Mož obešen, žena pogrešana Kebab vnema strasti na Polieli i caftfe UŽITEK V DOBRI KAVI ^ PmŽW\A;03/713-2666i ST. 88 - LETO 61 - GELJE. 10.11 ■ 2006 - CEHA 300 SIT -1.26 EUR samo to nedeljo, 12.11.2006 _ Ob nedeljah odprte tudi vse ostale trgowne v naših Mercator (gcMDfM? CMJcb Želite da so vaša okna bolj varna in hicrati vaš prostor prezračevan tudi llezemo< v gospodarstvo, ponujamo, kar znamo, in iščemo partnerje. Z raziskavami zaslužimo kar 55 odstotkov denarja za delovanje univerze. Ker imamo vse programe obhkovane tako. da morajo študenti pred diplomo opraviti polletno prakso, tudi zaposljivost študentov ni problematična. Po enem letu jih delo najde kar 98 odstotkov.« Kot predstavnik ministrstva za visokošolstvo, znanost in tehnologijo se je srečanja udeležil državni sek-tretar dr. Dušan Lesjak. Poudaril je, da je cilj ministrstva ustanovitev od sedem do deset univerzitetnih središč (pri čemer mednarodne univerze v Celju ni omenjal, ker zanjo na ministrstvu še niso slišali]. Povedal je še zanimivo anekdoto. ki jo je slišal od nekdanjega rektorja neke angleške univerze. «V njegovem obdobju je bUa univerza odvisna od proračunskih sredstev financiranja, ko pa jim je nova oblast znižala obseg državnega denarja, so se odločili, da ne bodo nikoli več odvisni od njega. Začeli so razvijati tehnološke parke, vabili )možgane< ter ra2 žava duši,« je odgovorila Kocijančičeva. »Prej ali slej naletiš na zakonske aJi kakšne druge neotipljive ovire. Na primer, mi bi vsi raje imeli sprejemne izpite, intervjuje za študente, tako kot ima to tujina, vendar nam to zakonodaja prepoveduje.« Tudi tujih predavateljev si univerze ne morejo privoščiti, saj ne smejo predavati v tujem jeziku, so opozorili drugi. Tako predavajo vedno isti ljudje. »Če želimo spremeniti študijske programe, moramo spremeniti >gla-je povzela Kocijanči- veče- študei vpraši ocen; vili Z besedami, da bi verjetno kazalo o tem intenzivneje razmišljati, je končal pripoved in s tem spodbudil vrsto replik. »Vsega tega tako ali tako ne moremo uresničiti, saj nas dr- Tuš zaniicai govorice o nakupu Voljatela v tem tednu je največji slovenski poslovni časnik poročal, da se Skupina s podjetjem Tušmobil z lastniki Voljatela pogaja o ) marginalUa 1; 03 703 10 60, fax: 03 703 10 7( splet: uuw.maijlnalyas! 1. Ta naj bi bil vreden od 20 do 25 milijonov evrov a 4,7 do 6 milijard tolarjev. Po trditvah v medijih so pred tedni predstavniki T^iša med neformalnim pogovorom z lastniki Voljatela že ponudili prevzemno ceno, kar pa v En^otušu odločno zanikajo. Kol je povedal direktor družbe Tušmobil Marko Fujs, so se v Skupini Tuš zaradi nedavnih težav s POS-terminali res zanimali za ponudba Voljatela oziroma za njihove TP POS-terminale, vendar to še ne pomeni, da bodo podjetje kupili ali dokapitalizirali. Kot še pojasnjuje Fujs, trgovine ■Riš uporabljajo danes za procesiranje kartičnega prometa 1106 linij fi^nega operaterja. Da bi naredüi korak za zamenjavo obstoječih POS-terminalov. so morali tehnične zmogljivosti podjetja Voljatel natančno preveriti. Po prvih ugotovitvah tehničnih strokovnjakov sistem, ki ga med drugim uporablja tudi konkurenčno trgovsko podjetje, deluje brezhibno in zadovoljuje vse standarde kakovosti ter Jim v prihodnosti omogoča varno poslovanje. Tudi komercialno so cene Voljatelovih IP POS-terminalov nekajkrat nižje od ponudbe drugih operaterjev. Z vidika zniževanja stroškov so zato za uporabo Voljatelovih storitev več kot zainteresirani. Računajo, da bo med podjetjem Engrotuš in Voljatelom prišlo do podpisa pogodbe o strateškem sodelovanju. Najpomembneje pri tem je. da tehnična rešitev, ki jo ponuja Voljatel, omogoča, da preusmerijo ves promet s plačilnimi karticami v drug procesni center, morebiti tudi v tujino, pri čemer lahko prihranijo tudi do odstotek provizije, kar ob več kot 500 milijonov evrov visokem prometu pomeni ogromen prihranek. RP čevi Skratka, rdeče ra se zbrani skoraj niso do-taknih. Na to je opozoril le direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik, ki je povedal, da je kader, ki pride z univerz, nizko kreativen, premalo inovativen ter počasi učljiv. Kot odgovor so ga gostje vprašali, če kandidate za službo oziroma ;e. katere štipendira, kje in s kakšnimi li so končali študij. »Šele ko bo delodajalec kandidata vprašal, od kod ima diplomo, ter bo pregledal priloge k diplomi, v kateri so zajete vse ocene, se bomo v naših hišah )stresli<,« je dejal Zavrtanik in delodajalcem postavil še eno vprašanje: »To, da je treba delovati na globalnih trgih, ste hitro dojeh. In zakaj na teh trgih ne poiščete tudi kadrov?« ROZMARI PETEK ^^ Gradbeništvo Božičnik E3 ^ razpisujemo več prostih delovnih mest OBRATNI ELEKTRIKAH -VZDRŽEVALEC ELEKTRO STROJEV IN NAPRAV /3 delovna mesta/ Pogoji: -zaključena poWicna šola elektro smeri -5 let delovnih izkušenj - izprt B-kategorije VOZNIK MOTORNIH VOZIL C- in E-KATEGORIJE /10 delovnih mest/ Pogoji: -certifikato nacionalni poklicni kvalifikaciji - 5 let delovnih Izkušenj STROJNIK TGM /3 delovna mesta/ Pogoji: - končana poklicna šola -5 let delovnih izkušenj KV KLJUČAVNIČAR /3 delovna mesta/ Pogoji: - tončana poklicna ^a - 5 let delovnih Izkušenj KV ZIDAR /10 delovnih mest/ Pogoji: - končana poklicna šola - 5 let delovnih Izkušenj KV TESAR /10 delovnih mest/ Pogoji: - končana poklicna šola -5 let delovnih Izkušenj MONTER CENTRALNE KURJAVE /5 delovnih mest/ Pogoji: - končana poklicna šola -5 let delovnih izkušenj Pisne prijave pošljite na naslov: o Božičnik, Stanko Božičnik s.p., Opekarniška 1, 3000 Celje, s pripisom Za razpis na delovno mes Št.S8-10.n Istoll panneri najboljšim okusom Kebab vnema strasti Slaščičarna Bedžeti na Polzeli obratuje pozno v noč, včasih do jutranjih ur, kar moti bližnje stanovalce - Ti menijo, da jih je župan izigral Na Polzeli, med stanovalci bloka 209, že nekaj časa vre. In vre zato, ker bi radi imeli mir. Tega pa zaradi opite, zadrogirane in predvsem glasne polzel-ske mladine, kot so prepričani, ni in ni. Kadar bi ta rada še kaj pojedla, se zbira v lokalu poleg bloka. V slaščičarni In okrepčevalnici, katere lastnik je Zul-kufli Bedžeti, zato strasti že nekaj časa vnema njegov kebab. Ogorčenje stanovalcev pa narašča, saj je svoje obratovanje ob petkih in sobotah lahko podaljšal do polnoči, še preden je sploh imel dovoljenje za okrepčevalnico. Bojan Plevčak, predstavnik stanovalcev, pravi, da problem sega že v osemdeseta leta, ko so gradbeno in uporabno dovoljenje za slaščičarno izdali na lokaciji neposredno med dvema več-stanovanjskima blokoma, kljub njihovemu nasprotovanju. »Objekt nima lastnih parkirišč in možnosti mirnega prihoda gostov,« pove Plevčak. Stoji celo na glavni kineti za ogrevanje med obema blokoma. Da bi stanovalci preprečili parkiranje vozil pred vrati bloka, ki dodaten hrup povzročajo 2 glasno glasbo in hupa-njem ter vozijo po zelenicah, so postavili betonske bloke za kolesa. »Pa jih to ni odvrnilo,« pojasni. Plevčak je tudi osebno povabil Bedžetija v svoje stanovanje, da bi se ta prepričal o hrupu in ga prosil, da umiri svoje goste, pa mu je ta dejaJ, da to pač ni v njegovi moči. Večkrat so stanovalci na pomoč poklicali tudi policiste. To se je zlasti dogajalo v poletnih mesecih, ko so imeli vrata svojega lokala odprla tudi do jutranjih ur. »Ti so prišli, o kršitvah napi sah poročilo, pojedli kebab, še nekaj spili in odšli, enkrat celo sedU v vozilo z zvrhano mero sladoleda v rokah,« še pove Plevčak, »in nič se ni zgodilo.« ' Jih je župan izigral? Polzelski župan Ljubo Žni-dar je seznanjen s problemi stanovalcev. Da dovoljenja za podaljšanje obratovalnega časa svetniki ne bodo izdali, naj bi jim večkrat celo ustno zatrdil, pa so na zadnji seji konec avgusta Bedže-tiju le podaljšali obratovalni čas. Uslužbenka na vložišču naj bi pred tem celo zatrdila, da Bedžeti nima prav nobenih dovoljenj za okrepčevalnico, pač pa samo za slaščičarno. Še pred tem so stanovalci podpisali tudi peticijo zoper napovedan podaljšani delovni čas Bedžetijevega lokala. Pa so ogorčeno ugotovili, kot je zapisal Plevčak, da so izdali sklep v nasprotju z dejanskim stanjem in dovoljenji, proti volji prizadetih stanovalcev in da vrt - terasa pred slaščičarno - kot vir hrupa v poznih večernih urah obratuje že več kot deset let brez uporabnega dovoljenja, Plevčak Še pojasnjuje, da je Bedžeti leto in pol v svojem lokalu, slaščičarni, prodajal kebab brez dovoljenja- Sklep o podaljšanju delovnega časa pa je dobil, še preden je pred slabim mesecem pridobil dovoljenje za okrepčevalni- Stanovalci bloka Polzela 209 bi radi imeli le mir. co in kljub sklepu o prenehanju delovanja vrat svojega lokala ni zaprl niti za en dan. Imel in ne imel odprto Žnidar utemeljuje, da je Bedžeti letos avgusta zaprosil za podaljšanje obratovalnega časa od 22.30 do 24. ure, pri čemer so mu svetniki na zadnji seji ugodili. A mu omenjenega sklepa niso izročiU, saj so čakaU na spremembo namembnosti loka- Št. 88 -10. n la. To je Bedžetiju pred mesecem dni tudi uspelo in slaščičarna je »postala« tudi okrepčevalnica. A Žnidar pri tem opozarja, da so se svetniki na zadnji seji strinjali s podaljšanim delovnim časom slaščičarne, ne pa tudi okrepčevalnice. »O tem bomo presojali na decembrski seji,« utemeljuje in še pravi, da Bedžeti ves ta čas ni imel odprto do polnoči, saj v rokah ni imel sklepa o tem. Da to ni res, spet povedo stanovalci. Prodaja slaščic in kebaba je na voljo do polnoči, v poznih večernih urah se povpraševanje po kebabu celo še poveča in to je zanje moteče. Žnidar pa naj bi tako po mnenju stanovalcev preko svetnikov nelegalno in nezakonito izsilil sklep, saj so tega sprejeli pod točko razno in bcez razprave, ter jih s tem izigral. Bedžeti si je sedaj pridobil odločbo, po kateri izpolnjuje minimalne pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti za okrepčevalnico, kot to ugotavlja-na tržnem inšpektoratu, in lahko med tednom obratuje do 23-, vpetek in soboto pa do 24. ure. Po mnenju Žnidarja svetniki decembra Bedžetiju najverjetneje ne bodo podaljšali obratovalnega časa okrepčevalnice do polnoči, pač pa le za pol ure, vendar so to zaenkrat le ugibanja. »Treba je najti ustrezno rešitev njihovih nesporazumov,« po vsem tem še ugotavlja Žnidar. MATEJA JAZBEC nromber2006 - ' POZOR, HUD PES _ Zdaj pa še to! No, kot sem pričakoval, vedel sem, da bom enkrat moral poslušati [brati] takšne. kakršne sem včeraj, ko sem v Oni prebiral o nekem tipu, ki je bil bojda odvisen od seksa in zdaj ljudi zdravi te nevamebolezni, zaradiM-tere boleha menda kar ?0 odstotkov slovenske populacije. Rešila ga je priznana strokovnjakinja za odvisnosti dr. Sanja Rozman, zdaj pa svoje znanje prenaša naprej. Ko gre na bencinsko Črpalko, se obrne proč od porno revij, ker le-te so mamilo, pomo filma si ne misli ogledati zaradi spoštovanja do tistih,-ki v njih nastopajo, že kar nekaj časa živi v celibatu, ker mu je le-ta dal dosti za premišljevati o njegovi odvisnosti iQ šele z abstinenco (spohiega akta) mu je postalo jasno, kam je zabredel. ko je letal za kikla-mi in ttošil denar zanje, se zadölteyal, in ko se je ozrl, sanfo pogorišče ... In tako naprej, same takšne. Zdaj je prevedel knjigo še enega izmed odrešeniških ameriških psihologov, ki je specialist za spolno odvisnost in hvala Ü, aleluja, rešeni bomo še pred enim izmed satanovih semen, spolnostjo, jeba-do nad jebadami. Slovenci in Slovenke, ki so prav tako odvisni odseksa, saj se zme-. raj bolj, po njegovih besedah, z^edujejo po moških, bodo končno imeli lektiro, ki jih bo rešila. Aleluja. Zvečer bodo sedli za mizo, skupaj prebirali predpisano čti-vo in v pogrkavajočem tonu mrmrali mantre pokore, verbalno in katarzično kaznovali svoje ude in špranje za predrzne lastnosti, ki so jim dane po hudiču, in želje po medsebojnem di^jenju, ce-denje tistih naoljivih sluzi, ki tako peklensko blažijo medsebojne stike, psovali bodo tiste specifične vonje riomarejevske in kajmakov-ske narave, nič kaj prijetne nosu in tisti prekleti znoj, tisti izcedek samega gnusnega akta dveh v kepo sfiženih jamrajočih gmot, bodo prekleli za veke vekov. Alelu- ;; MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com ja! Aleluja! V zavest gi bodo vtisnili pečat, ki jih bo spremljal povsod, kot človeka na ameriških ali angleških podzemnih spremlja tisti »MIND THE GAP«! Zavzemali se bodo za »pravilen« odnos! Potemtakem, če prav raziunem, zgolj reproduk-tivne narave ali pa monogamen, če razumem prav, če se že morajo dajati dol, toda ... Spolni užitek je menda ja nekaj omamnep, če kaj vem, je mamilo, ki te vabi, kliče, želi si svoje ponovitve, enkrat, dvakrat, tisočkrat. dokler ne postane dolgočasen, potem pa... Verjetno hajd drugam. Toda ravno to je tisto, užitek, omama mora biti prepovedana, tu tiči črv zasvojenosti. Torej reprodukcija in nič več. Morda pa le? Ob samem spolnem aktu morda ne bi bilo neumno, če bi v rokah imela vsak svojo knjigo in brala, kar bi pač bilo posameznemu okusu primerno. Morda bi se lahko ob tem pogovarjala tudi o... recimo dolžini reke Nü in o prvih konk-vistadorjih, pa recimo rezultatih zadnjega kroga druge slovenske košarkaške lige, morda celo o stranskih učinkih belega omela, pa recimo o najugodnejši ponudbi pralnega praška ali pa rasflinsk^a olja, vse to z namenom, da se ne omamita. Lahko bi opazovala, kako se ob njunih dotikih telesa nehote spreminjajo v amorfne. nič kaj človekovim organom podobne gmote mesa, ničvrednega, minljivega, ja, lahko bi čvekala o minljivosti in predvsem o varčnosti, kalorije je namreč potrebno nekako nadomestiti, to pa stane. Mislim, adijo pamet! STAJERSKI VAL www.novitednik.coin 8 i INTERVJU Ljudje smo odvisni od zadovoljstva S patrom Karlom Gržanom o lepotah, zmotah, stiskah in stranpoteh našega življenja - stiska današnjega človeka je osamljenost Pater Karel Gržan je po kxinčani srednji gradbeni tehniški šoli presenetil z odločitvijo, da bo vstopil v red bratov kapucinov. V duhovnika je bil posvečen leta 1987. Zdaj je laški dekan ter župnik v Jurkloštru in na Razborju pod Lisco, kamor je že pred leti pripeljal Don Pierinovo Skupnost Srečanje in ustanovil edino dekliško skupnost v Sloveniji, v kateri pomagajo odvisnicam od droge. Poleg tega je napisal lepo števil knjig o stiskah in drogah, pri čemer sta njegovi zadnji deli zgodba o Veroniki in Frideriku ter Skrivnosü starodavne kartuzije. Pater Karel Gržan se s stiskami ljudi sooča že vse življenje: »Spominjam se, da me je že kot majhnega otroka zabolelo, če sem začutil, da je nek človek, ki se navzven dela močnega, velikega, pomembnega, v resnici osamljen in otožen. Potem so se mi zastavljala vprašanja, od kod ta osamljenost, zakaj ta otož-nost. Sam sem si želel polnost čutenj. Zato sem bil vesel, ko sem zaznaval ljudi, ki jim življenje ni bilo naklonjeno, a so vseeno živeli polno - ker so našli nekaj več. Ker so ugotovili, da je ob vsem potreben tudi postanek. Recimo, da znajo okoli sebe opaziti lepote narave. Sam sem kot otrok jeseni pobiral listje. Vsak list se mi je zdel dragocen, vsakega sem hotel ohraniti za vse življenje. Kasneje sem spoznal, da je razkošje lepega povsod: v listju, ljudeh, živalih, boguVsak trenutek lahko obogati naše življenje.« S katerimi stiskami se danes ljudje najpogosteje soočajo? Mislim, da 2 osamljenostjo. Toliko vsega v življenju je samo navideznega. Človek, ki se preveč vživi v to zunanjost, se lahko naenkrat počuti osamljeno. Mislim, da si ljudje na področju osebnih odnosov premalo pomagamo. Osamljeni se po tolažbo zatekajo tudi k drogam. Tako je. Iz določenih substanc želijo iztrgati tisto, kar pogrešajo v življenju, to je zadovoljstvo, polnost. Ljudje smo odvisni od zadovoljstva. In če v sebi ne najdemo polnosti čutenja, hočemo to na silo dobiti nekje drugje. Zato je tako pomembna preventiva, ki pomaga človeku, da odkrije polnost bivanja v realnosti svojega življenja. Kako poteka življenje v komunil Navzven zelo pestro, polno, zanimivo ter zelo bogato v medsebojni komunikaciji. V komuni nista možna odtujitev ali pobeg od resničnosti, To ni lahko. Ljudje smo navajeni živeti za maskami, za navideznostmi. Komuna te na nek način prisili v realnost. In na tem mestu se začne rehabilitacija: sprejeti samega sebe, sprejeti odgovornost, pravičnost in vse tisto, kar življenje terja od nas, da v njem najdemo zadovoljstvo. Pogoj, da prideš v komuno, je, da si že fizično osvobojen droge. Nato je treba življenju dodajati listo, kar ga naredi vrednega. Najprej moraš sam odkriti, da si nekaj posebnega. Nato ti mora nekdo pomagati, da sprejmeš sebe takšnega, kakršen si, Se je katera od deklet po odhodu iz komune vrnila k drogam? Za dekleta ne vem, medtem ko se je od fantov eden ponovno začel dro^ati. Na splošno statistika pravi, da je zdravljenje v komuni (triletni program) uspešno v več kot osemdesetih odstotidh. Bistvo komune je človeka usposobiti, da najde zadovoljstvo v svojem življenju. Ta program, ki ga zdaj izvajamo kot kurativo, bi bilo pomembno ponuditi kot preventivo. To je moja velika želja - pripraviti tečaje, ki bodo inladim pomagali do zadovoljnega življenja. Če je tvoje življenje polno. ne boš kradel čutenja na umeten način. Sami pravite, da se je nesmiselno bati terapevtskih skupnosti v srajem okolju, saj ti centri d tudi preventivno za okoli- Res je. Mladim lahko na sto načinov dopovedujem, da je droga škodljiva, pa bodo le zamahnili z roko in dejali: »Kaj pa ta stari pater ve.« A ko mladi vidijo dekleta v komuni, ki se v naporih vračajo nazaj k polnemu življenju, se nad tem zamislijo. Preden je leta 2000 na Razborju nastala komuna, je bila v kraju že prisotna droga. Danes ni tam nikogar, ki bi bü zasvojen z njo. Komuna mlade nagovarja sama od sebe. Prav lepo je videti, kako otroci ob čeutkih hitijo h komuni, kjer se družijo z dekleti. Najbolj uživajo, če dekleta premagajo v nogometu (smeh). Bi lahko zase rekli, da ste od česa odvisni? Seveda. Odvisen sem od dela. To pomeni, da pred marsičem bežim, da se nekaterih stvari še nočem ozavestiti. V tem je moja temeljna odvisnost. Tistih bolj površnih odvisnosti, kot je recimo ta, da rad dobro jem (smeh), niti ne bi našteval. Toda moj privilegij je, da se učim. In prav moj stik z dekleti iz komune mi ogromno pomaga. Življenje je priložnost. Imam to srečo, da mi deldeta kar naprej govorijo o stvareh, ki bi jih bilo še dobro »poš- št. 88-10.n lihtat« v mojem življenju - ker želijo, da bi bil še bolj zadovoljen. S povsem drugačnimi težavami in stiskami l«)t danes se je verjetno srečevala Veronika Deseniška. Je res pokopana v jurkloštr-ski kartuziji ali so skupaj le ugibanja? Ta podatek je resničen. Pri tem je zanimivo, kako se lahko napačen prevod razširi kot znanstvena resnica. Celjska kronika namreč govori, da je bila Veronika najprej pokopana v Bra-siovčah in nato v Jurkloštru. V prevodu Celjske kronike pa so Braslovče napačno prevedli v Vransko in Jurklošter v Žiče. Prav zanimivo se mi zdi, da sti-okovnjaki berejo prevode in ne originalov in da prevajalske napake razglašajo kot znanstvene resnice. Sicer pa nekateri največji stiokovnjaki stoodstotno verjamejo v podatek, da je bilo telo Veronike ohranjeno v kartuziji Jurklošter. Tb se je očitno zgodil pomemben del ljubezenske zgodbe med Friderikom in Veroniko, kar opisujem tudi v svoji knjigi. Med letoma 1422 in 1425 sta Friderik in Veronika namreč iskala azü, pri čemer so kartuzijani znani po tem, da so vedno nudili zatočišča. Zato lahko z veliko verjetnosflo domnevamo, da se je Veronika pred jezo celjskega grofa Hermana zatekla ravno v Jurklošter. iovember2006 - Najpogostejša in najhujša Zgodbo o Veroniki in Frideriku nameravate postaviti tudi na oder, kajne? To si zelo želim. Prišla je tudi ponudba, da bi pripravil scenarij za televizijski film. Upam, da mi bo uspelo. Zadnje čase se v javnosti veliko govori o pedofiliji jaed ^hiki. Kakšen je vaš ko-' mentai-^fede dÄen jene problematike? Duhovni poklic se ne more enačiti s celi-batskim poklicem in to bo morala cerkev temeljito premisliti ter biri kot ustanova spoštljiva-do resničnosti in jo upoštevati. Ne bom rekel, da je vse povezano s cehba-tom, veliko pa je. Namreč, če je duhovniku, ki ni poklican v celibatski stan, prepovedan dotik do ženske, lahko ta dotik nezdravo išče drugje, tudi pri otrocih. Osebe, ki niso sposobne živeti v celibatu, nimajo kaj početi v odnosu z mladimi. Tu morajo biti stvari jasne in striktne. Bog očitno ne povezuje celibata in duhovnega poklica. In če ga bog ne, zakaj bi ga potem smela cerkev? V laškem v upravni enoti se je pred kratkim registriral prvi istospolni par. Kaj menite o cerkvenih porokah homoseksualcev? Hočem biti spoštljiv do slehernega posameznika. Če nekaj ni pridobljeno, ampak prirojeno, kar homoseksualnost v določenem odstotku je, moramo biti spoštljivi do teh oseb. Po drugi strani morajo biti tudi one spoštiji-ve do nas. Mnogokrat vidimo, da se homoseksualci v družbi počutijo ogrožene, kar ji pogostovračajoznekimi nezdravimi razmerji. MisHm, da mora družba takšne stvari v miru premisliti, jih postaviti v okvir spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti ter na podlagi tega reševati zadeve. Sami pečete hostije? Ne, to pa ne. Hostije danes pečejo v samostanih. Včasih pa je bilo to opravilo kar romantična zadeva. Ko je župnik pekel hostije, so se otroci zbrali okoli njega in pojedli ostanke. Recept zanje je zelo preprost in univerzalen. Potrebuješ samo vodo in moko. Zmes daš v pekač, ki ima zgoraj in spodaj grelno ploščo. Ko se hostije speče-jo, jih malce navlažiš, da se lažje in lepše režejo. Sam tega še nisem počel, me pa včasih zamika, da bi se vrnil k temu ročnemu delu. Toda kaj, ko mi za takšna «razkošja« ponavadi zmanjka časa. Si pa recimo vzamem čas za sprehode ob gorskih potokih, za opazovanje narave. To mi pomaga preživeti. S čim ste trenutno najbolj zaposleni? Trenutno imam ob rednih opravilih malce več časa, da se obnovim. Kajti knjiga Skrivnosti starodavne kartuzije je nastala na mah in mi je vzela precej energije. To sicer ne pomeni, da si lahko privoščim prosti čas samo zase, ampak da lahko v miru opravljam tekoče obveznosti ter tu in tam obiščem kakšen kraj in z ljudmi razmišljam, kaj je tisto, kar varuje človeka, da ne zaide v takšno ali drugačno zasvojenost. Pa vendar - kdaj ste si nazadnje privoščili dopust? Uf, kar se tega tiče, sem precej »grešil« (smeh). Zadnji daljši dopust sem si privoščil, ko sem pisal knjigo o kartuziji. Umaknil sem se v planine, na hribovsko kmetijo. Zelo sem užival, saj sem ta čas lahko preživel po svoje, brez obveznosti. Nastajanje knjige je težaško delo. Preprosto moraš to, kar ti leži na duši, dati od sebe. In ko daješ od sebe, mora slediti mdi čas, ko sprejemaš. Vsi čutimo svoje meje. Ko prideš do nje, je poti-eben postanek, okrepitev, ki te napolni in doda moči za življenje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN lOf: T^MII iP Ciljskimestiiverke<, kjer bo med drugim tudi trgovina.« Praznik: »Ne le v predvolilnih načrtih, temveč bo treba tudi dejansko poskrbeti za razvoj gospodarstva. Izkušnje drugod kažejo, da če je v občini močno gospodarstvo, je močna tudi občina. Zato bi kot županja v ospredje svojega dela postavila zlasti spodbujanje malega in velikega gospodarstva. Večkrat sprašujejo, kako to storiti. Po moje bi bilo treba predvsem pritegniti gospodarstvenike nazaj v občino, možnosti pa je veliko. Ne le uradnih, ki jih ima občina, temveč tudi s pogovori, osebnimi stiki... Velik oätek dosedanjemu delu v občini je namreč pre- majhno sodelovanje med lo-kahio skupnostjo in gospodarstvom.« Nekateri v občini govorijo o nujno potrebnih spremembah, drugi so zadovoljni s sedanjim stanjem... Pumat: »Spremembe v občini se mi ne zdijo potrebne, ker smo doslej pokrivaE vsa področja človeškega življenja, od gospodarstva, kulture, zdravstva, dela društev, skrbeli smo za gradnjo vodovodov, kanalizacije, cest... Seveda se vsega naenkrat ne da, tudi denarja ni dovolj. V ospredju reševanja so bih problemi, ki so bih najbolj pereči. Zato se mi spremembe zaradi sprememb v resnici ne zdijo potrebne.« Praznik: »Predvsem poudarjam. da bi se morala občina hitreje razvijati ter več zaposlovati.« Irena Praznik je ena redkih žensk, ki se je odločila >. Kate prednosti županje? »Prepričana sem, da imamo ženske drugačen čut za ljudi, njihove težave in tudi vprašanja. Predvsem nas odlikuje večji posluh, drugače znamo odreagirati pri reševanju težav. Sama sem prepričana, da imam te sposobnosti, ki sem jih pridobila že v mladosti in seveda z izkuš-njami.« Ivan Purnat je župan Občine Nazarje že 12 let. Ste kot dolgoletni župan v prednosti pred protikandidatko? »Poznam probleme, poznam ljudi, ki odločajo o določenih vprašanjih in ki mi zaupajo. Oziroma vemo, kaj je kdo že naredil. Tovrstno sodelovanje se pričakuje tudi vnaprej, ob tem, da je občinski svet zelo dobro sestavljen in bo županuvveliko po- Ze računate na evro? 1. januarja 2007 se začne štetje z našo novo valuto. 9 BANKA ŠK3VENTIE Evro-za vse nas evrofOTi 080 2002 KRC 12 ŠENTJUR LAŠKO I VOLITVC-LAŠKO JožeRajh Za župana Občine laško se bosta v nedeljo v drugem krogu volitev potegovala aktualni župan Jože Rajh (SD, LDS in DeSUS), ki je v prvem krogu prejel 41,51 odstotka glasov in direktor Vrtnarstva Celje Franc Zdolšek (SLS, SDS, NSi, MMOL in Lista za razvoj podjetništva in podeželja), ki je prejel 29,79 odstotka glasov. Mnogi so prepričani, da je Občina Laško za podjetnike neprijazna, saj je za njih precej slabše poskrbljeno kot v sosednjih občinah. Kaj boste kot župan storili, da boste v laško privabili oziroma obdržali podjetnike? Rajh: «V prvi vrsti se ne strinjam s trditvijo nekaterih posameznikov, daje Občina Laško manj prijazna do podjetnikov kot druge občine. Na področjih, kjer ima občina pristojnosti, je po moje celo med prijaznejšimi (komunalni prispevek, nadomestilo za stavbno zemljišče). Res pa je, da občina ne razpolaga z zemljišči, ki bi jih lahko ponudila za gradnjo, ker kljub sprejetim prostorskim aktom ni mogoče priti do zemljišč, če jih lastnik ni pripravljen prodati. Sicer nam je pred kratkim uspelo končno kupiti zemljišče za obrtno cono v Spodnji Read, ki jo bomo lahko ponudili investitoijem. Moram pa reči, da sem se v letih, ko je bilo možno kupiti prostore bivše Dekorativne-Predilnic, ki so jo lastniki ponudili po - po moji oceni - kar ugodni ceni, precej angažiral, da bi to kupili podjetniki, ki potrebujejo poslovne prostore, pa ni bilo posebnega zanimanja za to. Resje, da vteh objektih ni možno opravljati vsake dejavnosti, vendar marsikatero pa je možno. To kaže tudi na to, da jeproblem mdi v razvojnih programih, ki jih zelo manjka, pa tudi v investicijskih sposobnostih posameznih podjetnikov. Treba je povedati tudi to, da smo zelo omejeni s prostorom in da nekih večjih proizvodnih kompleksov enostavno ni možno umestiti v prostor. Zalo bo naša orientacija v omogočanje gradenj manjših proizvodno poslovnih prostorov.« Zdolšek: »Dejstvo je, da podjetniki >bežijo< iz občine Laško, saj trenutno ni ustreznega okolja za razvoj gospo- Franc Zdolšek darskih dejavnosti. Ukrepi, ki jih bom sprejel: ustanovitev gospodarskega foruma, ureditev javne infrasurukture, še posebej pomembna je povezava z avtocesto v Celju in ure-ditevregionalne povezave proti Krškemu, Potrebna je ustanovitev ekipe za pridobivanje evropskih sredstev, ki bo skrbela tudi za gospodarske subjekte, sprejetje prostorskih aktov, potrebnih za izgradnjo obrtnih con. Posebno pozor-nostjetteba nameniti mdi malim turističnim gospodarskim subjektom za razvoj podeželja.« Kako boste rešili zadevo glede obvozne ceste Rimske Toplice-Senožete? Rajh: »Ob dejstvu, da se je projekt revitalizadjezdraviliš-ča Rimske Toplice začel, sem prepričan, da se bomo uspeli dogovorili glede umestitve nove trase ceste Rimske Topli-ce-Senožete v prostor in jo tudi zgraditi.« Zdolšek: »Do sedaj se je pristopilo k rešitvi problema precej enostransko in se je iskala možnost gradnje izključno tam, kjer cesta prečka Rusko pot. Možnost i^adnje ceste obstaja tako, da bi potekala trasa po zahodnem pobočju Stražnika, kar bi pomenilo, da bi cesta zdravilišče v celoti zaobšla. Seveda seje ue-ba o vsem predhodno dogovarjati s tam živečimi obča- Kateri datum bi določili za občinski praznik občine Laško? Rajh: »Vseskozi zagovarjam 3. julij. Ta datum je vezan na dan rudarjev. Tako bi se poklonili vsem generadjam rudarjev, ki I dnem v jamo iz-) zlato, ki je omo-razvoj območja, ki ga danes pokriva naša občina.« Zdolšek: »Glede na to, da občinski svet v vseh dosedanjih mandatih ni zmogel sprejeti sklepa o občinskem prazniku, bi bilo najbolje, če bi o tem odločali občanke in občani na referendumu, ki bi potekal vzporedno s predsedniškimi ali drugimi volitvami, da ne bi bilo dodatnih su-oškov. Predlogi bi ostali ti, ki so bili do sedaj obravnavani na občinskem svetu.« BOJANA AVGUŠTINČiC hodili dan kopavat čr gočilo •VI Iščejo naj šentjurskega prostovoljca Občina Šentjur je v sodelovanju z Društvom za mednarodno pomoč in prijateljstvo IRFF objavila javni razpis za prostovoljca občine 2006. Prostovoljce bodo izbirali v treh starostnih kategorijah. Kandidate, ki so se v tem letu še posebej izkazali z osebnim prizadevanjem in s prostovoljnim delom v občini ter tako prispevali k dvigu kvalitete življenja soobčanov, lahko predlagajo posamezniki, neformalne skupine, društva in zavodi, Prostovoljci se bodo za naslov potegovali v treh starostnih kategorijah, in sicer do 18. leta, med 18. in 30. letom, medtem ko v kategoriji nad 30. letom lahko sodelujejo tisti, ki delajo z otroki in mladino. O izbiri in podelitvi naslova bo odločala posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Občine Šentjur ter organizacij in posamezniki, ki s svojim delom prispevajo k razvoju občine. Odločali bodo na podlagi prosto-voljčeve osebnosti, dosežkov, odgovornosti, aktivnosti in rezultate dela, opravljanega brezplačno in prostovoljno. Predlagatelj mora za sodelovanje izpolniti prijavnico, ki je dosegljiva na spletni strani Občine Šentjur, www.sentjur.si, lahko pa jo tudi naroči na telefonski številki 031 606 842, Prijava na razpis mora biti poslana na naslov Občina Šentjur. Mestni trg 10,3230 Šentjur do 21. novembra 2006 (velja poštni žig s tem datumom). Na kuverti mora biti oznaka Ne odpiraj - javni razpis za prostovoljca/prostovoljko Občine Šentjur 2006. Zaključna prireditev, na katero bodo vabljeni vsi prijavljeni prostovoljci ter njihovi prijavitelji, bo v nedeljo, 3. decembra 2006, ob 18. uri v Kulturnem domu Šentjur. PM Praznično na Vrhu Na Vrhu nad Laškim so imeli v nedeljo praznik, saj je tamkajšnje konjerejsko društvo v sodelovanju s krajani pripravilo 6. tradicionalno »žegnanje« konj. Hkrati so obhajali tudi praznik farnega zavetnika sv. Lenarta. Mašo je vodil kaplan Iztok Hanžič, po maši je sledil bla goslov konj, nato pa še dru žabno srečanje s pogostitvijo in ansamblom Dori. Blagoslova se je udeležDo 48 konj iz domačega in okoliških dni štev, pri čemer je vsak obiskovalec, ki je na Vrh nad Laškim prišel s konjem, prejel tudi spominsko darilo. BA koipo m ^^^ 4/11»J: niti sna® o HYTOGROUP CMCelJe „^^«Jfe Medijski poltrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE TOI t:::- ROGÜKA^ ROCATEC | 13 VOLITVE-hOGAŠKA SLATINA Branko Kidrič Za mesto župana oziroma županje Občine Rogaška Slatina se bosta v nedeljo potegovala mag. gradbeništva, aktualni župan, kandidat SLS, s podporo NSi, SDS, LDS, DeSUS in Zveze neod- 0 Kidrič, ki ga Je v prvem krogu podprlo 49,27 odstotka volivcev, in mag. znanosti, predavateljica na Ljudski univerzi Rogaška Slatina, kandidatka SD Andrejka Fluc-her, ki je prejela 37,19 odstotka gl^ov volivcev. Kaj boste storili za razvoj gospodarstva in zmanjšanje brezposelnosti? Kidrič: »Podjetništvu in obrti bomo pomafflll z nepovrat-" nimi sredstvi iz občinskega proračuna za nove zaposlitve, sofinancirali bomo dodeljevanje štipendij za tiste poklice, ki jih gospodarske družbe potrebujejo in so tudi same pri- AndrejluFlucher pravljene v ta namen vložiti določena sredstva. V obrmo-podjetniškem centru v Rogaški Slatini želimo nuditi čim več izobraževanj skupaj z območno obrtno zbornico. V okviru Razvojne agencija Soüa računamo na različna svetovanja obrtnikom in podjetnikom, na pomoč pri izpolnjevanju vlog za pridobivanja sredstev iz različnih razpisov. Prioriteta je Obrtna cona Ne-gonje.« Fluchen »Gospodarstvu želimo ponuditi roko. Želimo sodelovati, spoznati probleme in potrebe gospodarstva, predvsem pa spodbujati malo gospodarstvo, podjetništvo in obrt,§aj to predstavlja kar 40 odstotkov vseh novoustvaije-nih delovnih mest. U stvariü želimo prostorske pogoje, kjer se bodo ta podjetja lahko razvijala, torej obrtno cono, kjer bodo imela možnost za raz- CITY MB d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor la področju upravljanja zato vabimo k sodelovanju 1. samostojnega skrbnika objektov-komercialista, ki bo zadolžSrt za: organizacijo in nadzor servisnih storitev, občasne preglede na objektih, nadzornadhišnlškimistori-Waml, pridobivanje ponudb za vzdrževalna dela, kontakti-ranje z lastniki, pridobivanje novih poslov... Pogoji: • najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe (strojna ali eleWro smer) • 4 leta^vnihEkiäBWiMPodob delih • zeiojpfS kom{vwsrdvr 2.11 valca, ki bo zadolžen za: manjša tekoča popravila na elektro, vodovodnih in strojnih instalacijah... Pogoji: • (V. stopnja poklicne izobrazbe • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih 3. čistilka Pogoji: • 1 leto delovnih izkušenj pri čiščenju Od kandidatov pričakujemo še: • samoiniciativnost, komunikat urejenost nost, natančnosti! Kaj ponujamo? Delo v urejenem okolju, samostojnost pri delu, možnost izpopolnjevanja... Prednost Imajo kandidati, ki Imajo delovne Izkušnje na področju upravljanja in vzdrževanja zgradb. voj. Želimo jih povezati v podjetniški inkubator, kjer se bo za novo ustanovljena podjetja skrbelo in jim bo morda v začetku ponujeno znižanjena-jemnine.« Rogaška Slatina je osvojila naziv najlepše urejenega izrazito turističnega mesta v Sloveniji. Kako naj postane še najuspešnejše? Kidrič: »Poskrbeli bomo za ureditev sprehajalnih poti in trim steze, pri čemer si želimo pomoči turističnega gospodarstva. Že zdaj smo zgradili nekaj kolesarskih stez, uredili brežine vodotokov, postavili nove informacijske table in hortikultumo uredili površine ob novi cestni infrastrukturi. To bodo naši poudarki programa tudi v prihodnje.« Flucher: »Treba je združiti vsa turistična podjetja v promociji, da bomo na trgu skupaj nastopali pod eno blagovno znamko. Promovirati moramo zdravilno vodo, naravne danosti, bogato kulturno dediščino, staro zdraviliško jedro, Juneževo domačijo, prikaze starih ljudskih običajev, steklarstvo, kmetijstvo... Večjo prepoznavnost v svetu lahko dosežemo tudi s poletnimi izmenjavami šolske mladine, pripraviti je treba tudi silvestrovanje na prostem, Miklavžev sejem, pravljično mesto.« Skupna kotlovnica Ratan-ska vas je ugasnila. Kako boste pomagali ljudem, ki ne bodo zmogli stroškov ogrevanja in jim je tudi pomoč občine (največ 48 tisočakov) premalo? Kidrič: »Obžalujem, da OKP Rogaška Slatina, ki ima to kotlovnico v upravljanju, že pred sedmimi leti ni izpostavil problema. Pred tremi leti smo zastavili postopek, kako rešiti situacijo. Sredstev za öbnovo kotlovnice, 120 milijonov tolarjev, namreč nikjer ni bilo. Akcija ni stekla, kot bi morala, tako da so se glavne stvari odvijale šele letos. Vsem vlogam za pomoč, ki smo jih dobili (28), smo ugodili. Tisti, ki bodo dali vlogo, bodo dobili tudi brezplačno dobavo plina za določen čas. To sta dve pomoči, ki jih drugi občani, ki so se priklap-Ijali na plin, niso bili deležni.« . Fluchen »Več energije bi hi- ■•^Sfifffftia'Vložiti y razgovore, dogovore in faformiranje občanov §e pred zaprtjem kotlovnice. Študija pravi, da so toplotne izgi^ nastajale predvsem zaradi različnega režima ogrevanja, ki je bil potreben zaradi II. osnovne šole. Finančni vzrok za izgube pa je polovico nižja cena ogrevanja za osnovno šolo v pri-meijavi s stanovanji. Država podpira ogrevanje na biomaso in prepričana sem, da bi tudi tu priskočila na pomoč. V energetskih zasnovah za leto 2002 je opredeljeno daljinsko toplovodno ogrevanje iz toplarn kot ekološko najbolj sprejemljivo, zato se mi zdi ukinitev koüovnice zelo nenavadna.« SPELA OSET - Št. 88-10. Minister Žagar in župan Kidrič sta Kidiičevo cesto odpria Še bodo gradili Minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar in župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič sta prejšnji petek odprla 1,2 kilometra dolg odsek Kidričeve ceste od Steklarne Rogaška do TVgovskega centra Ke-ros. Naložba je vredna 63 milijonov tolarjev, od tega bo ministrstvo za lokalno samoupravo prispevalo kar 50 milijonov tolarjev, ostalo pa bo zagotovila občina. V okviru te naložbe so obnovili cestišče, zamenjali cestne robnike, pre-plastili pločnik in dogradili 70 metrov pločni- ka, uredili odvodnjavanje ter zagotovili varnejši vstop na lokalno cesto v Hincovec. Nameravajo posodobiti še 300 metrov Kidričeve ceste od steklame do cestno železniškega prehoda na Takalcah, kjer načrtujejo tudi postavitev polzapomic, ter izgradnjo še enega kro-žišča, kjer se stikata Kidričeva in Steklarska ulica. Trenutno pa je v Rogaški Slatini v izgradnji 700 metrov pločnika, kolesarska steza in ureditev javne razsvetljave ob cesti Tekačevo - Rogaška Slatina. ŠO Trški hiši v novi podobi v starinskem jedru trga Rogatec je občina odkupila dve starejši hiši, v katerih trenutno ureja devet stanovanj za potrebe občanov. Objekta sta bila pred obnovo v zelo slabem stanju, zato so enega v dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine podrli ter zgradili na novo. Obnova hiše, kjer so pridobili tri stanovanja, bo dokončana v prihodnjih dneh ter hiše s šestimi stanovanji spomladi. V obeh primerih sta investitorja Občina Rogatec in republiški stanovanjski sklad, ki bo pridobü tri stanovanja. Obnova obeh hiš, ki bo prispevala k privlačnejšemu videzu zaščitenega trga, bo stala v celoti 80 milijonov tolarjev. Sicer so na glavnem trgu tudi dokončali obnovo Marijinega kužnega znamenja, kar je stalo 2,5 milijona tolarjev. Obnovo je plačalo kulturno ministrstvo. BJ m Rudolf Petan Za župana Občine Slovenske Konjice se bosta pomerila 46-letni Miran Gorinšek, univ. dipl. inž. agronomije, vodja OE Celje v Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, kandidat SLS, ki je prejel 44,40 odstotka glasov volivcev, ter 57-letni Rudolf Petan, univ. dipl. inž. strojništva, poslanec DZ, kandidat SDS, ki so mu volivci namenili 22,73 odstotka glasov. V drugem krogu sta podporo Petanu izrekla LDS in AS, Gorinškupa SEG. Komunalno podjetje brez bistveno več denarja ne more rešiti nakopičenih problemov pri oskrbi s pitno vodo. Kaj boste naredili? Gorinšek: »Dolgoročno si veliko obetam od projekta Očistimo reko Dravinjo. Gre za široko zastavljen projekt 8 občin (po novem 10), ki zajema tudi odvajanje ter čiščenje odpadne vode in ravnanje z odpadki. Trenutno je že izdelana idej na zasnova za oskrbo s pitno vodo s študijo variant za vsa naselja. Po predstavitvah in potrditvah na vseh občinskih svetih bo dokumentacija predana ministrstvu za okolje, da jo pripravi za pridobitev sredstev iz kohezijske-ga sklada EU. Vrazvojnih programih do leta 2009 je gradnja vodolirana Škalce, kar bo omogočilo premostitev obdobja, ko prihaja do kaljenja Miran Gorinšek na črpališču v Žičah. Istočasno z gradnjo plinovodnega omrežja bo treba menjati tudi dotrajane vodovodne cevi.« Petan: »Z namestitvijo fd-trov se je naredila prava poteza, je pa vodovodni sistem treba neprestano obnavljati in izboljševati. Recept je znan. Ugotoviti šibke točke sistema in pripraviti plan postopne sanacije. Za takšna dela so potrebni prekopi ulic, zato je smiselno istočasno načrtovati ureditev kanalizacijskega sistema (ki je pogoj za izgradnjo čistilnih naprav v okviru projekta za čisto Dravinjo), Hkrati bi bilo možno urejati predvideno phnifikacijo in kabelski sistem, ki je dotrajan (kabelski sistem, ki nudi intemetni priključek). Potrebno je skrbno načrtovanje in prijavljanje na razpise za pridobitev EU sredstev. Vzor so občine, ki so takšen pristop že naredile.« V občino je treba pripeljeta razvojni denar. Med tistimi, ki so ga z raznimi projekti pripeljali že kar nekaj, je ORA Pohorje-Dravinja, ki še vedno deluje v okviru ŠC Slovenske Konjice - Zreče, kamor verjetno ne sodi. Kakšno usodo bi ji namenili? Gorinšek: »Zame je odločilno merilo uspešnost. Za zagotovitev tega je v prvi vrsti pomembna kadrovska zasedba. Osebno stavim na mlade, zagnane strokovnjake z raz- ličnih področij. Status, ali gre za javno ali zasebno organizacijo, je drugomega pomena. Program javnega šolstva in delovanje razvojne agencije pod isto streho je po mojem prepričanju nezdružljivo.« Petan: »Območna agencija deluje in je tudi začela delovati tako, da se'je financirala z najmanjšimi stroški. Očitno je bila uspešna pri svojem delu, ker je pridobila denar »od zunaj«. Stara modrost pravi, de je kuro, ki nese jajca, potrebno pustiti čim bolj pri miru ah pa ji kvečjemu pomagati. V primeru sprememb pa je potrebno ravnati zelo previdno in preudarno.« Predvidena cesta od Vile Marije do pokopališča naj bi zagotovila več prometne varnosti v šolskem okolišu in omogočila stanovanjsko gradnjo na zdaj kmetijskem zemljišču. Podobna usoda menda čaka del Škalc. Kakšen je vaš odnos do varovanja kmetijskih zemljišč? Gorinšek: »Pri gradnji te ceste je zadnje leto prihajalo do zapletov, ki niso pogojeni s skrbjo za varovanje kmetijskih zemljišč. Dejstvo je, da bodo vedno potrebe po gradnji stanovanjskih in poslovnih objektov. Predvsem slednje moramo graditi blizu avtoceste, kjer je prostor že zaradi vpliva prometa manj primeren za prid elavo zdrave hrane. Kot strokovnjaks področja kmetijstva se prav gotovo zavzemam za varovanje kmetijskih zemljišč pred stihijsko, razpršeno pozidavo.« Petan: »Gradnja naj se v osnovi opravlja tam, kjer niso kmetijska zemljišča ali je kmetovanje opuščeno. Šole v Konjicah so tam, kjer so, in jih ni mogoče izolirati od prometa. To je pač usoda v mestnih okoljih, kjer se želimo pripeljati do šole z avtomobilom, istočasno pa ne želimo prometa. Rešitev je lahko samo kompromis. Odgovor lahko da stroka skupaj z občinskim svetom, ki je pristojen za po-tijevanje občinskih usmeritev (še posebej dolgoročnih).« MBP VOLITVE SEG v podporo Gorinšku SEG tako kot v prvem tudi v drugem krogu županskih volitev v Občini Slovenske Konjice podpira Mirana Gorinška. V stranki, ki ji predseduje dr, Marinka Vovk, ocenjujejo, da njegov program dela temelji na trajnostno usmerjenem razvoju in tim-skem delu ter poudarjenem sodelovanju s strokovnimi inštitucijami, ki lahko bistveno prispevajo k razvoju občine in Dravinjske doline. Tako kot SEG se tudi Gorinšek zavzema za večjo uporabo alternativnih virov energije in varčevanje z energjo ter za večjo prepoznavnost Dravinjske doline in ino-vacije v turizmu, ki lahko prinesejo nova delovna mesta. Skupno jim je tudi prizadevanje za ukinitev sistema cestninjenja v Te-panju za osebne avtomobile ter aktivno vključevanje starejših v javno življenje. ifič Tomažič podpira Petana Andrej Tomažič, neodvisni kandidat za župana Občine Slovenske Konjice, ki se ni uvrstil v drugi krog, podpira župansko kandidaturo RudoMa Petana. Petanovi programski in razvojni cilji se namreč v veliki meri ujemajo s programom, s katerim je Tomažič kandidiral v prvem krogu županskih volitev. Poleg tega Tomažič pričakuje, da bo Petan z opravljanjem funkcije župana in poslanca uspešneje zagotavljal dodatna sredstva iz državnega proračuna za realizacijo projektov v konjiški občini. Hkrati s to podporo je tudi javno pozval občanke in občane, ki so mu v prvem krogu zaupali glasove, da se drugega kroga županskih volitev udeležijo in glasujejo za Rudolfa Petana, MBP - Št. 88-10. n Med najbeij rednimi uporabniki nove kolesarke steze bodo zagotovo šolarji Prvi kilometer icolesarsice steze v Slovenskih Konjicah so v ponedeljek slovesno predali v uporabo 1,3-kilo-raetrski odsek novozgrajene kolesarske steze. Ta del med Konjicami in Dobme-žem je začetek kolesarske povezave med Tepanjem in Zrečami in hkrati del evropske povezave, t. i. Jantarjeve smeri BalUk-Jadran. Dvosmerno stezo ob regionalni cesti Tepanje-Sloven-ske Konjice je VOC Celje zgradil od aprila do novembra, denar pa sta prispevali Direkcija za ceste v višini 30 milijonov ter Občina Slovenske Konjice z 20 milijoni tolarjev. Poleg steze so zgradili tudi objekt, ki premošča potok Bezino, uredili pa so tudi telekomunikacijske vode. Kot je na slovesnosti ob odprtju poudaril generalni direktor Direktorata za ceste v ministrstvu za promet dr. Tomaž Vidic, je v osnutku pro- računa za leto 2008 za nadaljnjo izgradnjo te steze predvidenih 40 milijonov, za leto 2008 pa 190 milijonov tolarjev. Konjiški župan Janez Jazbec je pridobitev ocenil kot veUk prispevek k prometni varnosti kolesarjev, na drugi strani pa tudi kot dokaz, da se dogovori, ki jih je občina spomladi sklenila z ministrom za promet Janezom Božičem, uresničujejo. MBP 10« RA 15 K zvezdam in nazaj Izšla je prva knjiga iz serije Starožitnosti, ki jo izdaja Pokrajinski muzej Celje Na včerajšnji dan leta 1456 je bil v Beogradu umorjen Ulrik II. Celjski. Ob 550. obletnici smrti zadnjega moškega potomca iz dinastije grofov Celjskih je Pokrajinski muzej Celje izdal kratek pregled zgodovine te najpomembnejše plemiške rodbine srednjega veka, ki je imela svoj sedež v Celju. Publikacija z naslovom K zvezdam in nazaj predstavlja prvo knjigo iz serije Sta-rožilnosti. Zanjo so se odločili, »ker se že dolgo kaže potreba po manjših vodnikih o dogodkih, poslopjih in ljudeh, ki so bili pomembni za celjsko območje,« pravi direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer. Naslednja knjižica naj bi izšla že decembra, v njej pa se bo avtor Aleš Stopar razpisal o arhitekturi celjskega Starega gradu. Tretja knjižica, izšla ho prihodnje leto, bo govorila o Knežj em dvoru in srednjeveškem Celju. V nadaljevanju bodo predstavili tudi Staro grofijo ter druge pomembne stavbe in dogodke. Vsaka knjižica bo prevedena tudi v angleščino. Celjske ženske in miti Avtorica publikacije K zvezdam in nazaj Rolanda Fugger Germadnik je v pregledu zgodovine Celjskih posebno poglavje namenila ženskam Celjskih. V njem izvemo, da je položaj žensk v srednjem veku v prvi vrsti določal spol; to dejstvo je bilo močnejše od položaja na družbeni lestvici. Ženske so bile nujno potrebne kot na- iQersozvcKfcdoma &B«niiHi Sf 118tnin.(AGDDiire!ir|, Finnn Že v Planetu Tuš! a . ■'t I » Publikacijo K zvezdam in nazaj je p Daija Pirkmajer. daljevalke rodu, njihovo življenje je bilo strogo nadzorovano, da ne bi bil prizadet ugled hiše. in da so lahko služile kot tržno blago, s katerim so kupčevale vse plemiške rodbine. Srednjeveški viri o ženskah običajno molčijo; omenjajo jih zgolj posestne listine in da-rovnice, medtem ko so v poročila takratnih kronistov redko zašle. V javnost jim je bilo dovoljeno stopiti le, kadar se je z njimi trgovalo ah v primeru ekscesnih dejanj. Žensk na celjskem dvoru se je v glavnem držala smola. Elizabeto Frankopansko naj bi umoril mož Friderik II. Veroniko Deseniško, drugo ženo Friderika II. Celjskega, ki jo je ljudsko in umetno slovstvo potisnilo v legendo, so utopili na družinskem gradu Ojstrica po naročilu tasta Hermana II. Katarina Brankovič je po smrti Ulri-ka II. kot obubožana vdova begala od Dubrovnika do Belega gradu v Furianiji, dokler se ni ustalila v gosteh pri sestri Mari v Turčiji. Tudi legendarna Barbara Celjska, ogrska, nemška in češka kraljica, je po smrti moža Sigismunda poniknila v pozabo, izgubila bogate posesti na Ogrskem in našla zatočišče na Melniku, kjer so po češki tradiciji svoje zadnje dneve preživljale kraljeve vdove... Fugger Germadnikova se je v publikaciji dotaknüa tudi mitov, in sicer govori o posebnem večplastnem mitu. Prvo plast predstavlja podoba bogatih grofov s Starega ,8. Vsako leto zaradi nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil nastaja velika zdlra¥stvena in ekonomska škoda. Več informacij dobite na spletni strani www.2ZZ3.3l in pri svojemu z Premiällü^z zdrafilL Za vaše zdravje gre. s pravilno in varno rabo zdravil bi iatiiw preprečili mnoge zdravstvene težave povezane z ziJfavili in zmanjšali cAjesg neporabljenih in zavrženiti zdrainl. Tako bi lahtep težkim bolnikom hitreje zasotovili številne čakalne dobe v zdravstvu in bolnikom omogoči« bofj kakovostno zdravljenje. Zato premišljeno z zdravili: zmanjšajmo obseg nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil. _sgss_ ZAVOD ZAzfeiw^TV^ZAVAROVANJE SLOVENIJC ZA ZAVESO Iz SLG Celje je prišla vest, da je končano snemanje filma To ti je lajf, ki je nastajal po gledališki predlogi umetniške vodje mag. Tine Kosi in dijakov. Interiere, torej notranje posnetke, so snemah v studiu v Zagrebu. To je dobra novica. K vsaki dobri novici pa rada pride še slaba. In slaba novica je, da je na snemanju Tino Kosi - ugriznil pes, V kateri del telesa, tega viri ne poročajo ... Da se le ne bo našel kdo vansamblu, ki bo dejal, da je «naša umetniška zadnje čase vsa pasja.« Res pa je, da se temperatura v gledališču te dni približuje vrelišču. Tako kot pred vsako premiero, pred vsakim rojstvom nove predstave. Po muzikalu Kabaret bo 17. novembra v gledališču, kjer ima komedija svoj festival, na vrsti krstna izvedba žlahtne komedije Šah mat, Celjana Vinka Möderndor-ferja, največkrat nasajenega avtorja del na anonimnem natečaju za žlahtno komedijsko pero. Lažna morala, ljubice v ministrovi postelji, oblast, ki svoje zakone prva krši ...Kaj nam ni to nekam znano? Od kod že? gradu, ki so si nekontrolirano prilaščali denar in ljudi in se nebrzdano predajali strastem. Sled je ostala živa do današnjih dni v ljudskih povestih. V času formiranja slovenske narodne identitete j e prišla do izraza nacionalno in politično obarvana plast mita, ki se je naslonila na predpostavko o slovenskem (slovanskem) poreklu grofov Celjskih. Pred drugo svetovno vojno in zlasti v času najnovejših osamosvojitvenih prizadevanj Slovenije so nekateri Celjskim pripisali še slovensko državotvornost. Prelomni dogodki v slovenski zgodovini so celjski mit ponesli celo na raven nacionalnega simbola - kot tri zvezde v grb Republike Slovenije. Čeprav v ustavnem amandmaju ni zapisano, da naj bi tri zvezde simbolizirale grofe Celjske, jih vendarle široka javnost in tudi stroka tako razumeta in sprejemata. V Pokrajinskem muzeju Celj e imaj o že nekaj časa pripravljeno tudi razstavo o Celjskih, pri čemer se je zataknilo pri postavitvi, saj po besedah Pirkmajer j eve zanjo nimajo ustreznih prostorov. »V naše prostore se bo preselila knjižnica, mi pa se selimo v Knežji dvor, kjer zaenkrat ni prostora za razstavo. Mi smo ogorčeni,« pravi. Tudi načrti, da bo razstava o Celjskih našla dom na Starem gradu, so zaradi tožbe med občino in turističnim društvom glede motenja posesti, očitno padU v vodo. BOJANA AVGUŠTINČlC Odslej tudi mladi literati »Nihče se ne rodi.literat, lahko pa to postane, če si želi,« so prepričani, v Celjskem literarnem društvu, kjer so se v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom odloäli, da ustanovijo mladinsko sekcijo tistih, ki se spopadajo z začetki pisanja literature^ Zato vabijo vse mlade, ki se ukvarjajo s tovrstnim ustvarjanjem, na prvo srečanje, ki bo v sredo ob 18. uri v Celjskem mladinskem centru. BA Umetniške fotografije na ogled 89 fotografov iz Slovenije in tujine se je odzvalo na razpis letošnje medobmočne razstave umetniške fotografije, ki jo bodo odprli v ponedeljek ob 18, uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje - Galeriji Hodnik. Avtorji so skupaj poslah kar 848 barvnih in črno belih fotografij na prosto temo in temo Urbano okolje. Od teh je strokovna žirija v sestavi priznanih mednarodnih fotografskih mojstrov (Branislav Brkič - MF FSS, E FlAP iz Srbije, Stojan Kerbler - E FlAP in Vinko Skale - M FlAP iz Celja) na razstavo sprejela 72 fotografij, Na odprtju razstave bodo najboljšim podelili nagrade in diplo- me, V prosti temi bo prvo nagrado prejel Zoran Dordevič iz Srbije. Drugo nagrado bo prejel Ivan Maffl iz FK Nova Gorica, tretjo nagrado Miroslav Jeremič ter diplome Slo-bodanan Simič in Radiša Stanojevič iz Srbije ter Ana Šišak iz Mengša. V temi Urbano okolje bo prvo nagrado prejela Suzana Čotar iz FK Nova Gorica, drugo nagrado Matjaž Jambriško iz FD Celje in tretjo nagrado Zita Kiss iz Srbije. Diplome bodo prejeli Vinko Lavtižar iz FK Jesenice, Ana Šišak iz Mengša in Jure Kravanja iz DF Svit Celje. ŽB 16 m' TED ik Maks Straus, kije oče slovenske vinske kraljice, in njegevi domači se veselijo zelo dobrega letnika vina, ki bo žal v bistveno manjši količini od povprečnega pridelka, Oče vinogradnikir hči kraljica Pred martinovim v virštanjskih goricah - Županovo vino Maksa Štrausa »Mpram reči, da imam za letošnje martinovo lepe občutke, saj pričakujemo zelo dober letnik vina. Ob tem moram pripomniti, da bo količina bistveno manjša od povprečnega pridelka, kar je še posledica lanske hude toče,« je tik pred martinovim potrdil vinogradnik Maks Straus iz virštanjskih goric, ki se lahko ponaša z letošnjim priznanjem Županovo vino. Maks Štraus, ki je oče slovenske vinske kraljice Simone Štraus iz leta 2003, bo martinovo kot običajno preživel med gosti svoje turistične kmetije v Virštanju. Za njim je uspešno vinogradniško leto. Čeprav je vinogradnikom sprva nagajala suša, nato pa jim je büa narava zelo naklonjena vse do trgatve. Leto je uspešno tudi zato, ker je prejela Domačija Štraus na letošnjem ocenjevanju vina Društva vinogradnikov Vir-štanj-Kozjansko kar šest zlatih medalj ter dve srebrni, lani pa pet zlatih. V občini Podčetrtek so podelili priznanje Županovo vino drugo leto zapored, potem ko ga je lani prejel vinogradnik Jože Kliček iz Olimja. Omenjeno priznanje sledi rednemu društvenemu ocenjevanju, od koder pri-dej o za Županovo vino v po-štev vsa vina bele zvrsti, ki so bila ocenjena z več kot 18 točk. »Z Županovim vinom naj bi širšo javnost vsako leto opozorili na raven kakovosti tukajšnjega vina. ki je seveda zelo visoka,« dodaja Štraus. V Štrausovem vino^adu je nič manj kot dvanajst tisoč trsov, med njimi laški in renski rizling, sauvignon, char-donnay, rizvanec, kerner, zeleni silvanec in rumeni muškat. Med rdečimi sortami, ki predstavljajo kar tretjino Štrausovega pridelka, pa so modra frankinja, žametna črnina in modri pinot. Zanimivo je, da imajo v njihovih goricah rdeča vina v tako visokem deležu že več desetletij, zato to ni posledica povečanega slovenskega povpraševanja po rdečem v zadnjih nekaj letih. Po ugotovitvah raziskovalcev preteklosti je bilo martinovo na Slovenskem najbolj znano kot zahvalni praznik za dobro letino, imenovan tudi jesenski pust, ki mu je sledil advent-ni post. Z godom sv. Martina je v Halozah povezana pojedina domlatki, v okolici Ptuja Martinov nasad, v Lancovi vasi Martin na-sonjak, v Halozah pa tudi Martin nasajak s pečeno Martinovo gosjo in vinom. V Beli krajmi puščajo po pojedini na mizi hrano in vino za duše v vicah. Tam praznujejo martinovo kot martinje, na Koroškem pa kot šmarčico. Martinovo je danes vse bolj potrošniško obarvano. Vinogradništvo je seveda glavna dejavnost Štrausove mc kmetije. Pridelek prodajajo odjemalcem iz različnih krajev Slovenije ter seveda gostom turisrične domačije, kjer resno razmišljajo, da bi prihodnje leto poskrbeli še za nočitvene zmogljivosti. Pri delu pomaga vinogradniku Maksu Štrausu vsa družina, tako soproga Štefanija ter hči Andreja z možem Neviom, ki imata dve majhni hčerki. Dela je zanje preveč, zato priskočijo na pomoč sorodniki in prijatelji. Edina priložnost Do odločitve za turistično kmetijo je prišlo zaradi širitve nasadov in viška pridelka ter možnosti za njegovo neposredno prodajo. Tako so leta 1996 začeh z vinotočem ter nato kmalu nadaljevali s Kmetijo odprtih vrat. ki daje bistveno širše možnosti ponudbe. Danes nudijo obiskovalcem degustacije v vinski kleti, domače narezke, kosila in večerje. Med njihovo ponudbo so med drugim domače koline ter kruh iz krušne peči. Gosti prihajajo iz vse Slovenije ter delno iz bližnje Hrvaške, pa iz Avstrije in Italije, pri čemer sodelujejo tudi s Termami Olimia in LTO Turizem Podčetrtek. Pri hiši so lahko ponosni na dolgo vinogradniško tradicijo. Oba Maksova starša sta bila z upoštevanih virštanjskih vinogradniških kmetij in soproga Štefanija, ki se je poročila z Gostince, prav tako. Z vinogradništvom - Št. 88-10.1 so se ukvarjali, odkar pomnijo, saj je bila v tej hriboviti, sončni pokrajini to edina prava gospodarska priložnost. Maksov oče se je z vinogradništvom sicer ukvarjal drugače, v manjših količinah. Njegovo vino so tovorih s konji čez kozjanski drn in strn v Šentjur in Celje, kjer so ga točih v gostilnah, Sv. Martin je bü rojen pred skoraj 1700 leti v Savariji, kjer je danes madžarsko mesto Szombathely, ki je nedaleč od slovenske meje. Med slovenskim ljudstvom je od nekdaj zelo priljubljen svetnik, ki mu je posvečenih precej cerkva, kjer je prikazan kot usmiljeni vojščak. Kot takšen reže z mečem svoj plašč, da bi ga polovico naklonil revežu. Legenda o goseh, ki so ga izdale, je poznejšega datuma, zaradi nje pa naj bi gosi na martinovo storile smrt ter končale na jedilni mizi. In kako je danes, dve leti po tistem, odkar so virštanj-ski vinogradniki v Evropski uniji? Zaenkrat se nič bistvenega spremenilo, čeprav je mogoče opaziti, da mali vinogradniki vinogradništvo opuščajo, večji pa se nekoliko širijo. Vseeno ni tam niti približno toliko sajenja vinske trte, kot bi je bilo mogoče posaditi v prehodnem obdobju, ki ga daje Sloveniji Evropska unija. BRANE JERANKO KiBIMwovAWJA Martinovo je tudi praznik Občine Šmartno ob Paki, kjer bodo nocoj, v petek, v kulturnem domu odprli razstavo Šmartno skozi čas, ob 18. uri pa začeli s slavnostno sejo občinskega sveta. Osrednje dogajanje, povezano z martinovim, bo jutri, v soboto, v Martinovi vasi pri železniški postaji. Ob 8. uri se bo začel pohod po Martinovi poti, ob 10. uri bodo pripravili martinovanje za najmlajše, ob 14. uri pa se bo začelo pravo martinovanje. Med drugim pripravljajo program za mlade, predstavitev vozov s starimi običaji, pokušino mladih vin in vinski krst, pričakujejo pa tudi obisk vinske kraljice. US Turistično olepševalno društvo Ponikva je pripravilo kar tridnevni program martinovanja. Začeli bodo danes, v petek, ob 19. uri, ko bodo Martinove dneve 2006 v Kulturnem domu Ponikva o tvorili z nastopom dramske skupine OŠ Blaža K ocena, osnovnošolci pa se bodo predstavili tudi s svojimi risanimi deli. Obenem bodo na ogled postavili še razstavo Voda - vir življenja, sledila pa bo degustacija mošta vinogradnikov iz Ponikve in okohce. Jutri, v soboto, ob 10. uri v pisarni turističnega društva sledi odprtje fotografske razstave Marka Refaova, ob 19. uri pa bo v cerkvi sv. Martina koncert mešane vokalne skupine Canticum iz Maribora. V nedeljo bo tam ob 10. uri tudi sveta maša in ob 11. uri na ploščadi pred cerkvijo nastop Pihalnega orkestra Šentjur. Živahno bo tudi v dvorani gasilskega doma Loka pri Žu-smu, kjer v organizaciji Kulturnega društva Dobrina pripravljajo v soboto ob 17. uri Martinov večer z ljudskimi pevci in godci Loka 2006. V organizaciji Kluba mladih Planina bodo v soboto od 20, ure martinovali tudi v mladinski sobi na Planini, ob isti uri pa se bo v šentjurski tržnici začela tudi prireditev v organizaciji Društva Sonček Šentjur. Društvo upokojencev Šentjur pa martinovanje organizira v sredo, 15. novembra, ob 14. uri se bodo zbrali v hotelu Žonta. PM Tradicionalno martinovanje v Slovenskih Konjicah bo v soboto, 11. novembra, ob 10. uri, na Starem trgu. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program z blagoslovom mošta. Na stojnicah si bodo lahko obiskovalci ogledali in poskusili dobrote kmečkih turizmov in degu-stirali vina vinogradnikov s Konjiškega. Prenovili in dopolnili pa so tudi ponudbo v Vinoteki Stari trg, ki je posebej zanimiva za obiskovalce, turiste in izletnike, ki bodo obiskali mesto ali katero od okoliških znamenitosti. Naprodaj so vina najprodornejših konjiških vinogradnikov. Vinski svetovalec sommelier bo poskrbel za strokovno vodenje vinske pokušine za vnaprej najavljene skupine. MBP Dan, ko se mošt v vino spremeni, bodo ta konec tedna s Številnimi prireditvami obeležili tudi v Laškem. Martinovanje pripravlja Turistično društvo Laško v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar. V petek, ob 18. uri, bo Roman Štabuc v knjižnici Uško predaval o Sortah in negi vinske trte. Jutri ob 10,30 bo v farni cerkvi sv. Mardna v Laškem tradicionalna maša, ob 18. uri pa se bodo v Kulturnem centru Laško na 5, območnem srečanju predstavih pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž iz laške okolice, društva pa bodo prikazala običaj Ko bo mošt vino postal. Tudi nedelja bo v znamenju martinovanja, saj bo že od 8. uie naprej na Aškerčevem trgu Martinov sejem. Ob 10.30 bo praznična sveta maša, po njej pa prikaz Lepe nedelje v Laškem. Uprizorili jo bodo člani KUD Lipa Rečica in KO Miklavž. RA Dežeina Banka Slovenije r2006 fir 17 Kipila Ob hiši I iiianiEiiJu zaobliiibe in hvalsžnosti Sin V kuverti Presunljiva življenjska zgodba o človeku, ki je svojo mater spoznal pri 24 letih in ki mu je usoda naložila kar štirikratno rojstvo Zlatko Kerčmar iz Pe-trovC verjame v moč usode, saj je kar štirikrat zrl smrti v oči in se vsakič prav čudežno pobral. Ta preprost, dobrovoljen m dobrodušen mož, ki ga nekateri sokra-jani označujejo za posebneža, je danes star šesUn-petdeset let, vsekakor pa je v Petrovčab prUjubljen in cenjen domačin, predvsem zaradi svoje mnogostran-ske aktivnosti in priljudnosti. In Zlatko Kerčmar je prav zares posebnež. Je upokojeni mizar, resta-vrator, starinar, vodja pevskih skupin, humanitarni delavec in še kaj. Je tudi mežnar in čistilec v petrovški baziliki. Čistilec zato, kar se je k temu zaobljubil davnega leta 1981, ko ga je usoda že tretjič obvarovala pred smrtjo. Podhiajeni najdenčeic Zlatko se je rodü 14. januarja 1950 v Celju in zagotovo se njegovega rojstva ni nihče razveselil. Še najmanj njegova mati, ki se mu je komaj devet dni staremu za vselej odrekla, ga nečloveško zavrgla. Umazano delo je naložila svoji prijateljici, ki se je z dojenčkom v naročju v mrzlem dopoldnevu vzpenjala po stopnicah, ki vodijo h kapucinski cerkvici, ter Stručko, zavito v plenice, po- ložUa na tla - in odšla. Bilo je 23. januarja. Potem je v neznano odšla tudi mati, ki se ji je ük pred odhodom iz Celja zdelo vredno vsaj to, da ga je dala kisüti. Prijateljici, ki ga je zjutraj nesla v cerkev in nato položila na mrzla tla, je naročila, naj bo Zlatko. Na srečo se je tistega januarskega dne po kapucinskih stopnicah vzpenjal tudi zdaj že pokojni gospod Ivo Cvetličič, ki je bil takrat upravnik v domu Tončke Ce-čeve. Zazdelo se mu je, da od nekod sUši šibak otroški glasek, in se je ustavil ter blizu prve kapelice na tleh zagledal dojenčka. Nemudoma ga je vsega otrdelega in pomodrelega nesel v porodnišnico, kjer so ga najprej oživljali in potem tri mesece negovali in ogrevali pod žarnicami kot kakšnega piščančka. Takrat namreč inkubatorjev še niso poznali. To je bü tudi čas, ko ni nihče poizvedoval o otrokovi materi, da bi {proti kaznivemu dejanju) ustrezno ukrepal. Po treh mesecih so najdenč-ka namestili v jasli, potem pa je v domu Tončke Čečeve je prebival do svojega petega leta, ko se je zanj spet pobrigal upravnik Cvetličič in mu našel rejniško družino Bobničevih v Košnici. Na tej kmetiji je preživljal otroštvo in mladost, vse do časa, ko se je izučil za mizarja, se osamosvojil, odše! na svoje in si kasneje ustvaril družino. Po poti isicanja svoje matere Na prigovarjanje svojih rejnikov se je pri Štiriindvajsetih letih odločO, da bo poiskal svojo mater, pri čemer mu je pomagal tudi gospod Cvetličič. Približno pol leta jo je iskal po vsej Sloveniji: v občinskih in krajevnih matičnih službah oziroma uradih, pri socialnih službah, v Med iskanjem je niščih ubraJa na Ptuj, a je tam ni našel, v nadaljevanju iskanja je izvedel, da živi v Ljubljani. Kdo sploh je njegova mati, je izvedel iz podatkov v knjigi krstov v župnišču cerkve sv. Danijela v Celju, kamor ga je najprej napotil njegov najditelj Ivo Cvetličič. In ko je imel v rokah tudi njen naslov, se je ukvarjal z vprašanjem, kako, na kak način priti do nje - Ljubljančanke in invalidske upokojenke. To svojo namero je zaupal svojemu prijatelju Van-ču, s katerim sta se domislila zvijače: predstavila seji bosta kot novinarja takratnega časnika IT (Tedenska tribuna), ki imata nalogo raziskati, v kakšnih pogojih živijo ljubljanski invalidi. In sta se - ŠLM-IO.r odpeljala z vlakom proti beli Ljubljani. »IVoj sin Zlatico« Postavljala sta ji najrazličnejša vprašanja, tudi osebna iz njenega življenja, vendar Celja ni niti omenila. Ko jo je Zlatko pobaral, kaj je s Celjem, je odgovorila: »Oh, to je bil čisto kratek čas, Celja sploh ne poznam.« Pri tem se ji je glas spremenil. »Kaj pa leto 1950?« je sledilo vprašanje, in nato zadirčen odgovor: »Na to ne bom odgovorila.« Zlatka je začelo stiskati v grlu, težko je zadrževal solze, potem je iz žepa potegnil modro kuverto in jo ji izročil. Na njeno vprašanje, čemu kuverta, je odgovoril: »V kuverti ni denar, je mnogo več kot to. Lagati je greh.« S temi besedami sta naglo zapustila stanovanje in jo hitro ubrala po dolgem hodniku, nakar sta zaslišala vpitje: «Zlatko! Zlatko...« Nista se obrnila in Zlatko je ob dejstvu, da ga je mati zatajila, jokal kot otrok. In kaj je bilo v kuverti? Zlatkova fotografija iz časa služenja vojaškega roka v JLA, na hrbtni strani pa je pisalo: »Tvoj sin Zlatko«. Po slabem mesecu je prišla v Celje in ga tudi ona iskala, Ko se je oglasila tudi pri kapucinarjih, je srečala patra Roberta, ki ji je omogo-ČO telefonski stik z Zlatkom. Pogovor je bü zelo kratek. Zlatko ga je končal z besedami: »Mama, j^ zate ne obstajaš več.« NikoU več je ni videl. Tudi na njen pogreb ni Zlatko je o svoji materi še marsikaj vedel, med drugim tudi to, da je dve leti za tem, ko je rodila njega, rodila še hčerko. Naj se še tako grozljivo sliši, a vendar je res, da je hčerko, dojenčka, prodala neznanim ljudem za takratnih dva tisoč dinarjev, za toliko, kot je takrat stal par volov Vedel je tudi, kdo je njegov oče in da je bil po poklicu čevljar. Ko se je nekega dne odločil, da ga obišče, mu je hišna vrata odprla ženska, očetova žena, oblečena v črnino. »Prišel sem po čevlje,« se je izmazal iz zadrege. nakar mu je ženska rekla: »Morali boste priti kdaj drugič, ker je danes pogreb mojega mo^.« Usodni Korzika in Mala Pirešica Zlatko Kerčmar pravi, da se je v tretje rodil leta 1981, ko je bil že obrtnik. Ponudba letalskega prevoznika Adrie Airways, ki jo je opazil v reklamnem oglasu, je bila zelo mamljiva, zato se je odločil za potovanje na Korziko. Potovanje je imel že plačano in bližal se je dan odhoda, ko ga je k sebi poklical njegov delodajalec in ga postavil pred dejstvo: ali Korzika ali delo. Takrat so namreč postavljali hišice - avtobusna postajahšča od Lev-ca do Žalca-in pri teh delih je sodeloval tudi Zlatko. Ker se je zelo mudüo, saj je bila na pragu zima, je bil njegov delodajalec neizprosen in Zlatko se je raje odločil za Mnogi se boste še spomnili 1. decembra 1981, ko je pod goro San Pieuo blizu Ajac-cia strmoglavilo Adriino letalo DC9. Vseh 180 potnikov s člani posadke je umrlo. Usoda je hotela, da Zlatka ni bilo med njimi. Četrto rojstvo se je zgodilo 28. avgusta 1994. Zlatko se je peljal z avtomobilom ' po cesti v Mali Pirešici, naenkrat pa je po njegovern voznem pasu iz nasprotne smeri pripeljalo drugo vozilo. Čelno trčenje je büo silovito. V bolnišnici kar niso mogli verjeti, da je Zlatko sploh še živ, operacija je trajala skoraj devet ur. Po tednu dni je k njegovi bolniški postelji stopil kirurg in mu povedal zelo slabo prognozo: da ne bo nikoli več stopil na noge, a če mu bo kdaj to uspelo z berglami, bo to že kar pravi čudež. Dvaicratna saoiiljuba Zdravnikove besede so ga zelo prizadele, zato se je zamislil in si rekel: »Če mi bo uspelo priti vsaj na bergle, se zaobljubljam, da bom do konca svojih dni čistil pe-trovško baziliko. In če se zgodi čudež, da shodim, bom postavil kapelo v čast in zahvalo lurdski Materi božji.« Lourd je Zlatko pred tem obiskal kar sedemkrat in bil spremljevalec hudo bolnih in nepokretnih invalidov, ki so prišli Marijo prosit za zdrav- Zlatko je shodil po slabih dveh letih: z železno voljo. ob hudih mukah in s pomočjo žene Zinke in sina Jureta ter mnogih prijateljev. Zdaj že deset let čisti pe-tiovško baziliko, štiri leta je mežnar. Ob lO-letnici pro-meme nesreče je ob svoji družinski hiši v Petrovčab postavil kapelo, ki jo je zidal s prijateljem Rudijem Marce-nom. Ob postavitvi leta 2004 je to kapelo blagoslovil zdajšnji slovenski nadškof in me-tropolit Alojz Uran. Srečen človek Danes je upokojeni mizar Zlatko Kerčmar zadovoljen, vedno nasmejan, dobrodušen, družaben in predvsem srečen človek. Starine zbira že od svojega petnajstega leta in ta njegova zbirka je prava zakladnica starin, ki jih tudi sam restavrira. Od petnajstega leta tudi poje, zdaj vodi tri vokalne skupine ljudskih pevcev: Petrovške vandrovčke, tercet Našli smo se in nonet pri petrovškem društvu upokojencev. Nekoč je igral na amaterskem odru, njegova prva vloga je bil Kekec na odru gledališča v Zagradu v Celju, nazadnje je zaigral v predstavi Strogo zaupno z libojski-mi amaterskimi igralci. Je tudi krajevni aktivist, ko zbira denar za delovanje društev in razne humanitarne namene, in je ljubitelj likovnih umetnosti. V svoji hiši ima dva razstavna prostora, v enem so starine, v drugem slike slikarjev amate^ev V enem teh prostoru je na steni velik napis: Naj pesem pove, kaj dela sr-MARJELA AGREZ matjaž Ustvarjamo pozdrave MATJAŽ, d.o.o. Montaža, zastopanje ir Matjaž, d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi In kadri perspek-IIoto podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji In trdi gospodarski rasti in zbira ambiciozen In firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti In povečevanje obsega poslova- Dejavnost podjetja Je svetovanje, prodaja, montaža vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne In industrijske objekte. I ciljev podjetje razpisuje pro- POSLOVNI DOKUMENTARIST (m/ž) Izbrani kandidat bo odgovoren za: - izdelovanje ponudb s tehničnimi podrobnostmi, predračunov, sprejemanje In evldentlr^je naročil, urejevanje reklamacij-sklh zapisnikov, urejevanje tehnične In druge dokumentacije, fakturiranje ... - telefonsko In osebno svetovanje strankam in - opravljanjeadministrativnihdel. I izpolnjujete nasled- pokllc gradbeni tehnik, Ik, tehnik trg. akademi- la podobnih delih. Delo je prava priložnost za vs nje pogoje: - V stopnja strokovne izobrazbe ekonomski tehnik, strojni tel je ali daig ustrezen, - najmanj 2 leti delovnih Izkušenj r - aktivno znanje angleškega ali nemškega - računalniško znanje (Office), - tehnično predznanje ali zmožnost In interes za podrobno seznanitev s programom podjetja Matjaž, d,o,o., - natanč nost, vljud nost, u rej enost, ko m un I kativnost, o rgan iza-cljske sposobnosti In zmožnost dela v teamu, - prednost imajo kandidati Iz žalske občine. NUDIMO: ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje, takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnlm poskusnim delom. Če ste pripra\^ieni sprejeti izzw, žel/te v popolnosti izkoristiti svoje potenciale In Imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih Izkušenj ter dokazili o izobrazbi In Izpolnjevanju pogojev najkasneje do 17.11.2006 na naslov TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring «Monika), Ljubljanska c. 13/b, 3320 VELENJE. 18 mm ANKETA Gummersbach? Brez težav! Po visoki zmagi rokometašev Celja Pivovarne Laško nad norveškim Sandefjordom smo med naključnimi obiskovalci preverili, kakšna so pričakovanja pred zadnjim krogom skupine F lige prvakov. krat to popravil, ni nobenega vprašanja o zmagi. Seveda pa bodo morali dobro odigrati tudi ostali. Pred takšno publiko, ki jo imajo, jim visoka zmaga ne uide.« Božidar Cene, Slovenske Konjice: »Celjani bodo zagotovo nadoknadili tri gole zaostanka, o zmagi bodo odločali posamezniki in tudi publika. Slabosti Celjanov na prvi tekmi so bili predvsem protinapadi Edlja Kokšarova, ki jih ni izkoristi], ter sedemme-trovke. Če bodo Celjani dobro postavili obrambo, ne bo nobenega problema za tri gole. In tako bodo tudi stoodstotno zaključili predtekmo-vanje na prvem mestu,« Damjana Paulič, Mozirje: «Mislim, da ni nobenega vprašanja o tem, kdo bo v skupini F osvojil prvo mesto, kar pomeni, da bodo Celjani v soboto zmagali z več kot tremi goli razlike. Bistvena je obramba, pa tudi napad bo moral steči. Tu bo tudi odlična publika, ki jih bo spodbujala na tekmi.« Sašo Sorec, Žalec: »Seveda bodo zaostanek treh golov nadoknadili, še več, zmagali bodo zagotovo z desetimi goli razlike. Edi Kok-šarov na prvi tekmi ni odigral stoodstotno, če bu to- Boris Kugler, Celje: «Trije goh ne bi smeli biti problem, čeprav so vse nemške ekipe nepredvidljive, ker imajo močno ligo. Toda celjska dvorana je poglavje zase. Mislim, da bodo zmagah za najmanj sedem golov. Prednosti so na naši strani. Na tej tekmi bosta zagotovo svoje pokazala tudi Denis Špoljarlč In Renato Suhč. Tako da Celju prvo mesto ne sme uiti.« Streti vodilno moštvo Bundeslige! Petkratni evropski prvak ima tri gole prednosti Po tekmi 7. kroga 1. slovenske lige za rokometaše je neporaženo moštvo le še celjsko. V Kopru je namreč prepričljivo ugnalo domače istoimensko moštvo s 37:30, kar pa mu v prejšnji sezoni ni uspelo v rednem delu DP, v Zlatorogu pa je nato v končnici celo izgubilo. Že kmalu po uvodu so Re-natu Suliču razbOi arkado: »Na desnem očesu sem imel doslej že preko 30 šivov, tokrat sem dobil tri, tako da vse skupaj ni nič posebnega. Ne dvomim, da bomo osvoiili prvo mesto. Sami sebi smo to dolžni od prve tekme v Nemčiji.« Dobro razpoloženje na novinarski konferenci se le izkazalo ob pripombah: »Očitno so te slabo zaših!« Zlatorog ni razprodan! šokantna je bila včerajšnja vest, da vstopnice (sedlš-ča) še niso razprodane. Mnogi krivijo zapleten sistem, nekateri ciljajo na višino cene, a dvorana bo zagotovo polna. Dušan Podpečan je ciljal prav na vzdušje: »Ne- Večino pivega obračuna v Nemčiji so bili gostitelji v podrejenem položaju, ko Momir Ilič ni zmogel pravoča sno zaustavljati Renata Sulica. strpni smo pred odločilnim obračunom. Že v gosteh smo dokazali, da se lahko kosamo z Gummersbachom v vseh segmentih igre. Izenačenost moštev lahko v našo korist preobrne občinstvo!« Tomaž Jeršič, Celje: »Prepričan sem, da bodo celjski rokometaši nadoknadili tri gole zaostanka, kar bo dovolj za osvojitev prvega mesta v skupini. Gummersbach v tem trenutku igra zelo dobro, vendar ne dvomim v Celjane, sploh ne na domačem terenu. Celjani so igro Nemcev pred prvo tekmo zelo dobro preučili in jih povsem zaustavili- Potem je sicer prišlo črnih pet minut, v katerih je Gummersbach s hitrimi polprotinapadi in protinapadi hitro prevzel vodstvo, ga obdržal do konca in tudi zmagal. Če bodo Celjani doma igrah tako kot v prvem polčasu v Nemčiji, potem sploh ni strahu za zmago, celo izdatnejšo kot plus tri.« JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN GREGOR KATIC Matjaž Brumen po Izpahu leve rame dvomi, da bo lahko pomagal v začedcu decembra na tekmah osmine finala LP, seveda pa je vprašljiv tudi nastop na SP. Selektor Kasim Käme niča seveda razmišlja le o klubskem obračunu leta: »Potrpežljivi moramo biti v napadu, da bi bila naša realizicija dobra in da ne bi nudili tekmecem možnosti za protinapad. Hitro se moramo vračati. Temu bo prilagojena naša postava. Čeprav smo doslej igrali rokomet z veliko goli, pa moramo sedaj vse moči usmeriti v obrambo, da bi bil izid nižji od tistega s prve tekme in da bi nam zmaga s tremi goli nudila prvo mesto.« Kaj pa Gummersbach? »Presenetljivo hitro je ujel vrhunsko formo po temeljitem remontu ekipe. Veselim se dvoboja z nemškim llderjem. Na prvi tekmi so nam zabili gola tik ob koncih obeh polčasov.« Kamenl-ca je izpostavil dva pogoja za višjo celjsko zmago: pet zu- nanjih napadalcev se mora približati ravni Haibokove igre, vsi skupaj morajo onemogočiti vratarju Fazekasu, da bi zbral 20 ali več obramb. Gummersbach, ki ostaja na vrhu razpredelnice Bundeslige, bo v Zlatorogu imehkar tri treninge, danes ob 18,30 ter jutri in v nedeljo v dopoldanskem času. Gorenje je 24, maja zm^alo v končnici DP v Zlatorogu s 36:34. Vedran Zmič je dosegel 11 golov, Momir Hič pa 9. Zmaga v »čudni« tekmi kasneje Velenjčanom sicer ni koristila ,.. Jutri se bo proti obema asoma, hrvaškemu in srbskemu, igrala drugačna obramba kot tisti dan. Sodila bosta Francoza GU-les Bord in Ohvier Buy. Kaj kmalu bo videti, ali imata spet kakšno »zadolžitev«, kot na primer v prejšnji sezoni v Ciudad Realu ali še prej v Sze-gedu. Zmaga s 34:31 Celjanov ne bi zadovoljila, Gummersbach ima - vsaj še dan es - boljšo razliko v zadetkih. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Kantužer zlat Svetovno prvenstvo v S.K.I.F. Shotokan karate-doju v Tbkiu je gostilo tisoč 600 tekmovalcev iz 69 držav. Celjan Sebastian Kantužer je postal svetovni prvak v borbah posamezno med mladinci do 15 let. Za zlato me^jo se je boril s tremi Japonci in slavil po fenomenalnih bojih. Član Dmštva za karate Celje je postal prvi Slovenec, ki je osvojil svetovno odlič-je. Varovanec trenerja Davorina Kračuna je bil 9, v katah. DŠ Nepričakovan polom Košarkarice celjskega Merkurja so katastrofalno začele svojo osmo evropsko sezono. V L krogu skupine K pokala FIBA so gostovale v Szegedu In Izgubile z 82:44. V tretji četrtini so dosegle le 4 točke, v celem 2. polčasu zgolj 19. Ko je razlika narasla na 20 točk, trener Dragomir Bukvid ni več tvegal in je na klop poklica! poškodovano Milijano Maganjič in bolno Žano Jereb. Posledica je bil najvišji poraz v evropskih pokalih, os št. 88-10.11 r2006 «OV!.. ;,iK 19 Derbi v Šoštanju V Zrečah po šestih letih lokalni obračun s Konjičani Na Martinovo soboto bodo ljubitelji košarke na Celjskem prišli na svoj račun na dveh prizoriščih S. kroga lige UPC Telemach. In sicer v Šentjurju ter še posebej v Šoštanju, Elektrika ali rogovi v Šoštanju naj bi bilo jutri še posebej vroče, saj si bosta ekipi Elektre in Zlatoroga prav gotovo zelo želeli priti do zmage. Zanimivo bo ponovno všoštanjski dvorani videti Grego Malija in Saliha Nuhanoviča, a na žalost navijačev Elektre v dresih nasprotnikov. Oba bosta zagotovo skušala pokazati svojim bivšim navijačem, koliko sta v Laškem napredovala. Še posebej Nuhanovič, dolgoletni nosilec igre Šoštanjča- nov in zdaj Laščanov. Elek-tra pričakuje ponovitev dobre igre iz Zagorja in nadaljevanje lanske odlične serije proti Laščanom. Slavili so namreč kar trikrat in izgubili le enkrat in še to v Treh lilijah, ko so bili praktično brez celotne prve postave. Čeprav je ekipa Zlatoroga zdaj povsem drugačna, tradicija zagotovo nekaj velja. Če že ne igralci, pa bo vodstvo Laščanov imelo v mislih lanske neuspešne dvoboje. Igra Zlatoroga rasle iz kroga v krog, moštvo je popolno in zdravo ter zato pripravljeno na veliki boj. To bo tudi pravi preizkus moči ekipe Zorana Martiča, saj je doslej edino resno srečanje (proti Slovanu) igrala še z nepripravljenim Terryjem Wil-liamsom, ki je v dveh ted- nih pridobil moč in se naučil akcij. Obeta se zanimiv dvoboj, vreden ogleda. Z vsem spoštovanjem šentjurski Alpos gosti v tretji domači tekmi Zagorje, ki je eno najprijetnejših presenečenj nove sezone. Zasav-ci so namreč izgubili večino igralcev od iani in generalnega sponzorja. Ob denarnih težavah so nanizali uvodne tri zmage. Šele Hektra jih je minuli teden spustila na trdna tla, a vprašanje je, če lahko Zagorje ponovi tako siab met iz igre Qe 28-odstoten). Zaradi tega trener Šentjurča-nov Damjan Novakovič opozarja svoje igralce na nevarnost, ki jih čaka v soboto. Če se bo gostom odprlo, potem jih bo zelo težko us- Odlična igra za drugo zmago Futsalisti Živexa doma prepričljivo ugnali Ajdovce Trener FK Živex Mitja Jon-tez bo v prihodnjih dneh vodil slovensko reprezentanco gluhih in naglušnih na evropskem prvenstvu v Moskvi, zato je bila tekma 8. kroga 1. slovenske lige malega nogometa že v sredo. Pred njo so bili «nezaupnic« deležni štirj e igralci kluba, ki tekme igra v dvorani Šolskega centra Celje: Matej Banovšek, Uroš Krofiič, Drago Adamič in Andrej Kolar. Četverica ni odpisana Po nesrečnem porazu na Škofijah v predzadnji minuti je prišlo do navzkrižnih mnenj in nato takoj naslednji dan do kriznega sestanka, ki je trajal pet ur in pol. Po njem je padla odločitev. Predsednik kluba Andrej Štrk je bil v težavni vlogi, razpet med različnimi stališči, medtem ko je trener Mitja Jontez med slavjem po zmagi nad Kixom poudaril: »Ne gre za čistko. Omenjeni igralci niso odpisani. A tako kot do zdaj pač ni več Šlo. Morah smo nekaj spremeniti. Zadnja tekma je dokaz, da ne zmagujejo imena, temveč srčna in kolektivna igra. Prikazali smo eno svojih najboljših iger!« Blestel j e Drago Kugler, ki je oba gola dosegel v 1. polčasu in v dnigem po samostojnem prodoru zadel prečko: »Zaslužili smo si zmago. Prej nismo imeli prave borbenosti, glede tega je bilo stanje katastrofalno. Upam, da bomo tako nadaljevali v Mariboru naslednji teden.« Do- Tudi Drago Kugler naj bi bil »na odstraiu«. a je mlil, da daje vse od sebe. godke je pojasnjeval tudi Andrej Štrk: »Fantom se je zelo poznala utrujenost, saj so igrali na vseh sedmih prvenstvenih tekmah, zato so bili tudi psihološko nestabilni. OdloČili smo se, da jih spo-čijemo. Ozadje ne obstaja, vsi ostajajo člani našega kluba. Nikogar ne bomo izključili, kvečjemu se bo kdo izključil sam. Pred začetkom lige nas je Kix na prijateljski tekmi premagal s 5:0 ...« V 34, minuti so Kixi zaostajali s 4:1 in se po minuti odmora odločili, da bodo napadali tudi z vratarjem. Kma- taviti, zato bo ključ igra v obrambi. Šentjurčani so sposobni zmagati, so celo favoriti, a treba bo igrati na vso moč do konca in tudi upati na sodniški kriterij, ki ne bi dvigoval pritiska tako kot na tekmah proti Krki in Helio- Vroče tudi v Zrečali Jutri bo vroče tudi v Zrečah, kjer se bosta po šestih letih ponovno za točke udarila soseda Rogla in konjiški Banex. Po šestih letih je namreč Rogla izpadla iz A lige, tako da bo zdaj na sporedu ponovno stari dobri lokalni derbi, ki je vedno dvigoval temperaturo pod Roglo in v celotni konjiški kotlini. Obeta se pohia dvorana. Konjičani so z vrnitvijo Bojana Novaka in Jureta Rav-niharja sestavili ponovno ze- lo solidno ekipo, ki se je sposobna zoperstaviti favorizirani ekipi Siobodana Beni-ča. A za zmago se bodo Zre-čani morali zelo potruditi, da jih čaka težko delo, pa so videli minuh teden, ko so nepričakovano doživeli dva poraza; najprej v zaostali tekmi proti Radenski in še v regijskem derbiju na Polzeli. JANEZ TERBOVC UmOflAiHA KOŠARKA Pokal nSA 1. krog: Szeged - Merkur Celje 82:44 (26:11, 40:25, 59:29); Kajdacsi 18, Masza-ros 16; Erklč 10, Radulovič 8, Komplet 7, Magajnič, Vu-lič 6, N. Kvas 3, Čonkova, Jereb 2. ROKOMET 1. SL - moški 7. krog: Koper - Celje Pi-imamaLaŠko 30:37 (13:19); Buntič 8, U. Rapotec 7; Kok-šarov 12, GajiČ 6, Harbok 5, Špoljarič, Špiler 4, Lesjak 3, Natek 2, Sulič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 14, Koper 11, Gold club 10, Gore- lu je sledil protinapad Žive-xa in avtogol Vodopivca, čeprav je bü zadetek pripisan sicer odličnemu Matjažu Vojsku. V naslednji akciji gostov je novi vratar Zivexa Jo-vica Mihajilovič ujel žogo in jo natančno brcnil v nasprotni gol, kar je pomenilo začetek predčasnega slavja v boju za obstanek, ki bo dolgotrajen. Pohvalo si nedvomno zasluži tudi Primož Hren. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Izid 8. kroga 1. SLMN: Ži- vex-Ajdovščina6:2 (2:1); Kugler (3, 15), Gajšek (28), Vojsk (33, 37), Mihajilovič (38); Vodopivec (12.39). Vrstni red: Beton 19, Litija, Gorica 15, Ajdovščina 12, Puntat 11, Dobovec, Kobarid 10, Ži-vex 8, Tomi 4. Marihor O, pMEPGOu" SOBOTA, 11.11. 1. SL, 18. krog: CMC Publikum - Bela krajina (14). 2. SL. 14. krog: Rudar-Livar (16). 3. SNL - vzhod, 14. krog: Kovinar Štore - Zavrč, Tišina - Šentjur, Malečnik - Šmarje pri Jelšah (vse 14). Štajerska liga, 14. krog: Oplotnica - Šampion, Šoštanj - Zreče, Möns Claudius - Ormož, Šmartno - Bistrica, Peca - Rogaška (vse 14). 1. SLMN, 8. krog. Rogaška Slaüna: Dobovec - Litija (21). NEDELJA, 12.11. 2. SNL, 14. krog: Slovenske Konjice: Dravinja - Zagorje (14). - ŠL88-10.n< Anza spet za Kladivar Danes popoldne se bo trener CMC Publikuma Jani ŽUnik na okrogli mizi v Areni Petrol spopadel z vprašanji javnosti. Jutri bo sledila tekma njegovih varovancev proti Beli krajini, kar bo derbi, kajti gre za soseda na lestvici! V ponedeljek pa se bodo na Skalni kleti (15.00) pomerili veterani Kladivarja in Maribora. Šlo naj bi za tekmo na najvišji ravni, torej z najboljšimi, ki še brcajo po nogometni upokojitvi. Vse skupaj jeposvečeno najboljšemu celjskemu nogometašti pred osamosvojitvijo Ivanu Hriberniku. Neuničljivi Anza, ki je vrsto let navduševal na Glaziji v dresu Kladivarja, bo letos namreč dopolnil 70 let. DEAN ŠUSTER nje 9, Prevent, Ormož 8, Trebnje, SVIŠ, Ribnica, Rudar 4, Velika Nedelja, Slovan 3. 1. SL - ženske 7. krog: Brežice - Celeia Žalec 28:27 (12:15); Verlec 11, Sutaj 10; Čerenjak 8, Kobal, Korun 5, Jeriček 3, Toplak, BojoviČ, Čurko 2. Vrstni red: Krim 14. Celje Celjske mesnine 12, Škofja Loka, Kočevje 9, Celeia Žalec,'Ptuj, Brežice 8, Olimpija 6, Inna Dolgun 5, Zagorje 4, Izola 1, Krka 0. LEDAR SOBOTA. 11.11. Liga prvakov, 6. krog, skupina F: Celje Pivovarna Laško - Gummersbach (17.15). 1. SL - ženske, 8. krog: Olimpija - Celeia Žalec (16), Celje Celjske mesnine - Inna Dolgun (19.30). MEDEUA, 12.11. ROKOMET 1. SL - moški, 8. krog: Gorenje - Slovan (18). ^VIKEND ^ POD KOŠI Sobota, 11.11. 1. A SL, 5. krog, Šoštanj: Elektra Esotech - Zlatorog, Alpos Šen^ur-Zagorje (obe 19). 1. B SL, 5. krog. Celjski KK - Janče (15), Zreče: Rogla -Banex Safcol, Trbovlje: Rudar - Hopsi Polzela (obe 19). 2. SL vzhod, 5. krog. Ruše - Terme Olimia (17), Rogaška - Prebold (18), Domžale: Lastovka - Nazarje (19). 1. SL ženske, 5. krog. Hit Kranjska Gora - Konjice Sp. .Ribič (18), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Domžale (20). Nedelja, 12.11. Liga NLB ženske, 7. krog, Celje: Merkur - Vojvodina (17). Z zmago potrditi drugo mesto na lestvici Rokometašice Celja Celjskih mesnin čaka v soboto ob 19.30 uri v Golovcu zadnja tekma prvega dela prvenstva. Pomerili se bodo z Inno Dolgun, ki je po nepopolnem sedmem kolu na 9. mestu s petimi osvojenimi točkami. V dosedanjih sedmih kolih so »mesarke« vknjižile šest zmag in so trenutno na drugem mestu z 12 točkami. Po vrsti so ugnale Brežičanke, Zalčanke, Skofjeločanke, Izo-lanke, Rujčanke in ljubljansko Oiimpijo. Edini poraz, dokaj nizek, so doživele na Galjevici, kjer so proti ak- i>iramber2006 - tualnlm državnim in pokal- vrhu, Sedaj se je to tudi ure-nih prvakinjam Krimu Mer- sničilo. Drugo mesto pred catorju klonile le za 5 golov prekinitvijo prvenstva mora-(26:31). »Pred začetkom se- mo potrditi v soboto,« je po-zone sem potihoma pričako- vedal trener celj skih rokoval, da bomo ob koncu pr- metašic Tbmaž čater. vega dela prvenstva nekje pri GP '^^dezete celjske mesnine 20 Fkrowika Dvakrat poskušal storiti samomor Sojenje Danijelu Operč-kalu, obtoženemu umora Željka Jeliča pred trgovskim centrom Merkur avgusta lani, se tudi tokrat ni začelo. Obravnavo so preložili, saj je sodni izvedenec psihiatrične stroke Go-razd V. Mrevlje ugotovil, da Operčkal ni sposoben spremljati sojenja. Sojenje bodo začeli, ko bodo dobili izvide o Operčkalovem psihičnem stanju. Danijel Operčkal, ki je od zadnje, aprilske obravnave pridobil precej kilog je ves čas gledal v tla. ter Gorazd V. Mrevlje s« pred obravnavo z njim govarjal slabe pol ure in f gledal dokumentacijo psil tra, ki ga ima Operčkal v ] poru. in zapise z ambulj sihia- nega pregleda v Psihiatrični valo. Kot je zapisano v do- kot za poskus ; samomora. Ker bolnišnici Vojnik, sicer pa je kumentaciji. je Operčkal je njegova ki inična slika ze- Operčkala že pred tem pre- antipsihotike dobil po tem. lo netipična, tako pravi Mrev- gledal dvakrat. Mrevljetu je ko je psihiatru povedal, da ima lje, ga bodo n loralizanatanč- Operčkal dejal, da se zdaj po- prisluhe različnih vsebin. no diagnozo bolj natančno čuti malo bolje, ko ga je obi- Mrevlje je pojasnil, da so v opazovati. 1 ro bodo lahko skal sin. Da ima Operčkal si- dokumentaciji povsod poleg •sihiatrični bol- na, ni znano nikomur. Operč- diagnoz napisani vprašaji. Da nišnici Vojni k. če bo uprava kal je v današnjem pogovo- bodo psihiatri lahko odgovo- bolnišnice to dovolila. V Psi- ru s psihiatrom še dejal, da rili na vprašanje, ali gre pri hiatrični boli lišnici Polje na- ne ve, da bi bil Jelič sploh Operčkalu resnično za kakšno mreč po pobegu Jake Ulčni- mrtev. Spominja se le. da se psihozo, ga bodo morali še ka, ki mu pr; jvtako sodijo v je z njim spri. Mrevlje je konč- dobro opazovati. Kljub temu Celju, in sice ir zaradi umora no odločil, da nima smisla. je Mrevlje pojasnil, da vse to in poskusa u mora, priporni- da bi Operčkal prisostvoval ne bo vplivalo na izvedensko kov za dodal tno dUgnosüko sojenju. mnenje, ki ga je že spisal in ne sprejema jo več. Sojenje Kaj je z Operčkalom naro- dopolnil ter bi ga moral pred- Operčkalu s( ? bo nadaljeva- be, Mrevlje ni mogel določi- staviti prav tej obravnavi.- I&. ko bodo prejeli mnenje ti. Dejal je, da bi moralo biti Operčkal se je v preteklo- izvedenca o Operčkalovem tudi v dokumentaciji zabe- sti že zdravil v psihiatrični psihičnem si leženih več podatkov stro- bolnišnici, saj naj bi ga dolg ŠO kovnega in tudi drugega oseb- do Jeliča zelo obremenjeval. Foto: SHERPA Mož obešen, žena pogrešana v bližini lovske koče Bohor, na območ- ter. Ker je bilo v torek i: ju Šentjurja, so v torek našli mrtvega neuspešno, so se nasled moškega. Ugotovili so, da gre za 54-let- vključili tudi lovci in p nega pogrešanega z območja Policijske uprave Krško, ki naj bi storil samomor z obešanjem. 52-letno vdovo policisti še vedno pogrešajo in je zanjo vse od torka mož storil samoi 1 planinci. 52-jetno ,li na širšem območju Bohorja in išli nobenih znakov, da bi se ome-ihajala na območju, kjer naj bi n 1 obffl ja. Nazadnje Ijo popoldan upaj videli ponedeljek obveščeni, da pogrešajc nega moškega in njegovo 52-leln< doma iz okolic pogrešanega r arja. istO' nočje 'ga. Kei ikega našli v: imočju Ši nju vdove krškim poli okoli 25 celjskih pohci-vodnikov psov, ob-il tudi pohcijski helikop- policisti, ti so v nede- grešane, so zara Tepa- cijo prekinih. Z zbiranjem obvt i že v teljih in znancil 54-let- in pogrešana n skušajo zožiti ■ torek ne. V nedeljo, c iome- zadnje skupaj \ obešanjt o prevzeli iskan uspešnega iskai 52-letna pogrešana je visoka 168 centimetrov, srednje postave, kratkih in svetlih, delno osivelih las, svetlo modrih oči, svetlih obrvi in nosi uhan z beUm biserom. Oblečena je v jakno bež barve, ki ima na levem prsnem delu napis CRAIG z bež podlogo iz flisa, modre kavbojke in pulover z eno do dvema modrima črtama. Krški !po-aak-mim ;ojni območje iskanja pogreša-ikoli 15.30 so zakonca na-ideU na cestninski postaji a se z bordo rdečim vozi-t Ibiza, krške registracije ibmočju Krškega. Policisti zato naprošajo vse očividce, ki so omenjeni avto opazili, da to čim prej javijo na številko 113 ali brezplačni telefon 080 1200. Zaenkrat je, kot še Krčani poudarjajo, prehitro trditi, da gre za kaznivo dejanje, ob- Še Tepai kjer sti lom znamke Se< >dpeljala pre tega, ugiba, ali je 54-letni sodil sam, sodil tudi plet dogodkov povset policisti predvidevajc va živa. :ako okojni predei ■nkrat le igačen, saj krški je 52-letna vdo- Odšel poln denarja v ponedeljek okoli treh zjutraj je bilo na Celjski cesti v Žalcu vlomljeno v gostinski lokal. Lastniki pogrešajo okrog 1,5 milijona tolarjev gotovine. V noči na torek pa je nekdo vlomil v nedo^ajen vikend v Hramšah na območju Žalca. Pogrešajo dva agregata, visokotlačni čistilec in kovček z orodjem, vse skupaj vredno okoli 250 tisoč tolarjev. bilo okrog 200 ti's^^^^^^^^^^ur^^ffetC^^^odfi^iTali našel, je za nameček na bankomatu Še dvignil gotovino v .vrednosti 150 tisoč tolarjev. MJ. STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 10. 06-31. 10. 06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a)FIN-OK, NIKOLAJ RAK, s.p., Prebold, opr. Š1. St 67/0< (datum; 9. 10. 06) b) SALDATTORE, STORITVENO PODJETJE, d.o.o., Celje, opi št- St 71/06 (datum: 9. 10. 06) C) GOSTINSTVO AŠKERC HOTEL HUM ANICA AŠKERC, s.p. Laško, opr. št. St 87/05 (datum; 9. 10. 06) č)PROFIPLAST MIROSLAV JAKOP, s.p., Dobrna, opr. Š1. S 69/06 (datum: 19. 10. 06) d) AVTOPREVOZNIŠTVO LENART BLATNIK, s.p., Laško, opi št. St 65/06 (datum: 19. 10. 06) ft) RAST ROŠT.IAN VFČKO, s.p.. Celjo, npr. št. St S9/0R (d!= f) ZAKLJUČNA GRADBENA Nazarje, opr. št. St 72/06 DELA NATAŠA V iaium: 19. 10. O ^IŽEN ZASTOPSTVO IN TRGOVINO, 31/06 (datum: 23. " DKOP LINE, STORITVE IN PROIZVODNJA, opr. £ V06 (( ). 06) Velenje, opr. št. St Laško, 2.STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE IN ZAKUUČI a)ZIDARSTVO-FASADERSTVO LULZIM KRASNIQI, s.p., Rogaška Slatina, opr. št. St 52/06 (čl. 99/1ZPPSL, datum: 5. 10. 06, pravnomočen sklep: 31. 10. 06) 3.STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI a)NAJDIHOJCA TRGOVINA IN PROIZVODNJA IGRAČ, d.o.o., Celje, opr. št. St 22/06 (čl. 99/11 ZPPSL, datum: 11. 9. 06, pravnomočen sklep" 10. 10. 06) b) CLARION GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA, d.o.o., Celje, opr. št. St 25/06 (čl. 99/11 ZPPSL, datum: 14. 9. 06, pravnomočen sklep: 17.10. 06) OL.M.V TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, d.o.o., Celje, opr št. St 37/06 (čl. 99/11 ZPPSL datum; 21. 9. 06, pravnomočen sklep: 17.10. 06) 4. PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a) SM SAVINJSKA TTRGOVSKA DRUŽBA, d.d., Žalec, opršt. St 53/06 (datum: 7. 9. 06) 5. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI a) MODA TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, d.o.o., Celje, opr št. St 19/06 (datum: 11. 10. 06, pravnomočen sklep: 26. 10. 06) Končan boj za ključe Sodba v sporu med občino in turističnim društvom bo znana dneh Spor med Mestno občino Celje (MOC) In Turističnim društvom Celje (TDC) bo vsaj v eni točki dobil epilog. V torek se je namreč končala obravnava na Okrajnem sodišču v Celju, v kateri je MOC tožila TDC zaradi motenja posesti. Težava naj bi bUa v nekaterih ključavnicah, ki jih je TDC 2 območje Starega gradu oziroma stavbe, kjer je bila včasih restavracija, do začetka aprila letos pa je tam delovala Galerija likovnih del mladih. Ko se je vodji ^le-rije Mihailu Lišaninu izte-lekajdnika-liki občine ugotovili, da so nekatere ključavnice na gradu zamenjane. Da so ključavnice zamenjali, priznavajo člani TDC-ja. Kot je na torkovi obravnavi pojasnil predsednik društva Matija Golner, so jih zamenjali po tem, ko njihovi ključi niso več odpirali vrat. Sumijo torej, da je nekdo že pred njimi ključavnice zamenjal. Golner je še dodal, da so s tem poskrbeli tudi za varnost, saj ima TDC od konca marca v tej stavbi tudi svoje tajništvo in v njem kar nekaj vrednih stvari. To. da ima TDC svoje ključe od gradu, se članom društva ne zdi sporno. Prej nasprotno. Pravijo, da so uprav-Ijalci gradu, saj imajo pravico gospodarjenja zapisano tudi vzemljiški knjigi že od leta 1968. Kot je pojasnü Golner. upravljanje pomeni skrb za tehnično izpfžvnost, varoval nje prostora, vzdrževalna dela večjih vrednosti in tudi od- Ob tem fe dejal, da je društvo prostore, ki jih je tudi samo postavilo, dajalo v najem že od leta 1967, zadnja najemna pogodba je bila sklenjena leta 1993 za dobo štirih let. Trije najemniki so stavbo pustili v katastrofalnem stanju. Beljenje, obnovo elektroinštalacij in zamenjavo oken je plačala MOC. 30 dni za sodbo Kljub temu je MOC svoj vpis v zemljiško knjigo dočakala šele leta 2002. In že leto prej je prostore oddala 1 Mih TDC s Lišaninu. jradno reagi- ral, čeprav je Golner pojasnil, da so imeli na občini kai nekaj sestankov. Na koncu so se v društvu odločili, da bodo počakali na iztek pogodbe z Lišaninom. In ko je do tega vendarle prišlo, mimogrede, z več kot pol mudo, so se odloči Zamenja« so ključavnice. Na obravnavi je pričal tudi podžupan Stanislav Rozman. ki je dejal, da TDC zavira obnovitvena d b začas )dredbi dišča, da morajo odpreti vrata omenjene stavbe. Rozman je še dejal, da zaradi tega spora niso mogli prestaviti razstave Grofje Celjski in da je trpela celotna turistična ponudba na gradu. Isto bi lahko reklo turistično društvo. Nenazadnje so prav oni tisti, ki vsako leto pripravijo srednjeveški dan. Glede razstave Grofje Ceijski pa so se dogovarjali, da bi jo postavili v Pelikanovem stolpu, ki so ga obnovili po programu TDC-ja, čeprav je obnovo financirala MOC. Da še danes razstava ni na ogled, na MOC-u zatrjujejo, da je kriv spor med ' tridesetih ?m in MOC-em, D Vlado Kožel i za družbene dej; bo- sti MOC-a (tako ji prejšnji obravnav TDC-ja pravijo, d. gi drugje. Zgodba občine Turi desetih lamigni 1 se dneh. nagiba v smer. da je imelo TDC soposest. bi \'ahkTkar°tako^zSnSaH ključavnice. Sodnica je še de jala. da bi k rešitvi pripomogla lastninska tožba. Vendar TDC nikoli ni dejalo, da je lastnik, in tudi na MOC pravijo, da lastnina ni vprašljiva. Kot so nam Še pojasnili na MOC-u, že poteka postopek za izbris TDC-ja iz zemljiške knjige. Morda bo to rešilo kakšno pra^ šanje. Ali bo s ter rem gradu boljša oziroma sploh kakšna ponudba. seveda če odštejemo srednjeveški dan. bo pokazal čas. ŠPELA OSET 3 vpra-)nudba m [ KRONIKA - PISNIABRALOPf 21 Alkoholna martinovo in veseli december Vzadnjih mesecih letošnjega ieta policisti na naših cestah spet pričakujejo več alkoholiziranih voznikov in s tem povezanih prometnih nesreč ter kršitev. Poostrene aktivnosti na področju psihofizičnega stanja voznikov bodo zato potekale ves praznični december in tudi v prihajajočem Martinovem vikendu. Nadzori tokrat ne bodo usmerjeni le v večerna in nočna obdobja. Predvsem v zadnjih mesecih leta vse pogosteje opažajo, daje vpro-metu več alkoholiziranih voznikov že čez dan, še posebej popoldne. Zato bodo policisti na prisotnost alkohola, mamil in psihoaktiv-nih zdravil pri voznikih po- zorni tudi podnevi. Vozniki bodo ob hujših prekoračitvah hitrosti opravili tudi obvezen preizkus alkoholi-ziranosti. Policisti želijo s tem zmanjševati število alkoholiziranih v prometnih nesrečah in s tem število V prvih devetih mesecih letos je na celjskem območju v prometnih nesrečah umrlo 23 oseb, v enakem obdobju lani 21. Hudo telesno poškodovanih je bilo 130 oseb, lani 133. Lažje telesno poškodovanih pa letos 1613, lani 1241. Več kot polovici prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom, je pri povzročiteljih botrovala prisotnost alkohola. Lotil se je kar dveh v noči na sredo je na Kraigherjevi ulici v Celju, neznanec vlomU v osebni avtomobil znamke Volkswagen Passat. Lastnik pogreša obe zračni blazini, prednje megienke in anteno. Iz treh delovnih strojev z:delovišča v Dobrini pa je v noči s srede na četrtek zmanjkalo okoli 400 litrov nafte. Izvajalec del je oškodovan za okoli 100 tisočakov. V zadnjih dneh pa je bil na delu spet tat barvnih kovin. Na Maistrovi ulici v Celju je obiskal dva objekta, kjer je odtu-jU bakrene žlebove in odtočne cevi. Na prvem objektu je povzročil škode za okoli 80 tisočakov, na drugem pa za okoli 150 tisočakov. M] prometnih nesreč in njihove posledice, zagotoviti učinkovit nadzor v jesenskem času in začetku zime, ko pričakujejo več voženj pod vplivom alkohola ter doslednejše odrejanje preizkusov alkoholizirano-sti predvsem tistih voznikov, ki zelo prekoračujejo omejitve hitrosti. Celjski policisti so pred dnevi izvedli poostren nadzor, v katerem 50 preverjali psihofizično stanje voznikov. Nadzor je trajal med 22. in 6. uro. Ustavili so 689 vozil, od tega so jih 512 preizkusili z alkotestom. Med 512 preizkusi je bilo 57 pozitivnih, pri sedmih voznikih je kon- centracija alkohola presegla 0,76 miligrama na liter v izdihanem zraku. Pri tem sta dva voznika odklonila omenjeni preizkus, eden je odklonil tudi strokovni pregled. 44 voznikom so policisti tudi začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Skupaj so izdali kar 82 plačilnih nalogov, 18 obdolžilnih predlogov, eno kazen je voznik plačal na kraju, 27-krat pa so voznike le opozorili. Poostrene aktivnosti na področju nadzora psihofizičnega stanja voznikov bodo policisti nadaljevali čez konec tedna in nato še ves december. MATEJA JAZBEC Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI SMO Zakaj rušiti? V naši krajevni skupnosti Ponikva so začeli graditi novo osnovno šob, za katero je bil temeljni kamen položen letos v vročem poletnem mesecu, te slovesnosti pa so se udeležili vsi najvišji predstavniki občine Šentjur in predstavnica ministrstva za šolstvo iz Ljubljane. Na ta cenutek smo krajani Ponikve še posebej ponosni, saj smo na začetek gradnje čakaU kar 32 let, saj stara šola ne ustreza več zahtevam sodobnega pouka, sploh pa so zaradi uvedbe devetletke nastale velike prostorske stiske. Šola tudi ne ustreza več varnostnim in zdravstvenim pogojem pouka, ker je prekrita s salonitom. Kot krajana pa me moti, da bodo šolo v celoti podrli, na tem mestu pa naj bi bil parkirni prostor za kaline tri avtobuse, Menim, da bi se dal ta objekt bolj koristno uporabiti, saj bi to lahko bii večriamen- UREDNIŠTVO ski objekt, v katerem bi društva dobila svoj prostor, kot na primer mladinci, upokojenci, kulturniki, saj sedaj ni prostora za interesne delavnice in za druženje. Tti bi se lahko pripravljali programi za kulturno poživitev Ponikve, politične stranke in tudi dn^ aktivisti pa bi lahko imeli svoje sestanke. Sedaj je takšna prostorska stiska, da je treba sestanke z večjim številom udeležencev prirejali kje drugje, največkrat v gostinskem lokalu, ki pa za to ni primeren kraj. Odgovome pozivam k temeljitemu premisleku, preden se prične rušenje, saj bo potem za vse prepozno in napake se ne bo dalo popraviti. Ponikva ima prastaro šolo, ki že sama razpada in je kot takšna primeren objekt za snemanje grozljivk in čaka na dobrega filmskega režiserja, ki se doslej še ni pojavil. Menim, da bi se šola z nekoliko domiselnosti in delno obnovo zelo koristno uporabiti, saj nam takega objekta ne bo nihče več zgradil, rušite pa raje druge objekte, ki so res potrebni rušitve, ker kazijo naš kraj. PETER MLAKAR, Ponikva tus SUPERMARKETVojnik Danes za vas odpiramo najsodobnejši Tuš supermarket Vojnik, Celjska cesta 10, Vojnik, ki se razprostira na več kot 1.500 m2. Obiščite naše bogato založene oddelke: ■ Dežela zdravja s sadjem in zelenjavo, ■ mesnica, ■ delikatesa, ■ kruh z lastno dopeko, ■ bio polica, ■ ter mnogo več. In saj veste, pri nas dobre stvari stanejo manj. Svežina in najvišja kakovost sta temelja, na katerih gradimo naš ugled. Odločitev o nakupu pa vam olajšamo s številnimi ugodnostmi: ■ Tuš klub akcija, izdelki tudi do -50 %, ■ zbiranje zvezdic v Lojalnostnem programu, ■ Vedno nizka cena, ■ Dokazano najcenejši izdelki v Sloveniji, ■ z nakupi v Tušu »tankamo« na Tuš Oilu tudi do 20 SIT/I ceneje, ■ vsakih 14 dni pri Tušu izžrebamo novega milijonarja. Zadnje ameriško mesto prihodnosti «Rekli smo mu mesto prihodnosti, ko so začeli postavljati vse te nore nadstropne avtoceste, ampak v nekaj letih so druga mesta postala še bolj fantastična.« «In katero bi bilo zdaj ameriško mesto prihodnosti?« vprašam Freda, ki me vozi naokoli. »Ni ga,« reče v smehu. »Los Angeles je zadnje ameriško mesto prihodnosti!« Pravijo, da v Los Angele-su ne moreš brez avta. Avtoceste, večnadstropne avtoceste, petpasovnice ... Pravijo, da so ljudje tako navajeni na mobilnost, da ne gredo nikamor na pijačo, ko gredo z žura - ne morejo, ker so z avtom, A vse to ni povsem res. Obstaja metro in obstajajo avtobusi, in čeprav Burton pravi, da »so avtoceste zgradili v hipu, medtem ko so za 14 milj me-troja potrebovali 14 let«, se da priti marsikam. Če le hočeš. Druga izkušnja je bolj zanimiva: metroji (poceni zadeva) so predvsem polni Azijcev, Indijcev, črncev -drugih etničnih skupin, le belcev ne. Metro je prevoz za revne. Nič čudnega za mesto, ki vsebuje območje Glendalei kjer je bilo Še v sedemdesetih črncem strogo prepovedano ostajanje po delovnem času. Saj veste, »dokler mi kosiš travo, si v redu, toda po mojem pločniku se ne smeš sprehajati«. Mimogrede, Kahfor-nija je tudi tista ameriška država, v kateri so pobili največ Indijancev. A nič od tega ne opiše kompleksnih skrajnosti r sta. Na primer Downtown, poln sijočih nebotičnikov in trgovskih četrti, pod sijajnim hiper modernim mostom pa spijo od injekcij prepikani, šibki, umazani brezdomci. Ti so fantomi mesta - podobni drug drugemu, brez doma, a kot senca, ki je doma povsod. Njihovi prenapolnjeni vozički se nahajajo tudi v Pasade-ni, »podeželsko umirjenem« delu mesta, ki je sicer krasna lokacija za nočne sprehode. Še bolje se v tem pogledu obneseta Venice beach, kjer se zbirajo friki z vseh vetrov, in Long beach, ki je idealen obmorski predel. V Pacifiku se sicer kopa le malokdo. Voda je umazana. China town je mesto zase, a čeprav ostale »manjšine« nimajo tako gromko poimenovanih predelov, se ve, kdo je kupil kaj m kje se kdo nahaja - tu so latino, židovski, indijski, armenski predeli ,., Skrajnosti? Slavni Sunset Boulevard je zdaj delno »slab predel mesta«, kjer najdeš gange. V hišah nad ulico, ki so vredne milijon in tudi izgledajo tako, se otepajo podgan in miši. Figueroa Street je le ena od ulic, kjer so na oknih hiš rešetke in na ograjah bodeča žica. Se ponoči tam odvijajo vojne? Burton pravi: »Ponoči za vsakim vogalom najdeš di-lerja s popadljivim psom, iz avla lahko kupiš pest crac-ka.« Izgubiti se je težko, saj ni mesta v pravem pomenu besede, Los Angeles je mesto cest, mesto, ki nima središča, temveč več manjših centrov. Kje si, lahko vidiš tudi po puncah: v revnih predelih so vse močnejših postav, drugače je na Long beachu, v Santa Monici, Pa-sadeni ... in seveda Holly-woodu. Lokacije, kjer so snemali posamezne filme, so sicer povsod po mestu, »na eni je Jackie Chan snemal Rush hour, sledi eden najstarejših mostov, kjer je Polanski delal China town .,.« Toda sredico turistične pogače vzame središče kinematografov, pločnik, tlakovan z zvezdami, Chinese theatre z odtisi rok in nog zvezdnikov, naieteži, preoblečeni v hero-ie s filmskega platna, in nočna bleščanja z vseh strani. Scientologija - vera slabega fantazista L. Rona Hubbarda, ki le »začarala« Toma Crui-sea m Johna Travolto, ima tukaj kar dve ogromni cerkvi, luai to nekaj pove. tmiiA •"'rr.rui.^rr;','^?-"' Vabljeni nii MARTiNOVAN|L STAIERSKIH 7. Vstopnina z večerjo Lcije pokličite Oi 7345 122 3 «30.1?, «ÄS «,».12., /KciiuD.4(W.kii.ntu«, .......MKOimUCOSH sxsmmf^ IMMW P1A(lpro(laja ilo 18% ni/je cffnc 5. novembra 2006 INFO; 03 757 60 00, v. robavflesim imiBtoMtkalmiii tMiMMa«^.'. Salitarg,Diinj,Steyr, Graz,Bad l«M,lltidini|l«što.„ ZMTEVUnPOmOMlE PS««!».'!'! NomletaKMastaqu »tanitetiMotoMiiv cntamnaslal MWVMPWnZ AVTOBUSNIM PREVOZOM 3$.»W$IT NOVO!! ""ÄStetalSm^^ sredi nrntöidiMtniiioaMm na doftn. PoMqano pa tMt ujodiw ■iiHČafsIntM^ UMVMNJUEMtfAitlllUM ».dlOZ-OOOSIT hUäliiimlniilitalMq ■ilnonaniMiM Št 8« -10. n NOVI lEPill i : iNFommcuE 23 Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZVEZDHc STcZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tul * Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 2. lRK 03/819 M 4i mk mÄ jiaCKORISTIT« Martborska It, Celje Iti.: (03) 428-62-70 www.flvfoiitfifegnonief.ti MERILCI PgETOKAZflAKA VW,AUDI.SK00A.t,9TDI KATAUZATORUmVERZAUII LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME t^^^^^HIPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE rac Mikroskopska prenova scenica Renault scenic v sedanji podobi je na voljo od leu 2002, dve leti kasneje so ponudili še podaljšano izvedenko z oznako grand in v vsem tem času je avto našel dovolj veliko število kupcev. Tovarna sedaj rahlo prenavlja scenica, hkrati pa dodajo novo različico, in sicer grand scenica s petimi sedeži - doslej je bil na voljo le s sedmimi. Spremembe na scenicu so sicer mikroskopske, pri čemer so morda najbolj opaaie nove prednje in zadnje luči. Popravili so tudi sedeže, dodali pet barv zunanjosti, nova je prezračevanje notranjosti... Motorjev je skupaj osem, dodan je 2,0-litrski turbodizel, ki zmore 150 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Kot pravijo, bo prenovljeni scenic naprodaj že čez nekaj dni, v nejcenejši izvedenki (1,4) pa bo zanj treba odšteti 4,2 milijona tolariev. VW spremenil phaetona Pred petimi leti je Volkswagen predstavil svojo največjo limuzino phaeton. Čeprav njegov tržni Start ni bil najbolj uspešen oziroma bleščeč in se je nekaj časa govorilo, da bo avto prav kmalu zapeljal v pokoj, mu sedaj očitno ne gre slabo. Tudi zato so se pri VW odločili za premišljeno prenovo ki jo bo težko opaziti. Novosti bodo tudi pri motorjih saj bo avto na voljo z novim 3,6-litrskim V6, ki bo ponu jal 280 KM, medtem ko bo sedanjega osemvaljnika za menjal novi V8 s 350 KM. tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. rTTTTTnü STISKALIICOII sidii, m viiik, igodii [IJ l'J l' r;« pr«lpiii.IeWoii(03|572MI3.ŽBe4 PRODAM IIEICEDES190D,liliiikim,reg.i»ioii inercdes 200 diesel, celega nliFuiitelih, prov.n|e.g.jl».n.l. MASIOVČE, lUrjš. Ptml.» ppiiliiško Ušt i.,pnblii.D80m',iorajenol9;9,z gozdoii, zo 25.000.000 SIT oi. 104.323 E««. lelelon O« 70B-H8. Sw!rpra.ie,l«m».drejKrlKr..t,!.p, G.ri«ipriim.rt,em57t,teli.,Hlp:// !..t.™nj..g.jb..n.l. PUNINApriSevniti.Vk.o.LDkepiinDnini prodem«9.577m'tm™kG-io!peJpr-sl.,«ilepje,p.reni 350 Sll/rP'". 1,46 Elll!/m'>er3.3l3m'triinikepiiieni 150SII/«"i]z.0,62EUIl/m".Telelon 041 708.191. Svitivnn|>,lviiMrej l(rt™.,s.p.,Gori,.pzdi, vk.e.l.žlSe,preJomopotenllOSII/ m'oz. 0,33 flJI/m'.Ieleio. 041 701. H8.Svelovonje,l™n«.dr.jl[rl»™i, !.p.,GoriropriSmori.eni57t,Celie, http://svelovooje.gojbo.net. PONIKVA, Pookvico. Prodamo gospodorsko bivalni objekt, l.grodbenofaza,!prib. lizoo 3000 »'zeniljSčo,za 10.950.000 SH oz. 45.693,54 E««.Ieiefoo 041 70«. HI. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, i.p.,GoriropriŠniartnemS7t,C.lje, bttp:/Avet.vanje.,alba...t. „ IOGAIEC,l)onačkoGoto.Proda.oitono. vanjtkolrlšo|prlbllžno300m'bl>olne površine), lelo Izgradnjo l974,dogroJ|. tevi;85/19)0lnkardijskizeml|lšči|l H zo 26.000.000 SIT oz. 108.800 Ein, labkoločeao.Telelon 041708.198. Sv.t.vaaie,l.a.AndrejK,tovac,i.p., Gorko pri S.orlnen,57tCelje,http:// svet.vaaje.gajba.nil, DRAMUE, Svelelko. PrcHlamo stonovonjsko HS.(let.i,r.dajel966|,zgorizoln ,»p«lo,sHn, poslopje», s približno PRODAM OTOKI(rk,Člz-Kl.Apartmo,78m',novo. grodojiT, atraktivno, 100 m od morjo, piodoin.Ioleloa041 62l>.227 p HA Otoku pradomodvoiapobbnostonovo. oje, veliko 70 m'.Tolelon 031681-917 ENOSOONO optfHnIjeno staoovonje, 38 m', novogradnjo, v PetrDvčab,oddom.Ce. no 200 EUR. Teiefoo 040 216465. garsonjero zo daljši čos. Najearotoo 25.000 SET ^ohrotovolaistraški. Telefon (0315792J77,041354-942. stanavanje.TelefDn041709-906. Ž693 ŠENTIUR. Oddonr opremljeno sobo zo dve osebi, ločen vhod, sonitorije. Telefon 040 543-729. esia foo 041 731.816. VSPOOlUl: ivCelj>.Til|. 13.500.000 SIT oz. 56.334,50 EUR io zozidljivo porok), približno 1.000 m',za 6.500.000 SIT oz. 27124 EnR.Tilel.. 041 708-191- Svolovnnjo, hon Jndnj Kriinvat,s.p.,GorrtopriSmartnem57c, Celje, bttp://svetnvaaj..gajba.ael « KUPIM BIVALNI vikead,vblizn|lokofcl Celja, ku-pim.Telrfon041774.999. sees PARCEIO, 1000 do ISOOm'vokold Žoln ODDAM CEUE.Vaojemdojemoposlovaoslovbov obrtoi coni Prevozništvo, pritličje 235 m', nadstropje 231 m', zgrajeno lelo 1995, s parkirišien.,naiemnino 1.100 EUR oz. 431.352 SIT mesečno^slroškl. Telefon 041 708.191. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Šmnrt-nem 571, Celje, bttp;//svntovonje.BDj. ba.net. nnaiamommonise opremljeno stanovanje. Telefoa 031 61H01. f»24 VCELUnijamemstireišedvosobaostano. vonje brnz opremo, s kopalnico, zo nedo. ločeo čos. Telefon 031 617«6, 031 47H49. 6791 NUDIM POŠIENEMU loom nudimo no Hudln|i opcemljeao,ogcevano sobo In kuhinjo. Telefon 051 203450. 6687 ZAftlSLENEMU dekletu oudinr stonovonjo zo delno pomoč v gospodiajsWu.Telcdon 041621.106. Ž697 [j^REMA PRODAM niDElNO sobno onro in kuhinjska kredenco ugodno prodaoi. Telehn 428-8303. 8728 SKORAJ nov kovc-trosed,vmodriborvi,z 277,031404-782. lUHINinLipaugCKinopcc 226-247 io-Tolefon5453- in.TiUin041 6766 Um* okroglih mešonlb drv, ceno 40.000 Sn-Aloftm, prodonr. Loško, telofoo 031 292-637 67ss SUHA,ro7sekunadrva,bukev,gober,6m, ceoo 60-000 SIT,prod.m.TeHon 040 23^2(8. 6790 SUHA meirsko bukovo drvoio suho mcdr-sko brezovo drvo, 12,000 Sn/tekoä meter, okolico Šmarja, prodom. Telefon 031715821. 6610 ORVAzdostoio prodom. lefcfon 041312-064. ž 699 (03I74J9037 ' eai6 BUKOVA In mošono dtvo, suho, prodom, lelelon 041 929.290. S1328 PUJSKE, težice pribllgio 25 kg, prodam. Telofoo 041 783.292. Ž703 IEUČKOslmonlalko,težJoi približno 150 kg, prodom Telcdon 041974-777 Ž695 KUPIM ItLlCKOsnnonfalko,tozkood78dol70kt, brez številke, kupim-Tolefon 031 879- KMETIJSKI KUHINIO, spoloico, dnevno sobo, omare, francosko posteljo, tcosed, stole, mizo, hladilnik, prolnistroiprodsobno omam ild-prodom-TelefonOSl 424-303. PRODAM PRAŠIČE, teäio 01121 do 40 kg, možen prevoz oh zokol, prodom. Telefon 041 209«5. 6719 ICllC0simontalb,4S0kg,stamtmesecov, pcodam.Telefon03l 654.750. 6720 PRAŠIČE,težko 30 kg, prodmn.Telefon 031 584-358. 6703 PRAŠIČE, BO do 120 kg, prodom. Telefon 041 700.154. p lEUCO, težko ..jepos.» dujo zo vsa storostno obdobja, brez-phičnozo mlajše ženske. Telefon (03) 572M19.031 505495. bopold Ure. šnlks.p.0olenjovas85.Proliold. o PRODAM ZIMSKE gume Sovo 175 65R14,splallščIlo syotbosizoc Roland 12, prodoni.Telefon S4SM56. 8768 VIKEND v Dromljnh, Uriulo In robljeao garažno vratu, brez okvirjo, prodom. Telefon5461.1B7 8787 GARAŽNA dvokrilno vroto, železno, 1B0D7196 cm iu plostiräe volovitke, zeleue, prodom. Telefoa 041 64549B. Š130Z ŠTIRI zimsko gume Sovo eskimo 3, s pkitišci, velikost 175-65'<14 cel, prodam zo 30.000 SH.Telefon (031 545-2957. POSTELJICO, vzmetnico, krzneno jokno, ovratnik lisice io obutev prodam po simboličaiceai.Tofefoa 781-7004,041 924866. 8789 DRVA, brostovo In krove, prodam.Telefon 041 654-729.' Š1S13 ORVA, hrastova, bukovo, žogan les, jovoz, zračoo sob io jogojeto, prodom. Telefon 041474846. 8774 TEUČKU simeotolko, staro 4 ledne, sobno peč Emotherm in smrekove deske, 2 cm, prodam.Telefoa031 298-123. 6778 ZIMSKE pnovmotikesplotišči, velikost 175 BB 14,70 golf 4, pradom. Telefon 041 52IK5B8. L1267 GUIIE Sovo, m «s, 165 651 14, jeklena plolišča51/2j«14fhRclloterturbinu zoopel ostro, letnik 2000 turbo diesel, pradam.Telolon041 274-19B. S1310 Povečajte si možnost dobittca, uredite svoje finance, čustveno žisljenje na podlagi tjele magije, kristalov, višjiti bitij angelov,vedeževanje. ■■■■■■■■■■■■■■ Vitalis 031/782 870 041/234 330 DiinalBlsi 31, UutUjana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! Ht^^četetto- brega priai^^^^^e se5!^^ to«, po9c»orov.di^»eä(id9^. S)x>^ ^.ri^jtc j^^ša $|t8p2tvlj6hj3. 031/782 870 041/234 330 jssnzmnn KREPITI Do 7 let, na osebni dohodek ali pokojtiino, do 50 % obr. Krediti o osnovi vozib ter leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM! SIMPATIČNA, 39-letn(i ženska, vHka, S (o-kultelno izobrazbo medicinske smeri, želi Ma do 54 let. Resno. Telefon 041 24U47;vMrw.superolan,si.6756 MO^I, 40 lel, samski, deloven, bi s« rod preselilkženski, lahkoti na kmetiio. Lahko si momica, vdovo ali samsko. Telefon 041 248-647; www.supero-lan,si. 6756 ZDOMEC, 48 let, premožen, iz Švice, želi spoznoti žensko do 44 le). Sem višje postave, 182 cm. Resno zveza. Telefon 041 248447; vmw.superalan.si. 6756 SMetni moški, še vezan, razočoron, želi spoznati žensko za prijateljsNo ali občo-snosreconio. Pošlji sms ali pokliči 040 1814)10. eaoi KAZOCARAN, osamljen font želi spoznatr iskreno,zvesto dekle.Telefon 031807-376. ZAPOSLITEV ••. Zaposlimo natakarje/ice vnovigostilniflaTeharju. GRADNJE KAPETAN, d.o.o., Startetova 16a.3000Celje. tel.: 03^t86a), 8gn-.041324761 Tel,: 02/252/48/26, lax; 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991 POTREBUJETE DENAR d.mtlišl(o>l3,(#,širi ponutlbo izpo^je strojev In noprov. TJ.Iorr|D41)629«4,S4Mll. n CENITVE nepremičnin In promičnin zo vse ntrmene.Hr)l,il.o.o.,PorižljelS,BrD-slovie,Iololon041 149-234. V CEUSKI ene«' nutlimo terensko tlelo z evropskim plofllom-Torro.Selo 7,3320 »elenj.,telefcn041 747-126. e2sa ZAPOSlIMOmlojšogomošliogoznlniol-ništu] tlelo. Zaželene Izkušnjo, možnost redne inposlilvo. Tekom, Elzn Borglez, s. p., Goririto 14 li,Šonljur, telefon D41 35™. S129B ZAPOSlllldel.vrozo.üloloienios.00 liO.DOO SIT nolo. Telefon 040 754-02S,.rl7dolS.uro.«obeitoŠket,s.p, lrlie33,T.ltorjo. 8748 PIZZERIA Toufos, Miran Kajmo, s. p., lever 40, P f«ZOI,gro(liteljilPekenkurerKniliconoli Izdelujemo strojne tlote,omtrte in vso vistefosod.Ielef»r031 59M55.0mes, d.o.o.,Udino40,Seviiko. 8738 IZOEIIUEM poji in bojlon'o zo (oitrnlno drva ie 12m'suhih bukovih drv in borove >losne, prodam Tohifon 10315771-951.8788 MEŠANA Jna prodom. Telefon 031 561 011. Lia« DVE kloitn suhilr bukoilb drv, v okoliti loškega, prodom. Telefon 141 236-463. 8777 IHElEzobrjovo ugodno piodom. Telo. fon 051 631-304. li2«4 ZAP0SII«|0 STOOJNEGA KUUČAVNI l4AraENU - Z ZNANJEM VAIUENJA, Informanjs na telefon: 03 7817 GOTOVINSKI BanKREDITI dO 8 let tudi za PLAČO ali POKOJNINO poej 70.000,00 sit Št.sa-10.el i.kušnjomi.«b..,drejKavko,s p.,Ul.l.djske!ile22,Šeitjur,telefon 141614410. 28 i CUE TL. :y Ne budite me več. Saj bi bilo lepo še živeti, če ne bi bolelo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mamice, ome in tašče MARIJE SLAPSAK se isicelje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 tae do - šporina rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, vodja Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri-VodiCvetana; Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17 uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek, vsakih 14 dni ob 19. uri. PLAMINSKI : KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica: vabi v soboto, 18. novembra, na Kaludrovi-co (974m). Z naročenim avtobusom se ob 5.00 odpeljemo s postajališča pred parkirno stavbo na celjski Glaziji. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. Petek ob 20.00 IzspovedniceMarko Lukič: Naladji Razpisuje natečaj za pravljico. Pravljice morajo biti poslane najkasneje do 31. januarja2007 na naslov: Društvo ŠmocI, Mestna ulica 2. LaSko ali na e-mail: tanja@smocl.com, info na tel: 051-425-953. Ob četrtkih in sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umetnosti: - četrtkovi francoski filmi, - sobotni glasbeni dokumentarci Redne aktivnosti: Fanzin Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Evropska prostovoljna služba; postani evropski prostovoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja Šmocl-ove urice Vsak dan od 9.00 do 12.00 za najmlajše pripravljamo projekcijo risank, dniženje ob igranju namiznili iger, bra-nje pravljic, kuharsko delavnico Lonček kuhaj, izlete v naravo in še mnogo drugih zanimivih stvari. TV-oddaja Izpod korenin Iščemo sodelavce za TV-oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije, i^alce, scenariste). Priključite se mladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdništva. 20.30 Hotel Žonta Melodram, koncert z občutkom Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13. do 15. ure. ŽPORTANJE Vadba pilates joge: objekt Tojnko v obrtni coni. Torekinpetek ob 18.00. Rekreacija: telovadnica OŠ F. Malga-ja. Sobota 14.30, košarka. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva IVi-pex Celje, gostišče Hochkraufnemerje in restavracija na ceijski železniški postaji: likovna deia Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-.......itemoCeljskigrofi, 19.00 Dom kulture Nazarje winrw.radiocelje.com HITRO NAROC'TE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in pel obranjeolhrtjenju in delu na območju 32 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodajistane torkova izdaja Novega tednika 150 toiaijev(€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1,700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki breipiačno prejemajo »e vsa posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravk» do trah breiplacnih maiih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 IJ'H' s prilogo TV4»KiWOI mih strani televizijskega sporeda I ti is sveta glasbe in labave. NAROČILNICA bo podata uporabljal »mo» Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podi et)e opravlja časoplsno-založniško, radij sko in pencil sko-tržno dejavnost Naslov: PreJemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). läjnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine; Majda Kianšek. Mesečnanaročninaje 1.700tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plači^e 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana C vim. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fot<»rafije: Gregor Kadč. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesisn.com E-mail uredništva: te>^ik@n!-rc.si; Odgovorna urednica: Simona Btglez Urednica informativnega programa: Janja Intiliar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@>nt-rc,si. E-mail v studiu: info@radioceije,com Mil. ü Brečko-Poklič, Bra lari Petek, UrSka Seli la Šolinič, Dean Su e Jeranko, Špela Oset, nlk, Branko Stamejčič, Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vc^ Ciabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko TäefiJn: (03)42 25 190 Fas (03]54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poŠti: agencija@ni-rc.si MV! TEDNU 31 Nagradna križanka POMOČ: KARNEOL-rdeč različek kalcedona, KATA L IN-sintetična smola, NAA8-lcvi pritok Donave v Nemiiji, YALC-ameriika univerza v New Kavnu Nagradni razpis 1. nagrada: monografija o Edvardu Kocbeku in 3-iirna vstopnica za Terme Oiimia 2. nagrada: i^njigi Janka Modra: Vladar Samo in Marie-Christine D'Welles: Kako bi spregovorili o hašišu 3. - S. nagrada: darilni bon za 1.000 tolarjev za nakup v Modetexu Laško ' Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. novembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 3. novembra 2006. Rešitev nagradne križanke iz št. 86 Vodoravno: TRZ, REN, DNO, NEJ, JG, AAR, MR, AVTO, MP, ALAOTRA, PRIIMEK, BIG BEN, ALDINA, AKNE, GRK, KAŽANI, NICEA, IGRAČAR, GROS, SLAVOMIRA, lA, UL. TED, VALIN, ŠPOTAR, DAHN, OG, IDA, UREA, RISALO, KOŽAR, PLOSKORIL, ITAKA, POLT, JATA. Geslo: Znanje brez prakse je šele pol umetnika. Izid žrebanja 1. nagrado - mnografijo Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, prejme: Janez Repe, Ulica Prekomorske brigade 4, 6230 Postojna. 2. nagrado - triurno vstopnico za kopanje v Termah Oiimia in knjigo V kraljestvu kondoijevin neviht, pejme: Alojzija Lipar, Delavska 16, 3000 Celje. HOROSKOP mm : Vzemite si več časa zase in za svoja čustva. Nekdo, ki uas prav rad vidi, se vam bo na vsak način skušal približati. V ljubezenskem življenju vlada prava zmeda, zato si ga čimprej skušajte urediti. On: Najprej boste deležni delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko le želeli. S partnerko se boste spustiU v nenameravano naložbo, ki pa ne bo čisto po vašem načrtu. Zaupajte ji! v Neka oseba pričakuje vašo pobudo, zato bo najbolje, dajo presenetite z darilom, preden bo prepozno. Izkazala vam bo svojo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en mah. Le tako naprej! On: Po tihem še vedno čakate, da se vrne, a se lahko zgodi, da boste razočarani. Srečo si boste morali poiskaä v objemu drugega, kar pa ne pomeru, da ne bo to prav prijetrm kombinacija. Veliko sreče pri izbiri! Ona: Živi se od hrane, ne od dela. Zaradi pretirane marljivosti ni še nihče postal narodni heroj, tudi spomenika mu niso postavili. Umetnost je u tem, da ste vedno na pravem mestu in se družite s pravimi ljudmi. On: Ko boste že na robu uspeha, se vam bo ta nepričakovano oddaljil In ponovno bo treba začeti vse od začetka, še dobro, da se bo pojavil star prijatelj. ki vam bo v vsem skupaj kar precej pomagal. DVOJČKA ^ Ona: Vreme vas bo zmamilo na sprehod in spoznali boste nekoga, ki vam bo u prihodnosti še veliko pomenil. Nikar se ne obotavljajte, ampak vzemite ird-ciaävo v svoje roke - uspeh enostavno ne more pobegniti On: V nevarnosti ste, saj vam lahko prijatelji hudo škodujejo, ker ste bili toliko časa do njih skrajno brezobzirni. Seveda pa vam bodo dali še zadnp ■nrotnost. ki jo le izkoristite, saj bo kasneje prepozno. Ona: Pazite, da si ne bo partner napačno razlagal zasanjanih pogledov prijetnega neznanca, ki ga boste srečaU v nakupovalnem centru. V tem trenutki si pač ne morete privoščiti prepira v vajini zvezi. On: Malo več pottpežljivosti vam ne bo škodovalo. Dobro bi bilo, če bi si dali dopovedati, da nimate vedno prav le vi. Včasih je pač treba prisluhniti idejam drugih in upoštevati njihova mnenja in nasvete. mm Ona: Če boste z ljubljeno osebo našli skupni jezik in boste stvari skušali reševati skupaj, vam bo le steklo tako, kot si želite. Thdi partner bo znal ceniti vašo spremembo na bolje, kar ne bo prav majhna stvar... On: Navaditi se boste morali razmišljati na drugačen način. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tega, kar bi radi. Na koncu pa se boste spraševali, kje zbmka ste ga polomili. mu Ona: Nikar se ne spuščajte f nič tveganega, saj vam trenutna situaciia ne obeta prav nič dobrega. Se najbolje bi bilo, če bi ostali kar u postelji. Tako bi se izognili pretečim neprijetnostim in se prav prijetno zabavali. On: Nikar si na podlagi govoric ne ustvarjajte sodbe o drugih. ker se vam lahko takšno početje še maščuje. Raje preverite vse skupaj in se šele nato odločite za naslednji korak. Na koncu se bo vse skupaj uredilo. KOZOROG Sk Ona: Dokler ne boste uporabili pravih čustev, bo sanjarjenje o veliki ljubezni povsem zaman. Nehajte se sprenevedali in ne igrajte se s čustvi drugih, saj se vam bo to maščevalo. In takrat ne bo niti malo prijetno. On: Dosegli ste use, kar ste lahko, zato malo počivajte in nabirajte moči za nove podvige v bližnji prihodnosti. Pojdite na sprehod v naravo, sproslUe se in skušajte pozabiti na težave. Precej bolje se boste počutili! 3. - 5. nagrado - vstopnico za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Jerica Senica, Planina 14, 3225 Planina pri Sevnici, Silva Jaiišovec, Žaganeva 15, 3000 Celje in Ana Simončič, Ob strugi 22, 3311 Šempeter. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. "■ev VODNAR ^ Ona: TYenutnoživljenjsko obdobje je vse prej kot dolgočasno, zalo je najbolje, da ga dodobra izkoristite za zabavo in prijetno druženje z ljudmi, ki so vam pri srcu. Obeta se vam ljubezenska avantura. On: Znašli se boste sredi prave zmešnjave, zakatero niste prav nič krivi. Vendar vam bo pomagal nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali. Pokažite vsaj malo hvaležnosti in Ona: Ponovru) boste obnovili vezi s prijatelji, s katerimi ste bili še pred kratkim na precej bojni nogi. Tokrat boste našli kompromis, ki bo zadovoljeval vse, pa še zelo konkretno korist boste imeli. On: Pred vami je velika odločitev, zato se nikar ne prenaglite. Če boste pravilno reagi-raU, vam bo uspel osvajalski pohod. ki ga že dolgo načrtujete, sicer pa se boste kot že tolikokrat doslej obrisali pod nosom. Ona: Nikakor se ne boste mogli odločili med partnerjem in simpatijo, ki prihaja v vaše življenje. Nikarne storite prehitrega koraka, saj imata obe alternativi tako dobre, kot tudi slabe strani. Ne bo vam lahko ... On: Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spo-primete. saj se lahko sicer vse še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine... Ona: Za uspeh ni dovolj le trdo delo, temveč tudi malo iznajdljivosti, ki vam je res ne manjka. Malce bolj se potrudite in videli boste, da ste tudi uz sposobni podvigov, o katerih ste nekoč samo sanjali! On: Nekdo, ki si že dolgo prizadeva vzbuditi vašo pozornost, se nalašč dela bolj neumnega. kot je v resnici. Storite vi prvi korak in spoznali boste, da se bo bogato obrestovalo. Potrebno bo le make poguma... Sc 69 dni še 69 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniici Novega tedniica Kramer proti Kramerju Celjski »Evropejec« Roman Kramer je vse bolj n^o^ešljiv tudi na različnih družabnih prireditvah. Nazadnje smo ga prešerno nasmejanega videli na Modnih navdihih. Morda je tudi tam iskal kakšen navdih za nove evropske projekte, ki jih v Mestni občini Celje proizvajajo z nadzvočno hitrostjo. Prav Roman Kramer je tisti, ki v občini skrbi, da ne ostanejo zgolj na papirju. Zna jih opredmetiti, kar je dokazal že velikokrat. Morda se je v družbi soproge in Marka Cvikla (direktor podjetja VO-KA, op.p.) tako prešerno veselil tudi zato, ker je »njuna« čistilna naprava v akciji Naj mesto cveti postala najlepši objekt javnega pomena. Foto: GREGOR KATIČ gostmecSožo Radič, Janez Ksnin iz podjiitja l-Rose in DJ Klei Pokušina rosno mladega vina Pred martinovim je postala predstavitev mladih vin podjetja Vitica že tradicionalna, letos so jo v Hotelu Stortnan pripravili že osiihč. Na njej se zberejo poznavalci in ljubitelji dobrih vin, ki jim lep večer pripravijo tudi s poirtočto srednje šole za gcretmstvo, ne manjka pa niti jedače niti kulturnih utrinkov.. . '^oto! GREGOR KATIČ Legende morajo biti zraven s prevzemom funkcije športnega direktorja pri rob klubu Celje Pivovarna mih legend na tribune. po tekmi lige prvakov med Celjem in Sandefjor- Laško je Slavko Ivezič poskrbel tudi za vračanje celjskih rok V prostoru VIP dvorane Zlatorog so se po tekmi lige prvako dom znašli tudi bivši krožni napadalec Milan Pevnik [z leve), pa krilo Jure Koren, prvi član A reprezentance Jugoslavije, in Tone Goršič, začetnik vrhunskega rokometa v Celju ter obenem avtor številnih knjig in publikacij o tem športu. Foto: NM Energetske točke pomagajo žalski župan Lojze Pose-del se je tik pred volitvami postavil na energetsko točko pri ribniku Vrbje. Je to vplivalo, da je dokaj z lahkoto porazil ostale štiri kandidate? Da se ne bodo pred drugim krogom volitev sedaj vsi kandidati gnetli v Vrbju ... nHitem z Violete Štiqs,ki ima v Žalcu franeosl(o restavra#i. STE BILI POŠKODOVANI poravnavaj v prometni PiCEUE, Ljubljanska ce nezgodi? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 10801314