta deklet v irski narodni noši.
Dakev je bila zavita v republi-čansko zastavo in nosili so jo sin-fajnovski prostovoljci, spadajoči k. brigadi, katere poveljnik je bil MacSwiney. Sinfajnovci so se pokorili naredbi angleških oblastnikov in niso nastopili v svojih vojaških uniformah. Kakor je izgle-, dalo, so oblasti poskrbele, da ni nobena stvar motila pogreba. Cesta od mestne hiše do pokopališča je bila zastražena z vojaškimi Četami, ki so bile peš, na konjih in
Uporni Poljaki ugrožajo lavno.
London, 31. okt. — Iz Rige javljajo, da ae pperne čete poljskega general« Zoliguskega, ki j« ugrabil Vilno, bližajo Kovuu, glavnemu mestu Utve. Utvineka vlada je pobegnila v Savli.
Armenija sprejela sovjetski ultimata
Carigrad, 30. okt. — Armenska vlada je ugodila ultimatu eovje-; tov in dovolila prehod rdečih šet
čez Armenijo.
• . .,»■ . . ___
Legar in griža na Poljskem.
Varšava, 31. okt. - Poljaka je v pesteh strašnih epidenučnih bo* lejni l^egai4, grila In Ipftaenca razsajajo med velikim delom prebivalstva. Odpomoč je zelo slaba ; zdravil iti in na vsakih SO.OOO pr^iiv^leev pride komaj eden zdravnik. ; (	.. ..
Boleznim se pridružuje lakota. Zaloga pšenice v Varšavi je izer-punu in pO deželi str»da uu tisoče kmetov, ki so brez letine. V (ia-liciji ui nič bolje. Tekom zadnje ruske invazije in ofenzive poljskih čet jo bilo 17,000 hiš uniče-uih iu 74 odstotkov zemlje je bilo letos neobdelane
To imajo Poljaki od njihove vojne proti Kusiji.
Nemške lokomotive sa Krnijo.
Moskva (čez London), 29. okt. —« Da nos je bilo uradno naana-njeno, da je uetnšica družba v Berlinu, ki izdeluje lokomotive, po«Ipi.snlu a sovjetsko vlado pogodbo za dostavljenje lokomotiv v vrednosti 150 miljonov mark. Sovjetska vlada bo plačala lokomotive z zlatom, ki ga deponira v uevtralni državi.
Nemški delavci praznujejo oblet* nioo ruske revolucije.
Berlin, 31. okt. — "Die Hote Pahne," glasilo nemških komu-
veiubra z velikimi manifestacijami proalsvi obletnico ruske komunistične revolucije. Takrat pretcečjo tri leta od kar obstoji sovjetska republika v Rusiji.
v okl štvo
lopi tu<
nih avtomobilih, toda voja oviralo pogrebcev. Zgodilo se ji' celo to, da so angleški vojaki rtaduittalt, ko so nesli krsto mimo njih. Nad mestom je plul erdplau. Pokopališče je bilo natlačeno ljud-sta iu duhovščine v#črnili huljuh. Ko so bile ceremonijc ob grobu končane, je MacSwineyeva brigada izstrelila salvo iz revolverjev. MacSwiney jc bil pokopau v tako-zvain iu 1 republičaimkem oddelku* pokopališča, kjer je incd drugimi tudi grob Jos. Murphyja, kateri je umrl v Corku vsled gladovne stavke.
Slana vpda tfillfe petrolejske vrelce v IfohOrt
V« ra Cruz, Mehika, 20. okt — Iz Tampioa javljajo, da je alana voda zalila in uničila sedemnajst oljnih vrelcev v ondotnem okolišu. Vrtanje na oaemnajstih drugih vrelcih je uatavljono.
X	_
, > i,.......
Grški admiral, regent
Atene, (Jrska, 29. okt: -r Parlament je sklenil s 137 glaaovi proti trem* da admiral Kunduriotia postane regent Grčije. Kunduriotia je mbtieter mornarice v Venlzelo-sovi vladi.
Poljaki raztrgali litvinsko fronto.
Kopenbafen, l' nov. — Iz Kov-nuna javljajo, da je general Zeli-goski, vodja ustaških poljskih čet v Vilui, napadel Litvlnce na vsej črti in prodrl skozi njihovo fronto med Maljačem in Oljanom. Poljaki so okupirali GedroilaL
^ •77 »• i iiM, . ■
• i, ■ t —i r v r
Francija morda pride počaai k pameti.
Pariz, 1. nov. — General Guil-bert, načelnik fraucoske vojaške misije, ki se j«- jsvnokar vrnil s Krima, je rekel v ursdncni int« r vjuvu, da je nemogoče uničiti rusko sovjetsko republiko od znotraj. Dejstvo, ds je bilo Guilbertv dovoljeno, izjsviti kaj takega, s« lahko tolmači, da je fraiuosks vlada končno izgubila upanje, da bi notranji protisovjetaki elemen ti strmoglavili vlado v Moskvi. Tri leta i »odpira Ffsneijs to skcijo In ns miljoitc frsnkov je fte bilo iz-danih ss intrlgsmtvo in hujsksnje pja»ti sovjetom Guilliert je seveds mnenja, ds rusko republiko je mo g oče strmoglsviti «k1 zunsj, to je a koncentriranimi armadami zuns njih velesil. Ako se to ne zgodi — prsvi on — tedaj ae bodo boljše viki olnlriali pri krmilu kljub slabim gospodarskim razmeram Busiji	. '
moramo pred vsem svetom protestirati proti tej poHtfki francosko vlade.	-
Preakrbovaaje i gorivom v aov-jestki Eualji
^Hvieduji odbor za pridobivanje iu prevažanje goriva je izdelal načrt za preskrbovaiije republike s nafto in a surovim oljem v mesecu aeptepibru. Pri tem je vkljitfe na Tkrajina, Kavkazus In Turke stan. Pripravljenih jo bilo za razdelitev 15.500 |>udov surovega o* lj«. PO podatkih tehniški^ oddelka osrednjega odbora j|a go. riVo angša mesečua potreba nu gorivu l podov. Zaliteva je vtjyej» kot mesečna i>oraba, kar si moramo razlagati Iz potrebe ,ds ai morajp iejeanieo in smUtai obrati napraviti rezerve goriva. Največ goriva porabijo železnice in paroplovba. aa katere je preskrbljeno 6 milijonov pudov goriva. Od t« «a «lol,i urulska Železnica 24000. južuovzliodoa železnica iaO.OOOv/;Uziiioa Moskvo Kursk NižnU^pvgorod 130.0000, želez-ulica Wjasma HOO.OOO Satnara-Slasomskn železnica 20.000 lu Ta šk. iiaka železnica 300.000 pudov 50 odstotkov goriva odpade uu raperve. L > ' ^
Gubernijaki uradi za rnaddje-vanjo po dobili za induatrljske o^ b^n te, ujdine, gospodarstva in druge 1,700,000 piulov. Za kovin-alte obrate je proskrbljenik 800,. 000 pudov, za kemične obrate 27&0M pudov, sa tekatllno obrate 72.000 pudov, 500.000 pudov o-stane rezerva centrale za gorM.
Visoka Škola sindikalistov.
Osrednji odbor je otvoril 20. septembra v Moskvi prvo visoko sindikalno šolo. Program nove visoke šole objema vee ekonomske i»t tehnične predmet« s katerimi pridejo sindikati v dotiko; statistiko iu organizacijo produkcijo, tarifna vjirašanja, zgodovino strokovnega gibanja, profesijo-
Slo?easki Narodu
Podporna Jefaota.
I?. Hi« t so7
CLAVNI STAN i ISST-aa SO. LAWNDALE AVE
CHICAGO, ILLINOIS.
Izvraevalni odbor.,
umavni oDsax. t" , '!
m	Am*m Htm*, ht IW, CMMMSmti, f..
M*lS TmK UJmlk bihllbm P«a» Itn«, m4ms! «L	r,*mk
nistov. je objavilo poaiv na nem. , . .	. , ....
ški prolerturijst, ds nsj dne 7. iio-	^obrazbo, |K>d«k o sindika-
javnih
ofl
Terorizem na Irakam. Cork, Inka. — "London Duily Herald" opisuje živo neki'd<»go-dek, ki se je odigrsl v Ardpatrie-ku blizo Buttevanta iu ki postavlja teroriste v pravo luč.	<
Ko so prciekavali hišo nekega Nunaua, je njegov najstarejši ain Patrick prišel k vratom. Brhskl oficir, ki je zapovedoval vojelke* mu oddelko, jc pa zakričal; ■TOrimite tega človeka In ga u-strelite!"
Vojski */> |Kigrsbiii fat^U in ga vlekli proč. Hlišsti je bilo strele. Iskali ao imjprej v hiši, a ker ni-ničesar našli, je vprašal brit-h ki ofleir« Čigava je ta hišaf" Ko so trni povedali, da je lastnik hiše Pstriek Nunan. j« vzkliknil i <4Kj, v napačni hiši smo." Po tem vzkliku so rojaki odšli.
tu in o stranki i*d. Kot slušatelji se sprojemejo delegati vsoh stro-komih organiz<M'ij, ki so poslani 4 guberuijskih in okrožnih od-
ke lola bodo « d^hivali plačo in biftei^lačno oskrbo
Komisija je izdelala oačrt za
dela, Jcatera se mora po oiue-sveta ljudskega gospodarstva viuiprej isvnftiti. Ta načrt ob» sefra transfonniranjs mnogih ozkotirnih lelcznie, v širokotirne in l^analiziranjo številnih rak. Vsi ti, ukrepi bodo znatno /boljšali trausportno zmožnost in olsjšsii izpienjavo produktov med raznimi pokrajinami dežele. Kazun to* ga se šak sezidalo razna vešjs skladišča. Program ca obnovo že-letnic predvideva zidanj« šelez-uk-c v obsegu 1,500 vrat. Materija!, ki je v to sviiio priprav, i jen. m bo podvsgel popolno re-parsturi. Med Oomeiom in Lund. nosom je bila Is vzpostavijo! evjpza. > .
Zvsaa peaialMiklli peaailBov. Pltronradska zvesa proletamklh pesnikov je otvorila vse rusko konferenco, ns ksU*ro je dospelo mnogo najpomembnejših pro-letarsktti pesnikom Konferenca )« objavila oris statuta vse ruske zveze proletarakih pisateljev, po katerem nI cveta samo produktivno strokovna ampak tudi politična organizacija. Zveza se bo roks v roki z komunistično stranko borila sa dosledno udej-stritev kooranketičnega programa iu organialraJa politično vse paolctscake pisetelje. Konferen. en je sklenila Izdajati v Petro-gradu v obliki časopisa
a T»ySir, saravHm tU*U« Flll» Q»4lmi
rosoTNi ooazs. J«S«	K^HSik. 4es H«r St,
ave. Mm« oste. JH. sosmi. Ih *m. s«»itkM. p., Piwk i^oo r.v«,M
Sv*. OnAai	Crmm*. IS4S Fini St, U atfU, iu.
aouttšnt osasa.
oaaaoNja oksoIjz. f«u sarmr, m .a>ia»«s. saer^e a	ck^—. ia
vznodmo oanaftJti s«a.a pm«m, Im sas. ariac*Hi* k
Amm luau.k. Ih TZ, Wkh Htm, H zafadno OSaotjS.	ftular, S«a IH grm,	m
Nadzorni odbor.
m»u emrtvm. »f<i>a«ui, issit w»m« aa« c«uuvma, osn. ams^ia,
lia FtaTM si, C v« MS. mu«.
Tlakoval odbor.
VlMM« UMIM>. j«k« UMmi.id n M«U rMravM.
Združitveni odbor. -	^
racossDNisi rr»b am, atas s*. cmw(«rs a v«., cm«k m. MM TN«U. BM tei, IMMNS Hh JrfS* Ovn, s«a lm«l«Mi, D*ir»l«, Mtu.
jm. ssuk, ust g. ea. a«« cu^umi, osi«.
Mary ua»vll, 1S44 Srn. Ra«ia« A v«, CkUmgm, BL VSMOVNI ZOSAVNIKi Dr. 9. J. Km«, MM S«. CUlr AM«
oooovohni uaaoNtK -paoevcTCM« j«*« nwrsa rocoat — Km«hMmmi ■ «i. via PtaMA. ki m mmSJ* m paik «1.
la ' ei|	§Ok UlWldill Avfii
CklcM*. »I
vaa zADtva bolniškc rooeosa)št) «AaLO
D?N^i^7SiTuATva ^iN*STVAai. y m *u*h »i MiMim srnam ia mM« m >nkwi TslaMtv* S. N. P. J« SM7.se S^ UwmU1* Am« Cfcfas«*, m
vsi zaocvc v zvczi c blagajniškimi pobu m miltkjs m mini bm««|.
A N. P, J« aaer-ae §•. Lmsu A^(fMMs«i ni. Vo# pHlillNi poiltvoiji f §L iivrifvilMtm t^ico o® Ml	M« ^t^UfllOi
r—e«	llflvr Hik« |l HtfiJ,
Vsi srtelvt n sl asMMU asmfc m mj »•dujaj« m mmmti j*ks Uslilllli, «M »Ut
SprtaffSM. m.
n piSiBi praM ^rMkUilvi fUtlla m mJ aMUJ^« m smImi erm>m»Uivt S. n.
la am«l mI«i. mmmUU, *«U.l, unMu la mM M kw k « llMll«. m| m mMIJ« a« mSvi 'Timv»Uh, SMT-M
M vrli t«k«l»* i PnSMtHI««
IsIsIMm S. H. r. J«
AKO ŽELITE DOBITI SVOJCE, sorodnika is prijatelje
Is doBMvina v Ameriko po niskl eeali
POSLATI DENAR HITRO Is po saJBtšj! mm STARI KRAJ po i.njkrapšl šrtl, tedaj se
POTOVATI V obrnite ss
U
EMIL KISS BANKIR
US Socond Ave.	New York, N. Y.
Prodajam psrobrodtte listka la domevine v vaa kraje v Ameriko. Isdelujsm vss noUrsks
dobave svojaev. Potnikom v in računam I« koesulama pristoj
irnu« ixi||« |S Potrsbo« KUri kraj pr»«krbtm fi
Istejblae.
petne Hale
* ' i.'1 j ■
»>" •»>- ■ ......... *--t—i—^---- ™ ----
Najboljše in n«jkoriitnejie
božično darilo
aa vale sorodnike v starem kraju je daaar. Mi ga odpošljemo ca vaa todno in oeno. Vašim dragim darujte ulolno knjišloo. Mi pla6an.o obreatl na vaa hranilna vlo-
8« pa^H^H^HHHB^H^HHH
Ako Želite dobiti vašo družino v Ameriko, mi vam preskrbimo vae potrebno. *
Prodajamo tudi parobrodne listka ca vae proge ZA In IZ Evrope. Za vaa pojasnila pišite vedno na
NEMETH STATE BANK
Olavni urad	W< <	Podružnica
lOlaatttad Jt. NIW YORK OITT lbft tecond Av,
Ko jc oče stopil iz foiše po od- nje glasilo zvece vseli proletsr,
hodu vojakov, je nešel svojegs sius Ustreljenega in leŽBtl v mlaki krvi.
Iz sovjetske
Sinfajnovee obešen v Corku I
Cork. Irska. I. nov. — Kevin llarrv. 18-lftni sinfsjuoviie, ki je bil pre<l enim tednom oUojen us smrt po angleškem vojnem sodišču. ker jr MNleluval pri nekem nspadu ns vojaštvo, je bil <lsttes * jut raj obešen * j*'* Montj««y To j. prv« i k« knrij« > 11 iii kraju -hI leta lmu. v. lika mnoHca ainfsj. novcev trni prejšnjo tutf kii-čals zunaj pred ječo in molila sa obes-
"Izventje" omenja v članku zadnjo tfllleramlovo br-zojavko glede izmenjave in frsneoeklh i>..<JaniKo\, ska vlada je glede števila ruskih vojakov, ki se Imajo vrniti doan»-vini. namenoma ia vedoma la. Njena grošnje, da si bo v j u* ni l< mri ji /«got*viU gsraneijo. to j«-, d* bo bomba Mirni« m ima. sd-l»ha sieats, nI nll drugega kakav tissiljr is igranj« / usada snib iM-nn^lk vejaksv, ki so pe*Hvali kri ss KrsiM-ij« ia ki ss esdaj tak [s*«tsr1jenl njenemu usjbetš ss rvvisau ravnanja. Millemml iHe Is prHveso. ds s^re Wrangelu fin podporo Mi
ZA BOŽIČ LAHKO POŠUE VSAK ZABOJ SVOJ CZM V STARI KRAJ.
(pr.im.inu uboj. <l« 1.000 funto. trfk., UxU uboji moralo
b,u m*lt,t: ajasrturSiu,. ^
zagotovo ss botu.
XdiMm<. ss prevoz U I* cen Ur ss funt. K4er bo poslal nsj pošlje tsko, 4« Jih toteme do 10. novembra.
EUROPEAN TRADJNG A EXPORT CO., STR U K KI. Sl HORAK,
SS - sth Avonue
ckjk pisateljev sovjetske Knsije.
Sov joti proti tobaku Po vesti Is Karala je eor|et narodnih ko* missrjev Izdal namdbo, s katem pneporeduje ksjenje ns javnih mestih (v flMUMIMs, paptajah, IM.) In aa seslanklh Naredba ne larsema nobenih dr> larljanor. Nekadilci dobe kot
In osmino fanta laja ali kave hjjfaum AtTvm'?Tako'kraiksm 1	ln 6rw
JAVVA ZAHVALA
Slavonic Immigrant Bank
m W. ti. Hi, Men Vork, S. Y.
C v nj<us gospo« Is i Jest se Vam najuljmlin jk za
VORK, N. Y.
■ i pluje Nov KaMae In K 9*
čsau dobil naznanilo da je moj sin Htefan Todnric v Soyi tiradi , ški prejel poalsiiih mu U4T3 kron, na čemur ae Vam zshvslju jem in se kum se zs imprej obrs tOTI Batle Str čel ns vas. in »liaaipm Vas Itsm tudi prijateljem pri|M»r«č»l, kakor m-m in ie sioril ksr »t« Uhk«» Paenik "pazili p«» moji pisavi ko aem |Vsm poidljal netuuMtee prijm-I je v Ig Henld, III in denar, a posdrsvon«
fK>t robna llltlne MATIJA IIIHDIK leriko la
atari kuj.
PHUba^gh. Pa On vam jamči, da pruio osebe, ki al ja laiiftc k mM, — ali pa vam povrne denar, — V vseh pravalh in notarskih poslih ps v jcsdrvah. ki so v zvezi s potovanjem valih IjmH Iz sta/egs kraja, se obralte nanj, ps boeltv Bšdovoljni
r 10 T.
M«to Ts«lerir. H«»z JM lt"iiM,'Mks'j, on je ss vsa, a vi l—llf
III., «lnr ») oktobra Ifffti
(Nadaljevanj«.)
"(Joapod, n« kaznuj me, Ooupod odpeti mi' Naj m zgodi božja volja! Pojdem, pojdem!"
In dolgo se j« jokal i® ko j« napoaled vstal, iiajavijalo j« njegovo lice trdno voljo In dušui mir. Toda molil jo is dalje.
Drufi dan pa jo odšsL
XV.
Nobena knjiga ni popizela, v kolikih bitkah mi m domoljubni Poljaki še spoprijeli • sovražni ki domovino. Borili «o §e po polju, po gozdih, po vaseh, trgih in mestih, p« vsem prostrsnstvu jndjeke ljudo vlade.	•«; *» .
Vpaka gruda »emlje je bila prenasičeua s krvjo. Nko sicer došla do nas imena onih vitezov, njih dejanja in aemozatajevanja, ker jih ni zapisal noben letopise, «dtt jih ni opevala narodna pesem.
:Toda moč sovražnikov je bila končno zlomljena. Oni niso vol mislili na plen. marveč na to, kako bi odnesli zdrsvs pate domu.
Nova krdela Ogrov, fiedmogradeauov, Koza-kov in Valahov niao dosegla ničesar. Preletela je še enkrat burja mod Krekovim. Varšavo in Br* utoni, toda razbila ae je ob ml^e poljake prsi.
Šveaki kralj je prvi sdvojil nad uspehom ter odrinU na vojno s Danci; izdajal ,izborni knez m je »kesano zgrudil k noga* UudovUdc ttr /ačel biti ftvede. Razbojniška Mila Rakočl jevz ho sc tudi jela urno umikati. i .
Toda laŽjs jim je bilo udretl v ljudovlado. nego priti iz nje brez kazni Zaželeni pri brodu so llšpiigUjritf grnf j kleče na kolenih prožili Po-tookega- Ljubomirskega in Čarorcksga, naj jim prizaneao. r-
In hetmani zo prejeli od njih bogati odkup-idno in jim prizaneali Toda tarazka orda zo ni o-tirala na to pogodbo ter jih je raznezla z konjskimi kopiti Že skoro prod njih laztnim domačim pragom.
V poljzko državo zo je jel polagoma vračati mir. Kralj je lo-napadal pruake trdnjave. Cer-iieckl je hotel udariti na »vede- v Danskim, ker ze ni zadovoljil z tem, da je bil sovražnik izgnan iz ljudovlade. , •	^ .
, Zuovič ao ae j*la zidati mssts in vazi; ljudje zo ze vračali iz goadov in plugi zo ze zopet prikazali na polju.
f V jetrni U takoj |»o ogrski vojni, je zavladal mir in tišine po vaej deželi. de poaebuo tiho pa je bilo na Žmudskem.
Ki Lavdi ao od dneva do dueva pričakovali vojakov a Volodijevskim na čelu.
Na naselbinah, priatavali in vuzeli no ieuzke, ztarei in dečki ter dekleta orali in aejali ozimiinu ter ztavili nove hiše ua proMtoru, kjer je ugonobil prejšnje požar.
Gospodična Alenka je bivala v Vodoktah zkupuo a Anico Brzobogato in z mečnikom. kateremu ze ni mudilo, da bi ae vrnil naaaj v Bilevi-, če, ki zo bile polgane do tal. Alenka mu je pomagala pri gospoda ratvu v Vodoktah, katere je hotele povaem prezideti, ker ao bile a Mkrunami vred njena laet in.bi imele v kratkem doapeti v last »amoatana Benedlktink, pri katerih je nemire vala Alenka z novim letom ztoplti v novici jet.
Po tolikem gorju, prvtrezUt in nezgodah v Življenje, ae je ona prepričala do dobra, de more bhl to Iniije volje. Zdelo ae jI je, de jo nekeka močna roka poriva v celico i nekak močen glez ji govori;
" Tam je tvoje najboljše zavetje, tam najdoš )h» vzeh nezgodah zvojega življenja zaželeni mir."
Teto je zklenile lil za tem glazom, toda Čutila jc. da m* še niao povacm pretrgale vezi, ki zo jo vezale na ta avet
* Me<l tem ao ae jele v poslednjem čaau ogla-žali venti, da Rabinič |n Kmitio je jed ne in iztu ozeba. Nekateri ao to ne vzo moč tajili, drugi pa znevič uporno ponevljeli to veet. a » *
Mlad« dava tudi ni verjela tein novicam, ker
ae jI preživo utianili v spomin vsi Koiitičevl prmtopkl. ki niao imeli ničeaar skupnega a zaaliu vami HaMniče ter njegova službami JUdzIvilil, <b|a ni nHi za minuto verjela, de, bi bil on pebU llogosiava ter poatal tako zvest služabnik kralja In tako vnet rodoljub. Toda njen mir je bil m tem vzekako vznemirjen; gorja, tuga in dvomi ao ze zuovič zagneadili v njenih preih.
tn uprav radi tega, da ze pomiri, ji je bilo tem nujnejša potrebno, da abežl v zamoatau. Toda »koro vzi aamoatanl ao bili razdrti .menihi In redovnice, katere ao ušle ob času vojne murti, so •r j«'le polagoma zuovič zbirati.
Povaod je goapodarila grozna revščina. Vsa-kdo. ki je hotel atopiti v aemostau. ze j« moral potruditi ne zimo za zvoj laatni živež, marveč tudi za ŽiveŽ avojih »obratov. Kadi tega je tudi mlada deva oklenile, de poatane hraniteljica za-meatana.
Mečnik je vedel, da ze obroe njegov trud na zla-vo I »ožjo, ia vnet« deloval. V družbi a zorodmeo je hodil naokrog po polju in po Hiavlmh. Druge-krati ju je aprrmljele tudi Aniea. daai dokaj rod-ko. kateri pa akrbi ca goapodarstvo niao ponebno ugajale Raažaljena • pn»t«>|ianjeai Babiniča je tudi ona Hotela atopiti v Mn««tin ter mizo čakala vrnitve Volodijovakega, ^ katenge ze je hotela kol avojege aterega prtjetelj« že prej |wmla viti.
t M|»otovala aU enkrat v Mitrnne. iti akleui-la pot«>ma, da poglodeta v eerkev. Mil. je tedaj uprav obletnica volmontoviik, bitke v kateri je režil lUblntf vae preb.vl, , Ve« dan »te ime-la dela polna roke ia •» le zvrčrr «a odrinila v M it rune. Morala pa eU petovali mimo Ljubiča t Vol itw ml Avte. Ko je zagledala Alenka etavbe v l.jubiču. ja obrnila glavo v airan ter Ha itrn
moliti, ker ja ho tal* a tem pregnati bridke »po iniue; močnik jo potovel molče ter ae zkrbno oziral na vai atrani. *
"To je aenetomka lmeelbinal" je zaklieal močnik, ko eta priila ako/.i vraU. " Ljubic je vre den dvakrat toliko nego Mitruue."
1 Deva je fte nadaljevala molitev.
Tode v mečniku ze je oči vidno vzbudila ztraat po gcepodaratvu, kakor tudi ielja po denarju, ra-'di tega je dejal čez nekaj čaaa kakor nam zebi;
"Haj je to vendar naža lazt. . . Oni nc*nČ-než je moral že davno poginiti, da ze Že ni ogla Mil. Pa ko bi ze tudi oglazil, je pravica na uaii »traoL"
"A kaj ti mialižf" je dodal aorodniei. "Toda kraj je pieklet!" mu odvrne ona. 'Naj ze godi ž njim ker hoče."
"Ali mar ne vež. da je to poaeatvo po postavi naže. Ta prekleti kraj je bil dozlej v zlabili n> kali. tode V dobrih poatane blagozlovljen. Pravica je na naii atrani!'
"Nikakor! Ničeaar nočem zlifiati o tem. lied je zapizal tako v. oporoki, naj torej imajo pozeatvo njegovi zorodniki."
Po t^i bezedah je iioguala konja, pa tudi mečnik je zbodel zvojega z oatrogami m 4e le zunaj na polju eta jela jezdariti počaaneje. Med tem je nepetila noč, ni pa naatala tema, ker ze je velik rdečkaat uiezec pojavil izza volmontovizk. ga gozda ter oavctlil vao okolico z zlatim blezkim.
"Kako lepo noč imamo!" ze oglaži znovič mečnik.
"Kako ae bliače Volmontovice od daleč!" o-uieui goapodična Alekaendra.
"Ker fte niao poatala bruna novih hiž čma.'* DaljAi razgovor njima prtrgajo 6kripajo<vii kolena. V daljavi »ta zagledala voz, v kateri zta bila vprežena dva konja, in kateri je apremljalo
. "il*' "' t 'jt XX
"Kdo neki zamore biti to?" vpraža mečnik. vPo tah bezedah vztavi koiija. Alenka obutane poleg njega.
Oni pa »o ne Čimdalje bolj bližali ter končno prižll njima navitric.	/
"Stojtel" zakliče imenik. "Koga peljete!" Jeden jeadee ae obrne proti njima. "Kmitica peljemo" ročz, "katerega ao Ogri pod Magerovini nevarno i-anili."
"Cloapod »e ga uzmilll" zakliče ozupnjen mernik.
Alck»audri ze je zavrtelo v glavi; zrce ji je »trepetalo in zapa ji zaoztala v przih. Ko ze je napoaled nekoliko atreznila, je upria zvoj pogled ne nepremično telo, ki je ležalo na vozu.
Da. to je bil on, Andrej Kmitic, orčanaki preporftček. Ležal jc vzuak na vozu in glavo je imel obvezano z robcem. Pri jezni meaočnl zvetlo-bi ze ji raziiČno videlo to bledo, mirno lice, ka-* tero je bilo nedaj kakor izkleaano ia mramofa. Bil jc ailno medel, »Čl je imel globoko udrte in zapr-
<;Nu, z Bogom!" reče mečnik in dvigi\e avo-jo ku*mo.
"Čakajte, čakajte!'* zakliče mlada deva. Na to jame iepraievati z tihim, pretrgaiiim glaaoiu: "Ali je fte živ, ali že mrtev t" "Živ je, toda zrart atoji pri njem."
Mečidk pogleda Kmitiea v lice in reče znovič.	.k t:.' ^ ™• '''™ "Si-, pripeljite ga v Ljublč." "Zapovedal je, naj ga tja peljemo, ker hoče baje ondi umreti."
"Z Bogom 1 Požurite kc!» ' "Klanjamo ze, g«»zpod!" In voz je odrinil dalje, mlada deva in mečnik pa »ta odjezdila na lutaprotno. »tran. Nalik dvema prikaznima nt a predirjala Volmontovice In doapela v Vodoktc in niata izpregovorila po* toma niti beMcdioe. de le takrat, ko zta ztopila « konj. je rekla mlada deva ztareu
"Treba mu je takoj pozlati duhovnika. Naj odjezdi nemudoma nekdo v IT pit o <po njega."
Mečnik ni odlagal izpolnitve njenega naročite* ona pa jc ztcklp v zvojo zobo ter ze omli zgrudile pred zliko prezvete Devk>e na kolena.
Dve url posaij ae je prod vrat mi iiaaclbine zazliŽel zvonček. Evo duhovnik z NajavetejŽem je žel tod mimo v Ljubič.
(Joapodlčn" Alenka je že uepreatano klečala. Molila je litanije, katere ze molijo pri umirajo-ČMi. Ko jih je ismolila. je jela trkati z glav. ob tla ter poimvljetl.
"(lozpod, irproeti mu iu usmili »e ga! Priatcj mu. Ooap<ml, to v zealugo. da umira «»d ran. ki jih je p,*ejel od zovražnikovOi rok!. . , Pravični So-dnlk. odpuNti mu!. . .
^ Tako je on» prebila vao noč. Pe tudi <hibov. nlk je
prebil v Ljubiču va<» noč, vračel ae je v jutro domu tir vatopil v Vodoktah pod utrelio. Ona mu priteče naproti. "Ali je A« živt" vpreže. Več nI mogla izprogovoriti. ker ji je zopet zaataia ae^ v praih.
"IV že je živ," odvrne duhovnik, "tola zelo alab.**
<>d tega dneva zo cela dva tedna dirjali vaak d ni po»lat«ni ia Vodoktov v Ljubič ter ne .„1 det vračali z poročilom, da je goapod praporftčak "žr *i»M. Napoaled je eden doapel z novioo, ka-trr«» jc »llžal i »d ranoeelnika, da Kmitie ni Mmo že živ. marveč da bo ia adrav. ker a« rane arečne, celijo in ae viteau vračajo l
Hilevičeva je poolala b«»gat dar cerkvi v IV no. toda od tega čaaa je neiiala poisvedoveti ;a njr^ovim Cdravjem. Očivkino je bil« že pomirje-nu radi njegovega" adrav ja In v aree mlade devc •e p vrnila nekdanje želoat. ki jo je gojila <«o K. dtiee. »optt ar je apomniU nekdanjih težkih i^topkov. katerih ni mogla poiat.iti niti n>u odpuatiti Smrt jedine bi ga za mogla apreviti a veiom. ž njo bi zi on odkupU vae evoje grehe. Ko za oni je pa vračalo »drevje, ao devni grehi -novič vUelt nad njim. Oolžila ga je zieer pre-•tftpkov, a'prt tem ai tudi vaak dan ponavljala K kar M mu moglo akdUtl v opravičen^
De, toliko m jo ujedala ia prKrpela te dal. i oliko preatala borbe ia vznemirjenja} v dtifti da ie ^elo njeno adrav je jeln vvlad iega omahovali
NOVICE IZ JU-i GOSLAVIJE.
Izgube vojaitva v Albaniji. —
"Republika" javlja, da je padlo nedavnih bojih v A Umni ji 250 "redova" in podčastnikov in 18 čaatnikov. Kanjenili in ujetih pa je bilo 532 "redova", |>odčazt-nikov in čaztnikov.
Mariborčani zo dobili elaktri h eno razaveUjavo. Slednjič ven dar zo ^ažarele po glavnih ulicah Maziboi-a električne avetiljike. Sedaj napeljujeo električno luč tudi po zt ranakih uHvali.
Storži umorili iz ruskega ujet nižtva dožlsga zina. Ljudje pri povedujejo, da,ae jc iz ruzkega ujetništva vrnil v Marberk, ozi ronui tamofojo okolico neki, žc za mrtvega proglašeni vojni jetnik. Prižel jc vez zaraščen in v nenavadni- obleki k atarižem. Ti ga niso spoznali; aam pa ze tudi ui hotel izdati, da bi napravil potem žtarižem večje veselje. Prožil jih jc samo za prenočijo, ki ga je tudi dobil. Med govorom jc ujetnik namignil, da jc priue-zel s zefooj več denarja. To jc vzbudilo v očetu in materi mizcl, da bi ac polastila denarja. Pa bi se mož za izvrfiitev zločina napil korajže, je žel poprej ze v goatil-uo, kjer pa je zvedel, da ae je med drugimi moral vrniti iz u-jetnifitva tudi njegov zin. 8 to dutujo m- je potem vrnil domov. Ženu ga je sprejela z vestjo, da je med tem že sama umorila ne znanega ujetnika. Mož ji je po vedaJ, kaj jo z vode! v krčmi in t grozo sta oče in ma>ti sedaj spoznala avojega zina. V obupu se je oče že tisti večer obezil.
Grozovit zločin Bi j«- 4ogod0 2. okt. ua Dolenjakein. Posestnik Ivan Nose iz Trebiža je na ne-človeftki način ubil svojo ženo Jožefo, s katero je živel v večnih prepirih. V nedeljo zjutraj, ko zta bila sama doma je prišlo zo pet do prepira in surovi mož je pretepel ženo, da je nezavestna obležala. Tako uozaveatno je pa potem obesil na lestvo v veži, da je bilo videti, kakor de se je o beaila sama. Nato pa je odšel od doma. Ko ae je vrnila morilčeva seatra od maše, je nažla neareč nico obešeno, mrtvo.
Letošnja letev v Jugoslaviji. Na podlagi emkete finaiičiiega miniatrvtva sestavljen je tebclir ni pregled v vsej naši kraljevi ni ob uporabi podatkov finančnih uprav in delegacij. Po tem pregledu znaša žetev v naši kraljevini v vagonih: pšeniee 132. 897, rži 20.473, orn 45,069. ječ. mena 39.315. Vaeh cerealij je torej približno 250.000 vagonov.
Gradnja induatrijzkih podjetij r Zagrebu. . Na zadnji žeji zagrebškega meptnega zaetopstva, zo bile odobrene prošnje industrijskih podjetij za odstop ob-činak. zemljišča na Lašeakn, in sicer doftiači tovarni perila, tovarni tinte Kovaeič iu Albrceht, tov. "prepeeeiiea Nad"". Pogoji oUriiif so naslednji: pi^iator po 40 K kva<lratni seženj, podjejte mora biti gotovo tekom dveh lei in morajo izvniiti delo dotnača tvrdke," .j >
Prvi jugoslovanski vulkan v Sloveniji? tllasilo dunaj«kih .In-goalovauov "81avia" poveča, da zo pred kratkim pri Laškem v Sloveniji ojmžali nenavadne naravne pojave. Na nekem holmcu m je pojavil v dolomitnih skladih vroč vrclec in izpod neke pe-je izbruhnil nenadno 10 metrov vinok rdeč plamen. Začet* koma ao ljudje mizlill, da gori go*l v bližini. 40 metrov na o-koli je plamen uničil vao vegetacijo (vee, kar je živega, t. j. razt-linatvo in živalatvo). Gotovo je to vulkaiuČen pojav. Kmalu se Ija podajo etrukovaijaki, jda te pojave preiščejo. No, ^radovedni smo na usp<4ie prelakave. Pa že bolj Še čudimo \*acvednoati (!) lhuiajčanov. Oni poznajo namreč stvari v Sloveniji, o kojih Slovenija aama ničener ne ve. Se te vjemaf
Umrla je 0. okt. v Ljubljeni K. .Marija JHočnik v staroati B7 lit
Kno leto aUra de-
II I
ati 2000 iy, kakor tudi 10.000 K \ redno usnjato streho s kočijo.
Storilci so pod ključem. Zločin fašistov v Pulju.
Helgrad, 8. Po veatoh iz Pu-lja zo zažgali fašisti, italijanski leatoiki, karatonjerji in fiiuunJ-ui stražniki hišo našega podanika Krmpotiča, ki so jo zapalili z ročnimi bombami, iiiša je pogorela do tal. Zgorelo je tudi veliko Krptpotifovetfa pohištva. Skoda ae ceni na 150,000 lir. U-ničen je tudi inventar socialistične delavske zbornice.
Razne vesti.
BOLITAJtIZACIJA USNJARSKE IN TEKBUJVE INDU-^ UTRUBl '
Bel grad 2. oktobra. -^Sedanja reakcijonarna V«|pič-Koroščeva vlada oibjavlja nare-dbo za uaredbo. Daai je tzv. Narodno Predstavništvo na razpolago —poslužuje se "naredb" ki seveda bi težko izšle kot za kon tudi iz sedanjega naroda e ga predstavništva ki je sicer zelo pohlevno in s svojo vladno ve čino vedno pripravljeno glasovati za vse vladine predloge.
26. minulega meseca jc izdal ministrski svet " reSenj*", ki se tiče preskrbe armade z izdelki u-snjsrske industrije. Ta sklep vecbujc eledeeu odločila: prepo veduje se izvoz ovčjih in kozjih kož, laiiu, dlake in polfabrikau tov omenjenenih :provin. Prepo voduje se dalje prost prevoz oz prost notranji promet dokler ne bo zadovoljeno potrebščinam ur-
Horthy se pripravlja na vojn«
Madiaraka "kraljevina" jc ^ ^do reakcije, ki apletkari » uko perfiduoatjo iu drznostjo kakor I jc malo primerov v zgodovini 1 Ne le, da je, s žilnim terorizmom nastopila madžarska vlada pfulj svojim lastnim rojakom,/ lm4i komunistom in socialistom. ,,ku ša celo zatreti vsak najmau.« avobodomiaelni pokret. Pri vsem svojem dolu se poslužuj, razen terorizma tudi podkupi jc vanja v največjem obeegfc¥.
Da vse to delovanje madžarske re#kcije ni igrača, marve« popolnoma resen poizkus reakcije, ki utegne postati prav ueva-run za mir v srednji Evropi, zna-« i nepreztano oboroževanje, Oa-si določa mirovna pogodba, da sme imeti Madžarska lc 35.000 mož najeto vojske.
Kraljevina Ogrska je razdeljc-na v sedem okrožij. V vsakem di-striktu organizirajo Madžari |)0 eno infanterijsko in eno kavale-rijsko divizijo, rizentega se tri konjeniške divizije in Štiri žele/, nilške ibataljone. Vaaka divizija ima tri infanterijske polke, po tri bataljone s tremi 'četami, po eno četo s strojnicami: dalje pripada diviziji pol regimenta konjenice in po trije švadroni jezdecev in strojni«-, poljska topni-Čarska divjzija In pijonirski l>a-tajljon: \>aka > topiričarsku (Jfivr-zija Šteje, tri baterije. Razen teh infanterijskih divizij in žandar-
IHI zaaovogcno poireoeemaui ar- merijgkih divizij imajo Mad{ftr{ made. Odreja se o rveznost pri- konj(MliAUo divizijo ^ -|iri ,)U
jave in popisa količine blaga. Država bo nabavljala vse to blago, ki se bo izdelovala pod vod-Ht voni fabrikantov, ali pod dr-^ Žavnita nadzorstvom. Tovarnarji bodo dobili gotov odstotek z o-zirom 'na vrednost izdelanega blagz. V ta namen bodo ustanovljeni industrijski odbori, ki bodo organizirali delo v domačih tovarnah in delavnicah tekstilne in uanjarske stroke. Vsaka fabrika bo dobila stalno nadzorstvo, ki bo sestavljeno iz treh članov.
Ta sklep je velevažefc in — zveze industrijcev v naši državi hi morale posvetiti vso pažnjo kajti da po končani vojni ni treba v svrho oskrbe armade z čevlji In obleko ukreniti nekaj potrebnega, o tem smo ai vai < vendar na' jasnem
iN<>, nas zanimajo -druga dola-čila in sicer naslednjaV uared-bi se pravi:
"Da sc zasigura stalno in intenzivno delo se smatrajo ta pod-vzetja. ki delajo za potrebe armade za državna in to za ves čas, dokler delajo armadne potrtob-žčine. V njih ze podaljša delavni čas wi v njih se ne sme štrajkati. Minister vojne in mornarice ima nalogo, da uredi v svrho osigure-nja potrebnih delavcev tkzv. voj-ne in industrijske enote ki ne ho do po potrebi dirigirale v fabri-ke iu delo, za katero bodo prejemali iste plale kot tovarniški delavci po od bi tik n stroškov za njihovo prehrano."
Naredba je že, v veljavi.
Kaj pomeni ta' naredba Nič drugega kot inllitariziranjc vaeh tov«rcn tekstilne in uanjarske ih diuitrije v Jufoelaviji
Ministcmki svet je z tem prekršil naredim, <> onemurnem delavniku ki je garantiran eelo po sami-veraaillaki mArovni pogo-df>i.
Delavci I Bodite na straži. Reakcija dviga glavo. Ponesrečeni l»el«rajski štrajki; natakarjev, k roječe v. brivcev, tiskarjev in zlasti ponearečeni štrajk Železničarjev — vse te štrajke so vodili nesrečni komunisti —, ao dali vladi pogum, da ae drzne sedaj tako nastopiti! Sklenite svoje vrste v trdnih socijalno demokratičnih organizaeijah ki se vedno prav in dobro vodile delavsko ljudatvo. Dokler niao prišli kocministični raabijačj šlo je de-lavvtvo ed zmage do rtnage. Sedaj — 1	Imli človii^ če premišljuje, koliko zla in koliko
zarzke regimente po šest žvzdro-HOV in artelirijsko jahaško divizijo po tri baterije.
Cela ■"madžarska vojska šteje torej 21 pesaških polkov. 21 ja-haških in 7 atrojničnih žvzdro. nov 21 poljskih topniških baterij. 7 pionirikih reaervnih divi-zij šteje 82 bataljonov po 600 mož, to je olkolo 4.000 mož. Kava lerijske divizije 24 švadronov. 3 baterije. : ,<;/ •	1
Ogrska vojaka šteje torej 1250.-000 mož, to je štirikrat toliko ki-kor bi smielo znašati nit' stanje po Netiiliski pogodbi.
Madžarska si pa nabavlja tudi vojni materijal, in sicer pod pro tektoratom Francije iz Francije. Nemčije, Čchoslovaške in Jugoslavije. Francija hoče namreč i-meti v srednji Evropi večjo drŽavo, ki bi omejevala Nemčijo. Horthyjev imperializem je torej dete francoskega ;lmperijalu)ma
Vac priprave madžarske reak cije so naperjene proti napredku. Ogrožajo ga ne le eno med sosednjimi državami, ampak telo srednjo Evropo, zlasti pa zv-at rijsko republiko. Slovažko in deloma tudi Jugoslavijo. Čemu so torej širokoustne antantne si le sklepale mir, pa sedaj nimajo toliko moči, da bi ga uveljavile!
Ilumbug! Igrača! Ali pa morda antanta namenoma posluje komplikacije? Prav verjetni
Reka proglašeim za okuženo mesto. "Kerodne iN<MncM naša jo objavo, da se na podla« i člena 10 mednarodne konveneije,
ker so se na Reki pojavili štirje primeri kuge, proglaša Keks xa okuženo. V zavarovanju proti tej nalezljivi bolezni odreja miuistr-st\o za narod, edravatvo v Belgra du, da se mora na vaeh vztopnih železniških in parobrodnih postajah, ki so v zvezi z Reko: na H> vatakem, v Sloveniji, Dalmaciji. Boki, Kotorski in Črni gori vršiti zdravniški pregled potnikov in njihove i>rtljege. Ako bo zahtevala potreba, se bo Število ob mejnih vstopnih poeUj omejil" in potniki, na katerih sc bodo pokazali znaki kužne bolezni, se bodo izolirali v najbližnjih bolni cah.
Nemoralni jiačtoi v zased* nem oeandju na Hemškem. i Vzn
cosko vojno sodišče je obaodil« v Mogunenju šest vojekov v priol-ne zapore in k degra«laeiji. ker so onečastili neko nemški, ženo.
Poplava *viea s ameriškimi if-
delld. P«» uspe« aeHMJi
vlJl^H
_	redite.
kM«re Marije Belieljan. hčerka iKvo ,Kir»vora! Militarizma o-kurjača Oni. Žrlezniee. j^ na do-r,r*,r »isljča delavnik in krajša ma v Meh vaai pri Jrfiri tako! "»hA*- Kapitalisti ae v«vla nearečno padla v Škaf raatoplje-	nMm majka
nega apna, da ai je oškmptl. <iči	-
in ao jo prepeljali v del bolnico
Drw« vlom. V skladišču tvrd- njM — ke Viktor Meden na Celovftki a* dzi«« atl ao vdrli vlomilci in 40 Nteklenic kmijaka v
ZZfuZ n	iU ^mškim izdelka da bi se <*V»
lašnjiveri povzročili delavskemu L,vtla donmca industnja. se na
ljudstvu
Vlada jih
Kojak. aH d aadovoljaa •
rami? Ako nisi, pojdi ^embra aa vettšle te odnoiti oddaj svoj ftaa kaadidata. Id pri-vreda« haja ia tvoje vodil
P ...heja Hrttaj Švica pred drugimi •J^j težk(«Čami. lAmertkano| «o <zk«. IrUtill v ftviH prtrtinemlko J eijo in preplavili "en nmim « 'svojim blagom šriean*i 'r« tftvicarski industrije! ao v obrssr j M proti tej poplavi hrrr. sred stmr. Končno ar ee vendar pojz vili glede tega vprašanja v švi <amkih Ustih glaaovi. ki zskie vajo raščito domač« kuiuslrtj* pred ameriškimi todelki-