Pcsata^z^fc štev«! V a 30 vinarjev.
sev. 276.	v Himnam v soDolo, dne 30. novemura isn
LelO XLYL
m V«l|a po polti t ea
U mio lato a.praj.. K 50" -•a ea «*««• „ .. „ 4 88
•a H«n>Aljo oeloletno . „ 85' — ■a oatalo laoaamar*o.
V LjnbllanJ oo la aala talo aapral. aa aa aiaaao „ , »firm i«na«n aiiiii«,
bb Sobotoo izdaja: a
Sa eeio lata.....K 10'—
aa Hemfil|o oaloletno. „ U'-aa ostal« laocamat*o. - 18 —
MT 0 redni Atva |a ? Kopitarjevi allol iter. 6/11! BoKoplal aa oa vračalo; aalraaklrann rl<irn rs n<? ■b »prejemalo. — Uredniškega talaior* >tav. 50 «
Političen list za slovenski narod.
Inaeratii ona Rnoatoipoa pautrrau (M aa Uroka ta 3 mm rUaka tU aje
proatar) aa aakral . ... pa BO« aa Iva- la va«krat . „ u _ pri »e«|tk aaruAltlk prlmaraa popaat p« too«*«re. Ok aobotak d volni tartL
r. ■. j Poslano; amai Baoatol«ia patltrrata O I* lakaja lu Imiall aa-i«i|« ta traaaika, ob t. ari pop. Bata* teta* priloga Tacal nt
Dprinlitvo Ja ? E«pttar1«vl allol ŠL t — Ra6aa poŠta« brmllnlo. a*strt|aka it. 24.797, agrak« !IJ>11, bo««.-jarc. iL 7583. Opravniikaga lalatoaa iL M.
Jugoslovanski škofje za slovansko
bogoslužje.
Sestanek jugoslovanskih škofov v Zsgrebu.
Zagrebški nadškof je poklical na sestanek vse jugoslovanske škofe, da zavzamejo načelno stališče v glavnih vprašanjih, ki se sedaj javno prerešetav jo.
Prišli so dne 27. novembra t. 1. v Zagreb škofje ljubljanski, banjaluški, senjski, križevski in splitski; pomožni škofje Šarič, Premuž in Lnng; drugi škofje so poslali tvoje zastopnike.
I.
Soglasno so sprejeli sledečih pet resolucij, namenjenih Narodnemu veču in .vsej javnosti:
1.	Zbrani jugoslovanski katoliški episkopat radostno pozdravlja zedinjenje *seh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo; priznava Narodno veče kot vrhovno provizorno oblast, in priznal bo istotako tisto definitivno oblast, ki jo bo ustvarila volja naroda po konstirianti.
2.	Jugoslovanski katoliški episkopat si bo prizadeval; da sc z vsemi verskimi sredstvi upostavi po dolgotrajni vojni omajan-, krščanska morala; posebno si hoče prizadevati, da bo katoličanom svet na pravičnosti in krščanski ljubezni zasnovani socialni red, svet krščanski zakon in nedotakljiva zasebna last.
3.	Jugoslovanski katoliški episkopat se trdno nadsja, da bo jugoslovanska država priznala pravice katoliške Cerkve in vse dotične točke uredila dogovorno s «v. stolico.
i. Jugoslovanski episkopat uvideva, kako opravičeno je, da pride revnejši del kmetskega stanu do primarne zemljiške posesti in da je v to svrho potrebna agrarna reiorma veieposestev; zato je s svoje strani pripravljen ^poslovali dovoljenje sv. stolice, da sc proti pravični odškodnini odstopijo od cerkvenih velikih posestev v to svrho potrebna zemljišča.
5. Jugoslovanski episkopat želi in hoče, da živi v krščanski ljubezni in najboljšem razmerju z vsako v Jugoslaviji priznano veroizpovedjo, a seveda v prvi Vrsti s pravoslavno hierarhijo in pravoslavnim ljudstvom.
II.
Poplali so izjavo udanosti, pokoiščine in spoštovanja papežu Benediktu XV. a ^prošnjo za blagoslov mladi Jugoslaviji,
Pooblastili so nadškoia, naj čim prej v imenu vseh VLOŽI NA SV. OČETA PROŠNJO ZA DOVOLITEV LITURGIJE V SLOVENSKEM JEZIKU, IN SICER SV. MAŠE V STAROSLOVENSKEM, DRUGIH OBREDOV PA V ŽIVEM NARODNEM JEZIKU.
Sklenili so, naj se nadškof v njihovem imenu pri mirovnem kongresu zavzame za zavod sv. Hieronima v Rimu, ako bi mu pretila kaka nevarnost.
Izrazili so priznanje senioratu za odločno in uspešno delo, ki tudi v teh razburjenih časih ni prenehalo, želeč naj tudi v prihodnje v zvezi s škofi delo nadaljuje.
Poslali bodo skupen pastirski list vsem katoličanom naše Jugoslavija.
Razen teh vprašanj so se peča'! z nekaterimi bolj neznatnimi in končali posvetovanja v petek z zahvalno molitvijo pred Najsvetejšim.
Posvetovanja v
Zagreb, 29. nov. (Lj. kor. ur.) Iz Belgrada poročajo preko Zemuna: Danes ob 10. uri dop. so se v tukajšnji mestni hiši sačela pogajanja med odposlanci Narodnega veča v Zagrebu in zastopniki vlad ter parlamentov kraljevi-ae Srbije ter Črne gore. Pogajanja zadevajo nadaljnje ukrepe, potrebne vsled proglasitve ujedinjenja vseh jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno državo. Predvsem je potrebno sporazumljenje glede ustanovitve skup. vlade in enotnih določil za prehodno dobo. Odposlanci Narod-,iega veča imajo v tem pogledu n e o m e -leno .pooblastilo in morejo skleniti dogovore, obvezne za vse ozemlje. Sklcnjerc dolečbe ob-držc tnoč samo za dobo do dne, ko se sestane uslavotvorna skupščina iz vseh jugoslovanskih ozemelj in stvori končnoveljav-10 ustavo. Na hiši, ki v njej biva regent Aleksander, plapolata poleg srbske tudi Srvatska in slovenska trobojnica.
Belgrajski sestanek pripravlja konsti-tnanto,
Bosna in Hercegovina pro'.i Italiji.
Narodno veče pri srbski vladi.
Beigrad, 29. novembra, Delegati, ki so prišli iz Zagreba, so izvolili izmed sebe odbor treh članov, ki bo v nepretrgani zvezi s srbsko vlado. V ta odbor so izvoljenih Svetozar Pribičevič, dr. Smodlaka in dr, Pavelič.
Novo srbsko ministrstvo.
Beigrad, 29. novembra. Sedaj je sestavljeno in potrjeno novo srbsko koalicijah o ministrstvo v Parizu. Za ministrskega predsednika je ponovno izvoljen dr. Nikola Pašič.
Beigrad, 29. nov. Novo srbsko ministrstvo It: sestavljeno, takole: predsednik ponovno . Pltšič; uk in bogočastje Lazarevič; notranje j stvari Tripkovič; javna dela Sunovič; vojska, I gospodarstvo Marinkovič, pravosodje .lanko-i vit.
Avdijence pri princu Aleksandru, i Beigrad, 29. Frinc-regenl Aleksander je | d ui£3 sprejel v posebni avdijenci podpredsednika Narodnega veča Svetozarja Pribičeviča toda iz te avdijence se še ničesar ne poroča.
Beigrad, 29. novembra, Hrvatski delegat dr. Pavelič je bil sprejet od srbskega regenta Aleksandra v posebno avdijer.co, Razgovarjala sla se o vseh naših jugoslovanskih vprašanjih. Dr. Pavelič je izjavil regentu, da naš cilj ni Velika Srbija kakor tudi ne Velika Hrvatska, ampak edinstvena demokratična država SHS. Dr. Pavelič je odnesel iz avdijence najboljše vtise.
Srbski princ Aleksander potuje v Pariz.
Beigrad, 29. novembra. Te dni cd de regent Aleksander v Pariz, du se t|'am posvetuje z Wilscnom o jugoslovanskih zahtevah, o katerih bodo razpravljali na mirovni konferenci.
Zagreb, 2«. novembra
I/ pni ame/.nth 'rnja-
krajev v Bosni (Bjhač. Banj;i.luk;i, vor, Fešanj i. dr.j pribijajo izjave odborov Narodnega veči, da. naj se Besna in Her-gov'na proglasUi za integrn.'ni de! kru-vine Srbije in dn naj i/.rečeti pokorščino lino kralju Srbije, Bosenska vlada SI IS
je izjavila, da so te izjave samo lokalni akt rodoljubov posameznih odborov Nar. veča. Uradno se kaka tozadevr.a akcija ne namerava ukreniti. Za rešitev bosen-rko-hercegovsk.ega vprašanja je meritoren danes edino sklep osrednjega odbora Narodnega veča v Zagrebu cd 24. t. m. Predsednik bosanske vlade Atanazije Šola in dr. Dimovič sta odpotovala v Eclgrad iz Zagreba kot bosanska delegata. V Zagrebu zastopa pri predsedstvu Nar, veča bosanske interese dr. Čorovič. Iz Dervenče v Bosni je dešel brzojavni pozdrav naroda, v katerem radostno pozdravljajo sklep osrednjega odbora Nar. veča z dne 24. t. m. V omenjenih krajih'Bosne so izšli omenjeni proglasi v imenu celc Bc;;ne in Hercegovine ter v imenu vseh treh veroizpo-vedanj. Posamezni rodoljubi so v ski beli zaradi stališča Italije in od tod tudi izvira ta radika'izem. Vsi li pojavi sc nikakor pc rinejo tolmačili ket kak parPkularizcm. O usodi cele države SHS bo v prvi vrsti | odločeval ves narod SHS v najširših slojih na konstituanti, a naši delegati bodo skupno z dr. Korošrcm in dr. Trumbičem, ki pride t a v Beigrad, pripravili za to vse potrebno. Pašič je ponovno izbran za min. 1 predsednika srbske vlade v Parizu. V Zagrebu je danes mnogo poverjenikov in izvoljenih delegatov, ki bodo znali rešiti na-5r vprašanje v popolnoma demokratskem zmislu. Stranke so se pričele konsolidi-' rati, ako izvzamemo zakulisne elemente, ki niso bili iskreni prijatelji edinstva. —■ Bosna in Hercegovina sle pokazali svoje posebne želje, vendar pa bc:ti v vprašanju skupne države SHS z nami in s Srbijo složni. To jamčijo njuni zas'')puiki.
Divlan^e nemške so&afio s3<e prosil Slovencem*.
Poroča g. vikar Smodej.
Celovško vojašivo, ki jc boljševiškega duha, linruii pa skrajno nemšitonacionalno, ]e dobilo polno moč v svoje roke. Nemški vladi je zrastio čez glavo. z.ačelo je prav resno ogrožati slovensko prebivalstvo v Celovcu, pa tudi resni Nemci, zlasti posestniki in trgovci, se tresejo pred njimi. L)ne 28. nov. je uurio v slovenski hotel Trabezinger kakih 40 vojakov oa vojaškega sveta, kjer so začeli razgrajati in iskati nekega slovenskega orožniškega siraž-lrioistra. Urozili so, da ga morajo dobiti za vsako ceno, da ga ubijejo, obesijo, ustrelijo ali raztrgajo. Na mestu mora biti mrtev. Udreti so hoteli v vse sobe. Komisar Smodej jc v pisarno siišal ta krik in vpitje in je šel na hodnik v prvem nadstropju pogledat, kaj ta krik pomeni. Tam zagleda par ouoroženih, razburjenih vojakov z revolverji in potegnjenimi bajoneti, spodaj pri vhodu hotela pa so kričali ostali vojaki. Vpraša jih, kaj da hočejo v hotelu. Rekli so, da morajo dobiti v roke slovenskega stražmojstra, da ga umore. Stali so ravno pri vratih njegovega stanovanja. Komisar Smodej je zahteval njihovega poveljnika, oziroma da se legitimirajo. Ker lega niso hoteli storiti, je vprašal enega izmed vojakov: »Z revolverjem ste udrli v hotel?.< Vojak dvigne bajonet in pravi, seveda v nemškem jeziku: »Da, revolver tudi imam.' Komisar zahteva nazodločneje, da ga peljejo k poveljniku, protestira proti takemu divjaškemu nastopanju in odide v vežo v pritličju, nakar mu vojaki v prvem nadstropju sledijo. Spodaj je bil strašen vik in krik. Komisar naleti ravno na ključavničarskega vajenca, ki je hotel z vetrihom odpreti vrata k telefonu. Odrine fantiča od vrat in zahteva od vojaštva', da mu pokažejo poveljnika. Odgovore mu. da ne potrebujejo nobenega poveljnika, da bodo že sami izvršili, kar jc treba. Komisar jih vpraša, Česa da pravzaprav iščejo v hotelu. Eden izmed njih odgovori: Tukaj je neki strazmoj-sler, ki se je prej prišteval za Nemca, sedaj pa ie Jugoslovan . Drugi so trdili, da jih je v neki gostilni prej izzival, kar pa seveda ni verjetno, pač pa jc verjetno, da so ga oni nahru-Iili in da jim je stražmojster dal pravi odgovor. Komisar hoče k telefonu, nakar mu zastavi vojak pot. Komisar protestira proti na-silstvom, zlasti proti temu, da ga ne puste k telefonu. Nato so se pogovarjali, ali naj ga puste k telefonu ali ne. Ko ic komisar videl', da je že nekdo pri telefonu, jc konštatiral samo, da ga vojaki nc pusle k lastnemu telefonu in da nima ž njimi več govoriti. Odšel je v prvo nadstropje, da spravi ua varno stražmojstra. Vojaki v v< 'i so začeli besneti in odhajajočemu komisarj i grozili z vzkliki: Bajonet v trebuh! Komisar mora ven, tukaj ne potrebujemo jugorlovar'r.'.r"!a komisarja!- To je bilo proti S. uri zvečer. Popoldne prci je prišel v hotel že neki vojak in povedal natakarici, da bode hotel že zvečer videl, kaj da se bo zgodilo. Vojaštvo je govorilo oo. mestu, da bc'
bolel nodnali v *raU.
• Komisar jc šel k stražmojstru in ga je skril. Mož je bil seveda sililo razburjen in sc neliaj časa obotavljal, češ, da se tej bandi nc umakne in da rad žrtvuje življenje za' svojo domovino. Žena njegova je seveda vpila in se jokala in ga prosila. Na pomirjevalne komisarjeve hesede se je vdal. Nato prideta v holei dve zelo močni patrulji. Ena patrulja je odšla v prvo nadstropje, druga patrulja je pu obstala pred hotelom. Niso prišli razganjati soldatesko, marveč izvajati njene naklepe. Komisar Smodej je stal ravno na hodniku prvega nadstropja, ko pride patrulja. Očividno ga niso spoznali. Ko so ravno korakali mimo njega,Je rekel njihov vodja: >.Wenn wir heutc den Smodej bekonimen, vverden wir ihn auf-hangen. (Ako bomo danes Smodeia dobili, ga bomo tudi obesili.) Gospa Vencerl, ki je tudi to slišala, sc obrne proti komisarju, rekoč: ■'Ali šle slišali?. Nato ga je povabila, da vstopi raje v njeno stanovanje, kar jc-komisar storil in tam čakal, dokler patrulja ni od šla. Patrulja je odpirala vrata hotelskih- sob, pa nikjer ni našla skritega stražmojstra. Vdrla je tudi v komisarjevo pisarno in vprašaia, kje da jc komisar. Odgovorili so ji, da ga ni tam Med tem časom je soldateska strgala tablo iu trgovini g. Vajncerla, katera je imela dvojezičen napis, zdomili so jo in neki fantič jo ie pobral, češ, da bo imel ilrva za zajuLrek. Prot 9. uri se je vojaštvo odsi.. anilo, ker ni mogio dobiii niti enega, niti drugega. Prerezali sr tudi telefonsko žico na hotelu.	' '
Drugi dan popoldne je k;:r:ki!o mimo hotela vojaštvo v popolni opravi, <; sedmimi strojnicami, z oficirskim koroni na celu, bro-ječim kakih-60 do 80 mož. Vseh skupaj je bilo kakih 400 mož. Proti hoU..i šo vzklikali in vpili: »per Kommisa: muB heraush Nalo so korakali po celem mestu, da so zbrali radovedneže in opozorili občinstvo na to, kar ima priti. Oglas'li so se-pri vseh znanih sioven-sk:h hišah in srcU napise pri Mohorjevi druž-]v, pri Areaitni krr.ki. pri pisarni dr. Brejca in pri d:-. Miillerju. :'rl slednjem jc bil čisto slučajno t,idi komisar Narodne \ iadfe. Vojak, ki je prišel v pisarno z nasajenim bajonetom, je zahteval, da dr. Miiller sam sname svojo tablo, česar la seveda ni stor il. Vprašal je vojaka, na čigavo povelje da prihaja. Ta mu je odgovoril, da v imenu poveljnika Hiilgerta, to je vojaškega poveljnika v Celovcu. Na glavnem trgu je neki dosedaj šc neznani civilist hujskal zbrano fakinažo, češ, da bi bilo treba slovenskega vojaškega poveljnika majorja Lav-riča s Srhodejem in Lavričevo srbsko telesno stražo vred tam obesili. Ko je vojaštvo, pri katerem je bilo ludi precej mornarjev, opravilo to delo, jc odkorakalo v hotel Trabe-singer«, kjer so hoteli dobiti, kakor že omenjeno, slučajno odsotnega komisarja. Iskali so ga povsod in izrazili domnevo, da je morda skrit v kaki omari. Kai da so ž niim nameravali, ni ležko uganiti. Ko ga niso našli, so zopet odšli. Prerezali so tudi telefonsko žico pri d". Miillerju, odkoder je preje komisar telefoniral o dogodkih v Ljubljano. Tako celovški Slovenci n'so imeli z Ljubljano, oziroma z Narodno vlado nobene zveze in komisar Smodej se je z dr. Pirnatom še isti večer odpelial v Ljubljano, da poroča vladi o dogodkih. Obrani Slovenci, ki se vsi treseio za svoie ■'. vljenje. so komisarja nujno prosili, da odpotuje, ker bodo šc isti večer planili po niem ga umorili. Kako je položaj v. Ce'oVcu sedaj, ni znano. Pripomnim samo še, da so vo-jlki povpraševali tudi po dr. Pirnatu, ki io komisarja Smodeja v mnogih slučajih zastopal
Proti naoovedanim nasilstvom koroških Nemcev proti Slovencem. Predsedstvo Narodnega veča v Zagrebu pooblašča Narodno vlado SHS v Ljubljani, da v imenu Narodn^a veča v Zagrebu kar najostreje protestira pri deželnem odbor v Celovcu proti vsake- nasilstvu in da zahteva, da vzdrži deže rlbor za vsako cero red in mir v deželi. slučaju, da pride do najmanjšega nasilja proti slovenskemu prebivalstvu, bo Narodno veča odredijo najostrejše represalije proti državljanom Nemške Avstrije, ki sc nahajajo na jugoslovanskem ozemlju; v slučaju potrebe pa tudi proti jugoslovanskim nemškim državljanom SHS. Člani deželnega odbora so vrhutega osebno odgovorni, da se vzdržujeta red in mir. Narodna vlada SHS je to noto sporočila deželnemu odboru v Celovcu in zahtevala, da sc nota razglasi potom letakov in časopisov.
Tržaški škof dr. Karlin ni odstopil.
Trst, 27. nov.
Slovcnec« z dne 25. novembra 1918 jc poročal, dn jc tržaški škof dr. Andrej Karlin odstopil. Ta vest v nobenem oziru nc odgovarja resnici. Gonja po liberalno-nacionalnih italijanskih listih jc proti dr. Karlinu, odkar jc Trst okupiran," pač -res velika. V raznih variantah ga sistematično pravljajo u Trsta. Toda dobiouusleči Tr»
žačani so se že zavedli in sami spoznavajo, da je to le pium desiderium nekdanjih kamorašev na našem municipiju. Nespametno je govoriti o škofovem odstopu, dokler se stvari ne urede. Predno pa se bo uredil zemljevid naših krajev, bo pa prešlo še več mesecev, morda tudi let, predno bo vse urejeno tudi s strani sv. stolice. Rimska stohca se. kakor znano, v teh stvareh ne prenagli, Drugi pa o tem nima nihče odločevati,
stavka v Mariboru In na Pragerskem.
V Mariboru in na Pragerskero je izbruhnila stavka nemško-nacionalnega osobja železnic in pošte. Vlaki vozijo od severa samo do Spielfelda in od juga samo do Pragerskega. Verodostojno se je zvedelo, da ima stavka samo politično ozadje, Jugoslovansko in socialno - demokratično osobje jc sklenilo na shodu dne 29. nov., da vrši delo kakor doslej. Železniška in poštna uprava je podvzela po nalogu poverjeništva za promet vse korake, da v kali zaduši tudi za nemške državljane silno škodljiv nastop uradništva in uslužben-stva nemške narodnosti.
Gradec, 29. novembra. (Lj. kor. urad.) Nemški poštni nastavljenci in nemški železničarji v Mariboru so pričeli danes stavkati, tako da sta popolnoma ustavljena poštni urad in poštni urad na kolodvoru. V delavnici Južne železnice in v kurilnici delo počiva popolnoma. Iz Maribora ne vozi noben vlak. Vzrok stavke, ki jc izbruhnila ob 12. uri opoldne in ki se bo občutila do Ljubljane, je ta-le: General Maister je prišel danes v spremstvu jugoslovanskih vojakov na okrožno sodišče, potem v poštno poslopje in nato v poslopje železniškega obratnega urada, da v imenu jugoslovanske vlade odstavi uradnike na vodilnih mestih in tudi druge uradnike in jih nadomesti z jugoslovanskimi. Doznalo se je tudi, da jugoslovanska vlada namerava militarizirati železničarje. Iz železničarjev in poštarjev obstoječa deputac'ja se je nato podala h generalu Maistru, kier je zahtevala, naj se drži dne 3. t. m. sklenjene pogodbe, po kateri se do mirovne pogodbe ne sme izvršiti nobena sprememba v osobju. Zahtevali so tudi neposredno pogajanje z jugoslovansko vlado. General Maister je odklonil vsako razpravo z de-putacijo. Nato so železničarii in poštarji ob 12. uri pričeli stavkati. Vlaki iz Gradca tnoreio voziti le do Spielfelda. Vlak iz Ptuja je bil ustavljen na Pragerskem. Tudi na koroški progi se je ustavil promet. Dosedaj se mir ni kalil.
Jugoslovanski železničar"! proti mariborskim nemškim železničarjem.
Maribor, 29, novembra. (Lj. kor. urad.) Danes opoldne so proglasili nemški socialni demokrati v Mariboru železniško stavko. Stavkajo radi tega, ker so Slovenci vzeli pošto in sodnijo v Mariboru v svoje roke. Od 12. ure naprej ne vozi iz Maribora noben vlak. Tudi poštni uslužbenci so skušali stavkati. — Slovenski uslužbenci opravljajo službo sami. Stavka je političnega značaja. Železničarji in poštni uradniki so z živili dobro preskrbljeni. Socialni demokratje so nahujskani najbrže cd nemških nacionalcev, da stavkajo. Oool-dne je prišlo odposlanstvo nemških železničarjev k poveljstvu jugorlovanske armade v Mariboru za Spodnji Štajer, da bi se pogajali. General Maister je odklonil vsako pogajanje s socialnimi demokrati in nemškimi uradniki, ker je stavka samo politično kljubovanje. Popoldne ob 4. uri so ittaeli jugoslovanski železničarji dobro obiskan shod v Narodnem domu, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Sklenili so, da bodo jutri zjutraj sami brez stavkujočih začeli delo. Železniški nadzornik Vrečko pride v Maribor in pripelje večje število slovenskih železničarjev, da se bo promet zopet v redu vrš'1. Posebno odposlanstvo jugoslovanskih železničarjev je prišlo nocoj h generalu Maistru in ga zagotovilo, da bodo jugoslovanski železničarji delali noč in dan, samo da se zasigura redni promet na naš:h železniških progah. Sklep jugoslovanskih železničarjev je sprejelo občinstvo, in sicer slovensko in nemško, z veliko radostjo. Tudi mariborski Nemci niso zadovoljni s stavko. Slovenski poštni uradniki vršijo svojo službo preko ire,
K>»v*Vi poštni uslu*bnnci odpuščeni.
Maribor, 30 nov. Poštne uradnike nemške narodnosti, ki so pričeli stavkati včeraj, so danes odpustili iz službe. Z železničarji nemške narodnosti, ki stavkajo, se še pogajajo. dočim slovenski delajo.
Halšiani na lusoslo-vanskih tleK
718.000 Jugoslovanov pod Italijo?
Trst, 28. novembra. (L|. k. u.) Statistik G. B. Salvioni, piof. na Bolonjskem vseučilišču, ki zbira vse podatke glede prebivalstva obmeinih Ozemelj, zapletenih v veliko vojno, je izdal knjigo z naslovom: I numeri della pace« (številke miru). Glasom podatkov te Jinjige bi znašalo število prebivalstva, ki bi po članku 5- londonskega pakta nrj 1Q. aprila
1915 bilo odtrgano od Avstrije In moralo biti združeno z Italijo 1,833.000 duš. prehivajočih na ozemlju, ki ni bilo približno tako veliko kakor Pijemont, in po številu prebivalstva enako onemu Alzacijc-Lotaringije 11,874.014). Novi italijanski državljani se delijo po narodnosti glasom avstrijskega ljudskega štetja (ki ga imenuje knjiga umetnostno in nedusežno, kar se tiče jezikovnega pretvarjanja demogra-fičnih podatkov) nastopno: Ob zgornji Adiž> (Alto Adige): Italijanov 16.510, Neitalijanov 225.933. skupaj 242.503; Trentin: Italijanov 379.661, Neitalijanov 13450, skupaj 393.111; Belška dolina: Italijanov —, Neitalijanov 6000, skupaj 6000; Julijska Benečija (Goriška, Trst, Istra in del Kranjske; Italijanov 456.410, Neitalijanov 437.387, skupaj 893.737; Dalmacija; Italijanov 18.028. Neitalijanov 280.501, skupaj 298.599. Tedaj 870.600 Italijanov, 963.331 Neitalijanov; skupaj tedaj 1.833.940. (Če upoštevamo te podatke le glede Julijske Benečije in Dalmaciie, izhaja, da bi proti 475.000 Italijanom prišlo pod italijansko nadvlado okroglo 718.000 Jugoslovanov). Te številke, nadaljuje poročilo, morejo na prvi pogled narediti globok vtis, vendar jim ni pripisovati nobene važnosti spričo zahtevam Italiie in novim mednarodnim odnošajem. Radi teh 963.331 tujcev (Neitalijanov), ki so se vrinili na naša tla v zadnjih šestdesetih letih s pomočjo avstrijskega nasilstva, se Italija ne odreče možnosti, spopolniti svoio politično enotnost z zemljepisno enotnostjo in s svobodo svojega morja. Salvioni prihaja do sklepa: Soričo 37,000.000 Italijanov, Iti nočeio zaključiti svojo žalostno zgodovino barbarskih invazij, se morajo ne-italiianske manjšine vdati v to. da ostanejo tfostie na italijanskem ozemjiu, sicer: »Con*ra hostem aeterna auctoritas estol- Vendar Auctoritas«, meni pisatelj, ne bo imela prilike uveljavljati se, zakaj sila asimilacije, vpliv gospodarskih vezij in skupnost pravic dovrši delo v par letih.
Laške odredbe.
Trst, :25. novembra, iLj. k. u.) Guverner za Julijsko Benečijo je <tai danes objaviti po lepakih pet novih odredb, datiranih od 24. t. m. Prva dekretira: 1. Od danes dalje do novih ukazov se omejuje brzojavna in interurbana telefonska služba v ozemlju Julijske Benečije samo na državna poročila. Zato bodo vsi brzojavni in teletonski uradi odrekli vsako zvezo privatnega značaja, izvzemši one za mestne telefonske pogovore, za katere je dovoljena le raba italijanskego jezika. Vsi uradniki in po-veljništva vojaških oddelkov v takih krojili, kjer se nahajajo telefonsko centrale in brzojavni uradi, bodo skrbeli za to. da se bo ravnalo strogo po zgoraj navedenem ukazu. —
2.	Poštna korespondenca bo podvržena cenzuri po istih načelih kakor v kraljestvu. —
3.	Vrhovni ravnatelj za pošte in brzojavo bo odredil v svoji kompetenoi vse potrebno za izvršitev tega ukaza. — Druga odredba prepoveduje vse javne shode zbiranja, izprevode itd., ki ne bi imeli dovoljenja od gubernato-rata. — Vojaške čete in agenti, ki jim je poverjeno vzdrževanje javnega reda, bodo morali z vso strogostjo zabranjevnti kršenje te odredbe. — Tretja odredba poživlja vse lastnike avtomobilov, motornih čolnov, moto-ciklov in sličnih da si preskrbe potrebno dokumente za svobodni promet; predstavijo naj se v ta namen od 25. do 30. novembra v tehničnem uradu tega kraljevega gubernatoratu-Opozarja se. da so po tem roku no bodo upoštevale drugo take prošnje in da bodo vozila, čijih posestnik ne bo imel dokumentov, zaplenjena in se smatrala za lastnino kraljevega gubernatorata. — Nadaljnja odredba poživlja vse one. ki imajo še prostore, kjer so nahuja materijal, ali urade, ki iz kakršnegakoli razloga (zaradi ohrane. obdelavanja itd.) hranijo vsakovrsten , materijal, last bivše avstrijsko vlade, da to objavijo ter se v to svrho predstavijo od 25. do 30. t. m. v tehničnem uradu tega gubernatorata. Oni. ki bi no ravnali po tem ukazu, se bodo smatrali krivim tatvine na škodo vojaške uprave in bodo sojeni po vojaškem sodišču. — Poslednju odredba omejuje potovanje po zasedenem ozemlju in pravi: Vsi oni, ki hočejo potovati v Benetke ali Pulj po železnici ali s parnikom. morajo 18 ur pred odhodom vložiti pismeno prošnjo na poveljni-štvo kraljevih karabinijerjev (na kvesturi, t. j. bivši policiji), da od tega dobo potrebno pre-hodnico. To dovoljenje prejmejo samo oni, ki so rojeni v Istri ali v kraljestvu in ki morajo nujno potovati v ta mesta; nadalje oni, ki imajo že potni list za Julijsko Benečijo. Opozarja se. da ima na vsak parnik pristop lo toliko potnikov, kolikor jih bo vojaško luško poveljništvo določilo iz navtičnih ozirov. Kraljevim karabinijerjem je poverjena skrb, da se bodo spoštovale omenjene odredbe.
Obrekovanja.
Trst. 26. novembra. (Lj. k. u.) Rimski iist »Tribuna« od 23. t. m. prinaša nastopni tendcncijozni dopis svojega tržaškega dopisnika Gentillija, ki je, mitnogredo omenjeno, tast italijanskega poslanca in bivšega ministra za neodrešeno ozemlje Barzilaija. Dopis su glasi: Jugoslovanski komplot. Hoteli so zasesti Trst.« Sedaj je jasno to, kar imenujejo v Trstu jugoslovansko-hrvatska zarota. Poročam vam samo to-le: Če ne bi bil rušilec »Au-duee« z generalom PutiUijem in italijanskimi četami zasedel 3. t. m. Trsta, bi bilo prišlo dne i. t. m. iz Reke in Ljubljane šest jugoslovanskih, ali bolje rečeno os-avstrijsklh, dobro oboroženih balalijonov v Trst in hi bili vzeli v svojo formalno posest mesto, ki ga je pet dni zaporedoma strahovalo nasilstvo drhal i-Sreča jitn ni bila mila. Italijani so prišli en dan prej. Prihod teh čet sta organizirala Narodno veče v Zagrebu in Narodna vlada v Ljubljani. Soudeleženi so bili odvetnik dr. Otokar Rybar, zastopnik tržaške okolice v državnem zboru, odvetnik dr. Slavik, poslanec tržaške okolico v tržaškem deželnem zboru, in modnarodni socialist italijanožerec Anton Tuntar. ki podpira Jugoslovane v vseh njihovih pretiranih zahtevah. Rušilec »Audaco« ln svetla itulljunsku zvezda nas je rešilu. (Podpis:) Gentilli. Perlidnost te zuvratno laže, ki ima v prvi vrsti namen. Ščuvati proti tržaškim Jugoslovanom in njih organizacijam, osvetljuje poleg drugih mnogih momentov že dejstvo, da je ob sodeluvunju tržaških Jugoslovanov odšla jugoslovanska torpedovka v najbližjo luko entente in je prišla nuposled v Benetke, da prosi entento pomoči proti nevarnostim, ki so pretile Trstu.
Trst. 26. novembra. (Lj. k. u.) Z ozirom na periidtii dopis tržaškega dopisnika Gentillija rimski : Tribuni« prinaša dunušnji »Lavoratore« pod uadpisom -Obrokovalec« to-le izjavo: »Gosp. Gentilli me obtožuje v »Tribuni«, da sem bil sokriv nameravanega prihoda šestih bataljonov jugoslovanskih v Trst, organiziranega pu narodnih svetih y Zagrebu
in Ljubljani in s sodelovanjem odvetnika dr. Bybara. s katerim nisem nikdar govoril in ga poznam le na oko, in odvetnika Slaviku, ki .-.eni ga spoznal šele v oni zadnjih sej odbora za javno blaginjo. Je-li neba demontirati tu poj--tidno obrekovanje? Naj zadostujejo že moji zivuhni nopadi v »Lavoratoru« in na strankinih shodili proli zalituvuni inkorporaciji Tr-sia in drugega laškega ozemlja v Jugoslaviji), kukor tudi mojo soglušunje, da se odpošlje torpedovka v Benetke, in moja odobritev v odseku za javno bluginjo za vse one predloge, ki so imele namen varovati neoporečno pravice Italijanov našega ozemlja. Gospodu Gentilliju samo dve besedi: Prostaški obreko-valet. (Podpisan:) Josip Tuntar.«
Jugoslovanske zastave prepovedane.
Trst. 25. novembra. (Lj. k. u.) Najnovojšu odredba tukajšpje gubernijske oblasti, izdana po ukazu najvišjegu poveljstva od današnjega dne odreja, da je v ozemlju do demarkacijske črto prepovedano 'vsakomur, izobešati zastavo in nositi kokardo v jugoslovanskih ali avstrijskih barvah. Dovoljeno je odino zastavo in kokardo v jtalijunskih barvah in v barvah onih zaveznikov, ki so sc bojevali na italijanski fronti Vso vojaške oblasti, ki jim je poverjeno vzdržavanjo javnega reda, morajo zobranlti vsakršno kršenjo te naredbe.
Iz Hrnšico (pri Podgradu v Istri).
Tri fedno smo tu pod laško komando. V začetku so bili res prijazni in vljudni, a dan za dnom jim narašča greben. Vsak dan zahtevajo nove stvari. Pobrali so vse orožje konje, rekvirirali seno, zahtevali kontrolo nad Hranilnico, pošto itd. Ustavili so telefon, pošta dohaja neredno — tako da smo od vsega sveta zapuščeni. Časopisov ne dobimo nikaklh; še nad onimi, ki jih kdo osebno prinese mod nas, hoče imeti luški major kontrolo, — Lahi se dobro zavedajo, da jih ljudje ne marajo — kar se jim jc že večkrat povedalo od raznih strani. Silili so ljudi, naj popišejo vso mladeniče. ki so prišli od vojakov, hoteli so, da bi se ljudje zapisali, rekli so: za prehrano — v resnici pa za Italijo, todaj dobili so povsod odgovor. da no potrebujemo od Italije ne varstva, ne hrano. Vojaki sami stradajo. — Med Lahi jo razširjena šuanska bolezen. Danes, 27. novembra, smo tu uokopali petega Italijana. Ljudom, ki tu veliko trpe vsled bolezni in pomanjkanja zdravnikov, so obljubili zastonj zdravnika in zdravila. Nimujo jih pa sami zase dovolj.
Kor so jim ni posrečilo, da bi si žlepa pridobili ljudi zase. so začeli zgrda. Na Voloski so internirali vse višje narodnozavedne može, med njimi poslanca prof. Bibariča. Danes ponoči so iz Podgrada odpeljali našega občinskega tajniku uklenjenega Ponoči je izsinil tudi uradnik na anrovlzaciji Hočevar. Občinskega gerenta, ki jo bolan, imajo v hiši strogo zastraženega. Ljudje so nod takim početjem silno ogorčeni, le s težavo mirimo še ljudi, da ne pride do izgredov. Dobili smo sicer od raznih strani pomirjevalne in tolažilne vesti — a ljudje so vsi preplašeni.
Lahi prepovedali slovensko časoplso.
Kastav. 29. novembra. V Kastvu je prepovedala italijanska vojaška uprava sprejemati in razširjati slovenske in hrvatske časopise.
Italija anektira.
Pazin, 29. novembra. Italijansko poveljstvo 61. pp. je izdalo oklic, v katerem pravi, da te kraje pripaja materijalno matici domovini Italiji, a prebivalstvo se proglaša za nove italijanske državljane. V tem zmislu so izdane na župane in župne urade naredbe.
Okupacija Reke — le začasna.
Bakar, 29. novembra. Francoski admiral in angleški general na Reki sta izjavila pred reškim odborom Narodnega veča, naj se Hrvati ne vznemirjajo vsled reškega vprašanja. Okupacija je čisto vojaška zadeva in le začasna.
Jugoslavija.
Veiikovec zaseden danes.
Pliberk, 30. novembra. Danes dopoldne so čete, ki so bile odposlane iz FKber-ka, zasedle Velikovec.
Gospodarska meja na Štajerskem.
Maribor, 30. nov. Pri pogajanjih med zastopniki Nemcev in generalom Maistrom so sklenili, da bo naša gospodarska črta do 9. decembra med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo črta Dravograd, Marenbcrg, Lučane in Spie!-ietd. V Radgono pošljemo le našo posadko, ki bo nadzorovala izvoz živil iz slovenskih krajev v neniške.
Pogajanja med Narodno vlado in Nemci.
Maribor, 30. nov. Pogajanja med Narodno vlado in zastopniki Ncmcev iz Koroške in Štajerske se prično v Ljubljani 9, decembra.
Jugoslovanski frančiškani Narodnemu Veču.
Zagreb, 29. novembra. Danes je vodstvo frančiškanskega reda osebno izročilo Narodnemu veču izjavo, v kateri obljubljajo slovenski in hrvatski frančiškani v času združenja z brati Srbi, staro ljubezen, staro privrženost in staro zgodovinsko delovanje, s katerim se ta red od vekov odlikuje, ujedinjenetnu narodu SHS. Priznavajo Narodno veče kot zakonito oblast. Nadalje izjavljajo, da priznavajo eno zakonito vrsto vlade, ki si jo bo izbral združeni narod sam šefa i. Izjavo so podpisali: provincijal fra dr. Lubič za Dalmacijo; provincijal fra Trcha za Hrvatsko; provincijal fra Andnč za Bosno; provincijal fra Nevesič za Hercegovino; provincijal p. Fabiani za Slovenijo; o. Razilar za Dalmacijo,
Frankovci kompromitirajo.
Zagreb, 29. novembra. Posvet, pristašev Frankove stranke je sklenil, da stranka še nadalje obstoji. V oklicu, ki ga je stranka izdala, objavlja tudi svoj program in sicer zahte-i va: Republikansko hrvatsko državo v federa-1 tivni zvezi držav SHS in da naj stranka kooperira s seljačko stranko in s poslanci Hrvo-^.lii, ZagoiCetu iu Duituuiu.
Glasilo hrvatske napredne stranke.
Zagreb, 29. novembra. »jlasilo hrvals' a napredne stranke »Male Noviuc last peshn-cev dr. Šurnjina in dr. Lorkoviča, bo od ponedeljka naprej izhajalo pod novim naslovom •Novo vreme«.
Radič potuje v Pariz.
Zagreb, 29. Poslanec in predsednik seljj-čke stranke Stipe Radič je danes odšel v Prago, odkoder odpotuje v Pariz.
Seljačka stranka se krepi.
Zagreb, 29. Iz Starčevičeve stranke prava je izstopil poslanec Došen in se pridružil Ra-dičevi seljački stranki.
BaČka, Banat in Barania za Srbijo.
Belgrad. 29. Iz Banata, Bačke in Baranje je dospela semkaj deputacija, da manifestira svojo pridružitev kraljevini Srbiii in državi SHS. V tej deputiciji so tudi trije Nemci in en Mažar, ki so v imenu soplemenjakov izjavili, da so_ pripravljeni združiti se z našo državo. Jašo Tomič in katoliški župnik Blaško Rajii* iz Suboticcsta izvoljena za zastopnika bačkib in banatskih Srbov in Hrvatov pri srbski vladi.
Črnojiorci se odrekajo svoji dinastiji.
Belgrad, 29. S Cetinja poročajo: V Pod-gorici se ie vršil velik narodni shod Črnogorcev, na katerem se ie ljudstvo odreklo Črnogorske dinastije in proglasilo, da je Črna gors združena z državo SHS. Del Črnogorcev zahteva republikansko formo države SHS, drugi pa monarhijo pod Karadžordževiči.
Pisarna Narodnega veča v Belgradu.
Belgrad, 29. Delegati Narodnega veča s« ustanovili trajno poslovno pisarno. Za šefa te pisarne je imenovan dr. Janko Šimrak.
Promet med Reko in Zagrebom obnovljen.
Peka, 29. Vojno poveljstvo jamči za vrni« tev vlakov, ki prihajajo iz Zagreba na Reko vsled tega je obnovljen promet na progi Za-greb-Reka, ali le v vojaške namene.
V Slavoni'! še plenijo.	\
Zagreb, 29. novembra. V Sremski Mitro-vici se je pojavil pegasti legar. V Slavoniji v nekaterih manjših krajih še vedno plenijo.
Mažarska grozodejstva v Prekmurju.
Zagreb, 29. novembra. (Lj. k. u.) V Št. Jurju v Prekmurju je obhodna straža, ki so jo tvorili ogrski vojaki in orožniki, izropala župnikovo stanovanje. Vlomila je v blagajni-co župnijske cerkve in iz nje vzela 4000 K. Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o sličnih nasilstvih ogrskega vojaštva. Slovensko prebivalstvo beži ti umoma čez hrvatsko mejo in prosi jugoslovansko vlado pomoči. — Ogrske oblasti v Prekmuriu so izdale ukaz, da morajo vsi moški med 17 in 50 letom nemudoma odriniti k svojim ogrskim polkom. Pozvanci pa nočejo k polkom, ker se nadejajo, da skoro pride jugoslovanska armada. Ko so nekateri zmed njih izjavili, da so Jugoslovani in da hočejo k slovenskemu kadru v Ljutomer, so Ogri zapretili, de iih bodo dali aretirati in strogo kaznovati, če bi kdo ušel. — 24. t. m. je ogrska obhodna straža, ki io je vodil nadporočnik Skalet, ustrelila posestnika Rastana iz Trnja, ki je prostovoljno služil pri jugoslovanski armadi v Ljutomeru in ki je ponoč* prišel posetit svoje starše.
Vislice v Medjimurju.
Iz Budimpešte poročajo: V Medjimurju so bili zadnji čas ropi, umori, plenitve in požigi na dnevnem redu, tako da je bila vlada prisiljena proglasiti obsedno stanje in pozvati prebivalstvo, naj vrne uropano in ukradeno blago. To ni pomagalo. Zločini so u nasprotno nadaljevali, tako da je bil orožnnki podpolkovnik, ki mu je bila poverjena izvršitev, prisiljen, da je dal pred vsem ljudstvom obesiti trideset zločincev. Nato so vse uropane stvari hitro prišle na dan.
Tako Mažari »pojasnjujejo« pred svetom svoje vislice in umore nad Slovenci in HrvalL
Iz Italiie.
Republikanski pokret v Italiji.
Iz Haaga sporočajo: Izredno stroga italijanska cenzura onemogočuje poročanje iz Italije v inozemstvo. Kljub temu je došlo več poročil, ki trde, da so dogodki v Avstriji in v Nemčiji na Italijo zelo vplivali. Usoda Habsburžanov in Hohenzolercev je izredno okrepila republikanski pokret v Italiji. Republikanski pokret se je pričel na severu pri 6. armadi in se strašno hilro Jsiri proti jugu. Pod vtisom teh dogodkov jfe zboroval v Rimu kronski svet, katerega je vodil kralj. Razpravljali so pred vsem o republikanskem po-kretu. Posebno Sonnino je opozarjal kralja na resnost položaja in zavzemal nazor, da ga pospešujejo nemški in ruski republikanci. Pečali so Se tudi z vprašanjem, če ne kaže, da nastopijo proti nevarnosti, ki grozi, s Četami entente, a so ta načrt opustili, ker' bi . morali v tem slučaju ve mo računati z navzočnostjo angleških, francoskih in ameriških čet. Kralj sam je izjavil ,da bo imel vedno pred očmi le blagor ljudstva. — Če so tc vesti resnične, ne moremo kontrolirati. Vemo pa, da so italijanski vojaki govorili na naši zemlji o tem, da je bila v Italiji za republiko močna struja in da je bil pred vojsko v Italiji republikanski pokret zelo močan.
Italijanski parlament.
Curih, 28. novembra. (Lj. kor. ur.) V debati pred glasovanjem v italijanski zbornici o dnevnem redu Barziluijevem je izjavil prometni minister Villa, da je vojna uničila več nego polovico italijanskega trgovinskega bro-dovja in da se je ta izguba nadomestila komaj s 15 odstotki novih ladij. Socialdemokratom poslanec Treves je povdarjal, tla se Wilsono-ve točke ne smejo obrniti v pril kateregakoli naroda. Ministrski predsednik Orlando nagla-ša, da zahteva Italija pravičnost za vse, kajpada tudi zase. Grof Czernin je po kobarid-sketn dogodku dal Italiji vedeti, da Avstrija ne vrne zasedenega ozemlja, preden ne bi Italija za svojo izdajo plačala odškodnine in predala nadaljnjih strategičnih točk. Na to je treba misliti 6edaj, ko so v italijanski oblasti Trst ,mesta in ozemlja, kate- ih italijanski značaj mora vsakdo priznati. On da zaupa programu Italije in se nadeja, da se bo opravičila vojna udeležba Italije.
Curih, 28. novembra. (L), kor. ur.) V govoru, ki ga je imel včeraj v italijanski zbornici ministrski predsednik O lando, je izjavil: Parlament in dežela naj si bosta svesta, da bo vlada glede pomoči zasedenemu ozemlju storite i vso odiiocaostio vse, da sc storiena
glsoda čim prej popravi. Vprašujeio nas, v kakšnem zmislu in s kakšnim duhom poideio zastopniki Italije na mirovno konferenco. Zastopniki Italije pojdejo nt mirovno konferen-co v zmislu Italije in v duhu Itahianov. (Pritrjevanje.) Prepričana o veličini trenotka ie Italija vstopila v vojno jasno zavedajoča se dalekosežnosti in pomembnosti te vojne. Spoznala je že tedaj, da bo ta voina v zopetno moč postavila določbe človečnosti in hkrati zaključila dobo nasilja narola proti narodu. Italija ne zasleduje nikakšnih imperialističnih ciljev, tudi je ne navdajajo želqe po zatiranju. Italija se ni pomlšliala potrditi svo]e simpatije do narodov, ki iih je zatirala Av-trl«*. m lih je potrdila v hipu, ko je sovražr k preplavili našo zemljo. Naši nameni se niso niti na|man| izpiemenili sedaj, ko smo zmagovalci in ko smo zaradi vrlin našega orož|a v lrstu. (Mednarodne pogodbe, k! jih te r-ka nedvomno slabo poučena stran označ-'- za dokazi a nagega imperializma, so nasp-otna dokazila poravnale. Tako se je n. pr. Italua s temi po-
Sodbemi odpovedala m-stom in ozem'iem, o aterih nihče ne mo-e trditi, da po svoiem značaju niso italijenska. (Pritrjevanie.) Kavno p-i tej priliki je Italija pokazala, da ne za-nlkuje primernosti ooravnave v nekaterih ozi-rih, da celo nek»k£ne - potrebnosti poravnav. Orlando ie končal tako-le: Naloga sedanje le-•g;slature ie izvršena. S^cJii nai lovori debela. Govorili bedo tudi neši hrebri vc^'n, ki so se za nas bili in ki so nam orido-iili zrnato. (Dol<<otra;n° odobravanje, Ministrskemu predsedniku čestitajo.)
Iz CeSke.
Boji v Mostych pri Pragi.
Mostv, 29. (K. u.) Pri včerašnjih bojih, ki So se vršili na vse cestah, predvsem pa na Bis-markovem trgu, je izgubila nemška narodna straža tri mrtve, Čehoslovaki pa 2) mrtvih in ranjenih. V današnjih prvih jutranjih urah so se Čehoslovaki in nemška narodna straža zo-
get obstreljevali. Stara vojašnica je v posesti choslovakov, novo so pa zasedli Nenci. Vsa skladišča v stari vojašnici so včeraj Nemci izpraznili ter so civilisti kot tudi nemška narodna straža odnesli nakopičene zaloge usria in živil. Po vseh cestah patruljirajo straže Ceho-
slovakov.
Praga, 29. (tj. k. u.) -»Narodni Listy« poročajo iz Mosta (Brux), da jo včerai 1000 mož broječe češko vojaštvo po ljutih bojih zasedlo mesto Most. Zasedlo je tudi kolodvor. Železnica Usti-Teplice (Aussig-Teplitz) da je ves piomet ustavila. Rudarji da so pretrgali železniško pro^o Chomutov-Most, da preprečijo prevoz nemškega vojaštva iz Chomutova in Heba. Na nemški strani da se je naštelo sedem mrtvih in 14 ranjenih, na češki pa šest ra-ujenih.
Mosty, 29. (K. u.) Sinoči so ponovno streljali v mestu, zlasti pa vnovem delu mesta. S -čehoslovaške strani se je trdilo, da so streljali iz posameznih hiš na Čehoslovake, nakar so čehoslovaške patrulje začele streljati na dotične hiše. Danes je mirno.- Dopoldne so trdili Čehoslovaki, da je nemška narodna straža postavila na gradu atrojnice, da bi obstreljevala mesto. Poveljstvo Čehoslovakov je izjavilo, da bodo pričeli Čehi streljati v mesto s topovi, ako bo nemška narodna straža rabila strojnice. Predsednik nemškega odbora dr. Leutner je izdal na prebivalstvo oklic, iiai ostane brezpogojno nnrno ter naj sc r.e pusti zapeljati do neprevidnosti ,da ne pride do obstreljevanja. Tudi županstvo je pezvalo v posebnem oklicu prebivalstvo, naj brezpogoino vzdrži red, da se obvaruje mesto nred zagroženim obstreljevanjem s topovi. Dopoldne je bil proglašen preki sod. Ko je danes dopoldne župan dr. Herold prišel preko Libercev oziroma Toplic, ker je ustavljen promet na progi Ustie-Toplice, in pa preko Hornega Litvinova, je bil v bližini osrednjega rova pri Doljnem Jiretinu aretovan. Odtod ga je odvedla patrulja desetih mož čehoslovaške armade v Mostv, Med potjo so vojakom ponovno klicali, nai se dr. Hprolda kratkomalo obesi. Pri včerajšnjem streljanju ni bilo, kakor je že ugotovljeno, devet, temveč pet oseb ubitih ter devet, med temi dva civilista, težko ranjenih. Od sadnjih dveh je danes v bo'nišnici umrla neka ženska, tako du je dosedaj šest smrtnih slučajev.
Bol'ševištvo na češkem.
Pra<»a, 28. novembra. (Lj. k. ur.) Kakor javlja >Večer«, je došla v 1'rai'o vest, da je ruska boljševiška vlada določila velike denarne zneske za odoošiljatev češke rdeče garde, ki jo ie organiziral so^rug Muna proti če-šk;m legiionarjem na Ruskem. Te dni so že prijeli nekaj oseb, ki so bile preoblečene za častnike in dubovn:ke in ki so poizkušale razstreliti češko-slovaško vojaštvo. Baje nriprav-l'a ^?una eksoedicijo nekaj tisoč mož v češkoslovaške okraie. Trebi ie peziti, Minister za narodno ob ambo Klofač da je izraril mnenie, da je želeti, naj se ustanove republikanske narodne gardi! v vsaki občini.
Polisko.
Prejšnja avstro-ogrska vlada glavni krivec rusinsko-poljskih spopadov.
Krakov, 29. novembra. Pri aretaciji c. in kr. generala Pfefferja v Lvovu se je našla cela vrsta knmpromitujočih brezdvomnih dokazov, da so glavne povzročiteljice oboroženega giba nja ukrajinskega vedno bi'e avstr, oblasti, ki so dajale Rusinoni dejarsko pomoč in izrazito protipoljsko smer. Cela vrsta častnikov, vračaiočih se iz Ukrajine, je imela določene instrukcijc za podpiranje tega gibanja.
Zventuelna rekonstrukcija poljskega kabineta.
Lvov, 29. nov. Gališku ljudska stranka je poznala za potrebno, da v kabinet Moračev-skega vstopita dva njena voditelja, bivša poslanca Witos> in Hendzior, zato. da podpre';? kabinet Pilsudskega:
Protižidovski izgredi.
Lvov, 29. novembra. Vedno čeJče se pojavljajo v časopisju, ki je Poljakom sovražno, pretirane vesti o protižidovskih izgredih v deželi; poedinosti so se mo*le zgoditi; treba pa konstatirati, da so glavni aranžerji teh dogodkov bili dczerterji in maroderji, obenem izVižki družbe; pri tem pa sc ni delala nobena razlika med krščenskini in židovskim prebivalstvom. Poljske oblasti so kar naj-os^rc^e ukrenile vse potrebno. dy bi v kali tidurie take škodi,ive pojave. Od dne 22 novembra je preki sod.
Plcnitve in boji v Galiciji.
Krakov, 28. novembra. (Lj. kor. ur.) Poljska časnišku agentura poroča: Poljski likvidacijski odbor objavlja nastopno izveslje: Med poslednjimi boji v Lvovu so osvobodili nad sto zločincev iz kaznilnice. Drugi kaznjenci so Ukrajinci. Ko so se Ukrajinci umaknili iz Lvova, so te d' hali z židovskimi plenilci napadli stanovanja in trgovine ter jeli pleniti. Na obeh straneh se je vnel boj. Mrtvih je več civilnh oseb. Doslej so po prekera sodu ustrelili £0 plenilcev. Dne 24. t. m. ie bil v Lvovu zopet mir. Vsa drugačna poročila so neresnična. — Likvidacijski odbor naznanja, da proglas prekega soda v nekaterih okrajih ni ovi: al izgredov, ker so zločinci odhiteli v druge okraje in tam napadali dalje. Zaradi tega namerava likvidacijski odbor proglasiti preki sod za vso Galicijo.
R-zna poročita.
Mirdvua konlercaca se otvori 17. decembra.
Praga. 29. (Lj. k. u.) »Češke Slovo« poroča: Mirovna konferenca v Versaillesu se otvori že 17. dccembra. Med prvimi predmeti razprave bo češkoslovaško vprašanje.
L!oyd George ia Wson na mirovnem kongresu.
P-iriz, 28. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, se bodo mirovna pogajanja vršila v zunanjem ministrstvu v Parizu, ne pa v Versaillesu. V Pariz c"ocoe hkrati i Llovdom Georžcjcm tudi Vfrilson. — O poteku mirovnih razprav do-znavaio listi, da se bodo najprej upostavile ko-misi!e za posvetovanje o raznih podrobnostih. Te bodo konferenci predložile svoja poročila, konfertnea oa bode o teh predlogih sk!epa'a, Najbrž bo konferenca trajala tri mesece. Mi-rovn apogodba se bo podpisala bržčas šele ro-četkom aprila.
Vatikan In mirovna konferenca.
Rotterdam, 28. (Lj. k, u.) Kakor poroča brezžični brzoiav iz Rima, se izjavlja v vatikanskih krogih, da sta Gibbo-s in kr.rrlinal Mercier zaprosila predsednika Wilsona, da bi deloval na to, raj se pozove paoež, da pošMe svojega zastopnika na mirovno konferenco, l;i bo rešila rimsko vprašanje.
Angleški kralj v Pariz*i.
Pariz, 28, (Lj. k. u.) Agence Havas. Angleški kralj je danes dospel semkaj. Z njim sla prišJa tudi njegova sinova. Na kolodvoru jih ]e pozdravil predsednik Poincare. Na potu k ministrstvu za zunanje stvari, kjer bo stanoval kralj s svojim soremstvom, so čete pariške garniziie delale špalir. Prebivalstvo jc priredilo kralju viharne ovacije. Mesto je v zastavah. Zvečer se je vršil v Elyseeju dine, na katerem ie predsednik Poincare nagovoril kralja z nastoono napitnico: Srce Francije, ki ne zna pozabili, se bo vedno spominjalo na delo, ki je je napravila Anglija v tej volni za skupno stvar. Prijateljstvo, ki je obstojalo nred vojno, se ie izeremenilo v relavno zvezo, ki se bo pri mirovnih pog?;an:ih izkazala za ugodno. Nieni uspehi re bodo ostali omejeni samo ra to vojno. Kakor smo stali v nevarnostih ramo oh rami, našli se bomo tudi v veselju miru. Krajj Jurij je odgovoril z napitnico, v kateri se je zahvali za sprejem, in ie reko-h Angleški H franooski narod sta v stremljenju sku-ppih ciljev jela s-^oštoveti se in sooznala medsebojne ideale. Ustvarili sta srčro zvezo in skupnost interesov, ki bosta postali, kakor upam, vedno tesnejši in H bela pospešavali zaslombo miru in napredek kulture.
Ludendcr«! grozil z vojsko, če bi bila Avst.rija-
Ogrska sklenila posnben mir.
Iz Berna sporočajo aN. Wr. Journalu«: Kmalu potem, ko j'e prevzel grof Czernin zunanje posle, je izjavil po naročilu cesarja Karla cesarju Viljemu, da Avstrija-Ogrska čez zimo ne vzdrži vojske in ga je prosil, naj sklene mir. Viljem jc Czern nu rekel, da nai se obrne na veliki glavni stan, LuJendorft je pa rekel, da je nesrečna uorava vzrok pesimizmu in da to dekaže s tem, če se med vojsko pridele upravi nemški komisarji. Czer-n'n je po razgovoru s cesarjem Karle n namignil, da je mogoč poseben nir. Ludendorff je na to najresnejše rekel: »Povejte cesarju Karlu, da nai isti dan, ko bi sk'enila Avstri:a-Ogrska poseben mir, pričakuje od Nemčije napoved vojske.« — Kakor je iz bavarrkth odkritij razvidno, da je Nemčija pritiskala leta 1914. na omahljive avstr. državnike, da so z ultimatom Srbiii izsilili svetovno vojsko, tako kaže tudi bernsko poročilo, da so za nadaljevanje voiske, kakor tudi za njen začetek odgovorni edino le državniki Viljema II,
Iz nekdanje cemške države.
Švicarski listi trde, da kandidirajo nemški demokratični kregi bivčega kanclerja nrin-ea Maksa Badenske^a za prvega predsednika nove nemške republike. — Takozvana Sparta-kova skupina, ki zahteva v Nemčiji, da naj vladajo delavski in vojaški sveti, ki so uprizorili revolucijo in nasprotujejo celo narodni skupščini, obdolžujtju državnega kanclerja Eberta, da je V/ilsonu svetoval, nuj dobi Nemčija živila le, ako se bo ohranil re 1. Očitajo mu, da je s svojo vlado izdal nemško liudstvo in ga izročil smrtnemu sovražniku mednarodnega proletariaja. kapitalizmu, in da je večji zločinec, kakor so bili Hohenzollernc'. — V Berlinu vlada Liebknecht, ki razpolaga s 60 do 1C0 tisoč oboroženimi pristaši; policija in deloma tudi vojaki so v Berlinu brez orožja. Vsled terorja, ki ga izvajajo berlinski boljševiki, je vedno močnejši glas po razdelitvi Nemčije v več republik. Na državni konferenci v Berlinu so zastonniki Brunšvika zahtevali revolucijsko sodišče, ki naj obsodi vso zločinsko tolpo, pre "vsem oba Ijchenzollern-ca, očeta in sina. Scheidemanna in Eberta naj sc nemško ljudstvo z železno pestjo otrese.
Viliem II. in ententa,
London, 27. (Lj. k. u.) Reuterjev urad je mnenja, da bi bilo napačno, ako bi zavezniki sodili nemškega cesarja, ker bi se poravnava krivice s tem spremenila v mučeništvo. Zaveznikom ostane samo ena pot; Zahtevali morajo, da se nemški cesar vrne v Nemčijo, da postopa nemški narod z njim, kakor se mu zdi. 1
Rotterdam, 28. (Lj. k. u.) Glasom lista ■Nieuwe Rolterdamsche Courant- je znana avtoriteta na polju raedrarodnega prava, sedanji predsednik instituta za mednarodno pr?.vo, Sir Thomas Barklcv izjavil, da je izročite zločincev dopustna samo v zelo omejenem obregit ■n da ie jjledc nemšketfn eesaria ni izvesti.
Tudi velika vojvodinja Lukscmburšku naj cdstopi.
Ženeva. Jurnal des Debats^ javlja; Luk-semburška zbornica je pozvala veliko vojvo-dln^o, da naj odstopi.
Za razorožitev nemških čet na Odrskem.
Rotterdam, 29. (Lj. k. u.) Tukaj so ujeli nastopna brezžično brzojavko: Budimpešta (brez datuma), General Berthelot ogrski vladi. Vrhovno armadno poveljništvo aliirancev zapoveduje ogrski vladi ponovno, da razoroži vse nemške čete, ki se nahajajo na ogrskem ozemlju.
Nem:i proti Mažarom.
Eopronj, 29. (Lj. k. u.) Čchoslovaški tiskovni urad poroča: Sopronjski narodni svet je imel včeraj shod, ki je bil žejo viharen. Ko je predsednik od navzočih zahteval, da bi prisegli na budimpeštanski narodni svet, so navzoči Nemci začeli dsmonstrirati in klicali: »Mi smo Nemci in ne bomo prisegli!« Nato je zapustil večji del Nemcev dvprano.
Nemška cesarica na Nizozemskem,
Amsterdam, 29. (K. u.) Bi\ša nemška cesarica je danes zjutraj dospela v Maarsbergen
gri Ulrechtu. Na kolodvoru jo je sprejel grof entinck. Peljala se je nato z avtomobilom v Amerlongcn.
Italijanske rekvizicije ni Tiro'skem.
Iaomost, 29. (Lj. k. u.) Iz Pestriške dnli-ne ie dosoeia vest, da oreli tamkaj radi velikih rekvizicij od strmi Italijanov lakota. Število živine s». je v teh tednih relativno bolj zmanjšalo, kakor v zadnjih treh letih. Itali'ani rekvirirajo vso krmo in prisilijo s tem kmeta, da zrn s niša število svoje živine. V Brurnkn, v loblnhu in v drugih kra"h so vnostavili Ita'i-jani italijanske šole in silijo nemške starša, da noširajo otro' e v le šole. Zelo slabo ravnajo ta.uani z La^inri. Fočr;0 jih s tem kaznovati, ker so odpadli Italijani.
Dnevne novice.
Cenj. inserente v'ju;Ino opozsr-jamo, da sprejemamo od noncdelika da'je oglase za isti dan kdo 9. ure dopoHne, in si?er s?mo najnujnejša smrtna naznanila. Vsi dru^i oglasi ss ollože za naslednjo številko.
—	Dubivsko rccecišče. S 30. novembrom se zaključi letošnji serejem novih Co-jencev v knezoškofijsko duhovrko semenišče v Mubliani. Vzrok zakliučitve prehrana in pa študij. Gospodje, ki so že sprejeti, naj vstopijo čimpreie mortoče. Vodstvo.
—	Umrl je danes donoldne v Elizabeli-numu po kratki mučni bolezni tr Ivan Švigelj, trgovec in posestnik v Borovnici. Pogreb bo v llorovnici v ponedeljek dno 2. t. m. ob 9 uri dopoldne. Cenjeni rodbini na?e sožalje!
—• Umrl ie v Zagorju ob Savi gosp. Ma-,te\ž Drnovšek.
—	Slovenskim visakešobem. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek je tc dni posredoval v Zagrebu, da so omogoN slovenskim visokošolcem študij na zagrebški univerzi. Vspeh nsredovanja se more označiti kot jako zadovoljiv. Od strani vlade in akademič-nih oblasti sc bo vse storilo, da se premagajo v najkrajši dobi vse težkoče ki so oviralo dosedaj študij slovenskim dijakom v Zagrebu. Za sedaj veljajo slovenskim dijakom sledeče direktivo: 1. Vsi slovenski pravniki brez ozira na njih dosedanji študij se morejo vpijati in nadaljevati svojo-študijo v Zagrebu. 2. Isto volja za filozofe vseh strok. Dosedanji njili delni izpiti in naloge njihove kukor tudi disertacije se bodo priznalo in bodo dijaki lahko na. tej podlagi svojo izoito nadaljevali v Zagrebu. 3. Medicinci 1. in 2. letnika sc lahko vpišejo na zagrebši univerzi, oni 3. in 1. letniku pa naj nedaljnjejo za sedaj svoje študije na tujih univerzah: posebno pa se priporoča češka univerza v Pragi. -i. Tehniki za sednj nu morejo študirati v Zcgrebu ali Eelgradu, zato naj se nemudoma vpišejo na češki tehniki v Pragi. 5. Isto velja za živinozdravnike jn agronome, ki bodo našli isto zavetje na čeških šolah v Pragi. — Tudi težavno vprašanje glede stanovanj in prehrane je načeloma rešeno. Sklenilo so je, da se napravijo skupna dijaška stanovanja v zvezi z akademično rnen-zo (kuhinjo), kjer bodo imeli revni dijaki brezplačno stanovanje in hrano, oni. ki se ne morejo popolnoma sami vzdrževati, pa proti primerni odškodnini. — Dijaki naj se takoj vpišejo, ker se rok vpisovanja približuje svojemu koncu. Z 8. januarjem znčno predavanja na zagrebški univerzi. Do takrat bo urejena tudi zadeva glede dijaških stanovanj in prehrane. — Do kdaj in kam naj vlože dijaki prošnje za brezplačna stanovanja in hrnno, o tem bo i?.šel pravočasno poziv s podrobnimi navodili Dr. M. Hostohir.
—	Bo resnica. Te dni se je v C-L>vcu mudil nek tukajšnji Slovenec in krer.^ tan v neko gostilno, kjer je bilo tudi več moštva od celovške straže takozv. »Schutz-wehr«. Dasi ia straža varuja le interese koroškega nemštva, je govorila poleg nemškega tudi slovcn:ko, kar se jc našemu rojaku zdelo zelo čudno. Ko jc te goslc med pogovorom vprašal, čc Celcvčani znajo splošno tudi slovensko, mu eden odg vrri:
Ko bi za Celovec prišla naredba, da bo vsak obešen, kdor nc zna slovenščine, bo govorilo s'ovenšč'no tri četrtine prebivalstva.« Bo bržkone resnica,
—	Poziv uslužbcnccni primorske finančne uprave. Kakor se ie privatnim potom poizve-delo, so za finančno upravo v zasedenem ozemlju Primorja do sklepa miru merodajni dosedanji zakoni. Službo opravljajo isti uslužbenci kot doslej, posebno tudi finančna straža, toda v civilni obleki. Okupacijska oblast tudi od nikogar ne zahteva službene prisege, temveč le enostavno izjavo, v kateri uslužbenec navede svoj čin in svojo plačo in pa, da želi ostati v službi na svoiem dosedanjem mestu. Vsi finančni uslužbenci, ki so zapustili brez ukaza Primorje, so storili to po omenjenih poizvedbah neupravičeno in se jim je brez odloga vrniti, ker s;cer izgube službo. Javijo naj se pri svoji predpostavljeni oblasti, ki jim izda legitimacijo za potovanje na njihovo službeno mesto. Onim. ki se takoj vrnejo, se bo spregledala njihova do.;cdarja neopravičena odsolnost. Kdor slcSbe ris nastopi, nc dobi plače.
—	Pr.srcilovalni urad za begunce Narodna .vlttdu tjis ustanovila za bcuuncc-'z
po Italijanih zasedenega ozemlja posredovalni urad. ki ima svoje prostore v Ljubljani na Dunajski cesti Št. 38 v hiši »Zadružne z\eze«. 1. nadstropje. Za voditelja tega uruda je imenovala Narodna vludu okrajnega glmarju dr. Dultiču.
—	Zastopništvo Jugoslovanov na nem-£kem Štajerskem poroča, da uiadujo začasno v prostorih čitalnice v Gradcu, hlosterwies-gasse št. 5, I. nadstropje.
—	Uradni list IJarcdns vlatle SHS v Ljub ljanl. Danes je izšla 15. številka.
—	Članom »Slcmškovo zveze"« Naša kandidata j;a \ Išji šolski svet sta: Štrukelj l\an, riadučitelj na Vičji, za člana; Sadar Adolf, voditelj deželnega vzgojevališču v Ljubljani, zu nume.unika. Volite zanesljivo lc ta dva kandidata, da ne cepite po nepotrebnem glusov, — Odbor
—	Slovensko koroško učiteljstvo je vabljeno na sestanek društva »Gorotuu«, ki se vrši v nedeljo dne 8. decembra 1913 ob 19. uri dopoldne v hotelu Trabesin^cr v Celovcu.
—	Učitelji častniki sc vabijo nu prijateljski sestanek, ki so vrši danes v soboto ob zvečer v gostilni pri Mraku na ltimski costi. Pogovor o stanovskih vprašanjih.
—	Vsi rezervni častniki, ki so odpuščeni iz aktivne vojaške služi:« \ neaktivno stanje, !>u jih prejšnjo po\eljst\o ni javilo oziroma so sami še niso javili, naj zaradi evidence čimprej pismeno sporočijo osebnemu oddelku 11. vojnega okrožja v Ljubljani sledeče: surža, čin. pristojni jiolk, rojstno leto, rojstui kraj, kam pristojen, sedanji civilni poklic in bivališče.
—	Vsi vejeki 97. pešpolka, ki so kot begunci prišii in še prihajajo v Ljubljano, naj se javijo pri 17. pešpoiku v Šentpeterski vojašnici.
—	Vsi mornariški častniki, ki se še dosedaj niso javili, naj se čimprej osebno ali pismeno javijo poverjeništvu za mornarico v Zagrebu.
—	Službo praktikanta za knjigovodstvo ali mlajšega trgovskega knjigovodjo razpisuje »Slovenska kmetijska družba* v Ljubljani, ter je prošnje za sprejem čimpreje vložiti. Sprejme se le takega, ki je dovršil kako trgovsko šolo in je vešč ameriškega knjigovodstva ter trgovskega dopisovanja. Služba je stalna in je na podlagi nadomestne službene pogodbe za zasebne uradnike združena z zajamčeno pokojnino. K lastnoročno pisani prošnji ni priložiti izvirnih spričeval, ampak samo prepise. Dobro je, če se prosilec osebno predstavi. Plača in vse drugo po dogovoru z ozirom na kvalifikacijo. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3. Predsednik: prela' A. Kalan, 1. r.
—	Naročajte lepi »Klaverjev koledar za leto 1919«, cena 80 vinarjev. Kdor naroči 12 izvodov, dobi enega zastonj pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Pred škofijo štev. 8, II. nadstropje. — Istotam se kupi majhen, ž» rabljen železen štedilnik.
■ — Porotno sodišče. Za izredno porotno sejo, ki se prične 16. dccembra, so določeni: za predsednika porotnemu sodišču dr. Oton Pujiež, predsednik deželnega sodišča; za njegovega namestnika pa Fran Regally. podpredsednik deželnega sodišča; in Pran Vcdernjak višjesodni svetnik.
»Kranjsko deželno društvo c. l:r. avstr. za« klada za vojaSke vdove in sirote ter za varstvo otrok m oskrbo mladine.« Tako se glasi šc vedno j naslov društva z dalekosežnimi prelepimi nameni, [ katerih je pa spričo kratke dobe svojega obstoja pa tudi zaradi ne dovolj smolrenc sestave prejšnjega odbora izpolnilo le skromnejšo mero. Z razpadom stare Avstrije je prizadeto tudi to društvo. Ni več kranjske vojvodine, ki se jc na njeno ozem« Ije omejevalo njegovo delovanje, niti ni Avstrije, tedaj ludi nc avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, čigar crgan je bilo. Ni več c. kr, dež, predsednika na Kranjskem, ki je bil po pravilih društva njegov predsednik, ni deželnega glavarja deželnega odbora, deželne vlade, vojaškega po. veljstva v Gradcu, centrale c. kr. avstr. zaklada za vojne vdove in sirote, ki so vsi sedeli, oziroma bili zastopani v odboru. — Pravila tedaj nasprotujejo dejanskim razmeram. Zalo jih bo treba te* meljito izpremeniti. Z njimi vred se že ob sebi iz-premeni sestava odbora v zgoraj navedenih ozi-rih. Izprcmcmbe pa je potrebna odburova sestava, tudi glede voljenih odbornikov, ako naj društvo u treza svoji boš v bližnji dobi velevažni nalogi, da služi kot sosvet pri ureditvi obilnih perečih vprašanj javne skrbi za mladino. V tak sosvet spadajo v prvi vrsti pač oni, ki se bodisi v zavodih, bodi>:i v društvih ali drugače strokovno pečajo z mladin-ko skrbjo. Baš ti so sc pa ob izvolitvi, sedanjega odbora skoro docela prezrli. Da bo izrednemu občnemu zberu, ki ga v bližnjili dneh skliče poverjenik za socialno skrb kot na-Iedaik prejž. niega deželnega predsednika, v stvareh, mladinske skrbi, moč čimprej in uspešnejše urediti nadaljnje društveno delovanje, jc zboru tudi pripraviti mož-noft, da po svojem stvarnem preudarku nadomesti sedanji odbor z novim. V to svrho sc bo pred-bgalo izrednemu občnemu zboru izpremenjbo pravil v tem zmi:lu, da vsemu sedanjemu odboru poteče poslovna doba z dnem izrednega občnega zbora. Ako občni zbor to izprcuiembo pravi' sprejme, vrše se takoj nove volitve. Potem p« obilo blrgra na pot preosnovanemu »Osrednjemu društvu za vojaške vdove in sirote in za mladin sko skrb«!
—	Ponrefa si od 18. decembra 1917 desetnik Ignacij Mlvšek. ki je služil uri 17. peš-nolku (15. stotniju, vojna pošta 288). Kdor bf kaj vedel o njem. raj blagovoli to naznaniti očetu I.uki Mivšek, Pšata št. 20, pošta Dol pr Ljubljani.
—	Ckic. Dne 26. nov. ponoči jc pobegnil od SHS trers' e skupne 1 "7 trenski vojak Vrli Janez, pristojen v okraj Postojna, z dvema rujavima visokima konjema, enim trenskim vozem in kompletno usneno uprego. Imenovani je "6—40 Lt star, velike postave, ima podolgart obraz, rujave. brke, nosi vohško obleko in rima noberc legitimacije. Pred ra-
i kupem konj in vorege so svari. —- Štacijskc poveljst o v Ljubljani.
—	Ljubljanska kreditna banka. V smislu svoipčasnega sklepa občnega zbora Liiibljin* ske kreditni? banke zvišuje ista svojo delniško glavnico od 10 na 15 milijonov kron. Subrkrin-ci:a novih dclric se prične takoj in traja do konci mc-cca rovembra. Natančnejši pogoji sitbskripc;je so razvidni iz današnjega oglasa.
—	JI. razredna loterija se jc priznala kol : kupna lasi vse'' narodnih držav. -Vhde teli držav so o tem obveščene in bodo gotovo za-stavile ves svoj vpliv pri prodaji teh srečk, zrcaarje 1. razreda te loterije se vrši II in 12. acccni.ua. Cene t-rečk <o: cela 40 K, polovica > 20 K. četrtina 10 K, osminki 5 K. — Srečke nruuaja ljublianska kr ::<ina hinki v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Cclovcu, Trstu, Splitu <n .Sarai"-
OubSlanske novice.
lj Katoliško društvo za delavke bo imelo jutri ob O. uri zvečer redno predavamo v društvenih prostorih.
tj Šentjakobski Orel v Ljubljani vabi fante in može šentjakobske, trnovske in frančiškanske župnije na sestanek, ki se vrši v ponde-'jek, dne 2. decembra 1918 ob 7 uri zvečer t- Šentjakobskem prosvetnem društvu, t ridi-le vsi, ki želite podpirati Orlovsko organizacijo!	. .
I, Seja upravnega sveta Vincencijevc družbe se vrši v ponedeljek decembra ob j. uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Dnevni rod obsega poročilo gospodarskega odseka o reorganizaciji druž: .k. Ur. odborniki se vabijo k polnoštevilui udeležbi.
lj Društvo zdravnikov vabi svoje člane k jolnoštevilni udeležbi na mesečnem sestanku, ki se vrši v četrtek, dne 5. decembra ob 6. uri popoldne v zborovalnici magistrata. — Na dnevnem redu je razgovor o važnih stanovskih vprašanjih in organizaciji javnega zdravstva v jržavi SHS. Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik; Dr. S. de Gleria, t, č. tajnik.
lj Izpit usposobljenosti so na učiteljišču v Ljubljani napravili: al za meščanske šole učitelj Šilih Avgust; učiteljica /aic Adela (dop.); bi za francoščino Goetz Josipina, S. Ovsec Kristina; b) za ljudske šole učiteljico Ahačič Albina, Andrejčič Ema, Breznik Ana, Bučar Valentina, Cetar Marija, Gradišar Josipina, Hauptman Marija, Hladnik Gabrijela, Jebačm Amalija, Jegljič Leopotdina. Jenko Marija, Jurman Marija, Klemene Ivana, Klovar Štefanija, Koderman Ana. Korošec Ljudmila, 6. Kos Mihaela, S. Kovačič Simforoza, Kunstl >\na. Levstik Marcela, Lindtner Alfonza, Lo-be Marija. Maric Slava, S. Masle Avertina, Meglic Sabina. Mlekar Marija, Močnik Pavla, Možina Albina, Perko Marija, Petelin Ana, Plevnik Katarina, Povalej^ Ljudmila, Rakovec Cirila, Ramovš Antonija, Sadar Gabrijela, Sever Alojzija, Splichal Judita, Sturm Ana, Sit-šnik Mariia, Špan Marija, Tavčar Ana, Tscha-da Elza, Vider Ljudmila, S. Zorko Sibila, Žorž Angela, Porenta Ant. (za slov. šole), Friss EI-vira (nem ), Kreiner Marija (nem.).
Ij Umrla sta oče in mati in zapustila 6 nepreskrbljenih otrok, in sicer 2 dečka v starosti 13 in 3 leta, in 4 deklice v starosti 10, 8, 6 in poldrugo leto. Kdor bi hotel katerega teh otrok sprejeti za svojega ali v brezplačno vzgojo, naj se zglasi v Dobrodelni pisarni na Poljanski cesti štev. 4.
lj Umrla je včeraj 29. t. m. gdč. Antonija Ložar, pisarniška pomočnica pri južni železnici. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob ool 2. uri popoldne iz Hranilniške ceste štev. 9.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Pfeifer, žena finančnega paznika, 30 let, — Ivan Šna-be). bivši hotelski ravnatelj, 29. let. — Marija Misotie, .sestra Rdečega križa, 23 let. — Pavel Potokar, zasebnik, 73 let. — Andrej Smolnik. krojač, 80 let. — Jožefa Pungarter, mestna uboga, 67 let. — Anton Jelen, sprevodnikov sin, 7 mescev. — Ana Felioijan, gostja. 77 let. — Jera Skibcr. hiralka, 70 let. — Ivan Obermann, skladiščnik. 52 let. — Karel Halda, mizarjev sin. 3 ure. — Engelbert Uauster, kurjačev sin. 3. leta.
lj Pojasnilo. Z ozirom na razglas Na rodne vlade, tičoč se izplačevanja 3mescčne plače rezervnim častnikom, so prizadeti krogi opozarjajo, da prinesti v mestni popisovalni urad potrdilo svojih staršev odnosno svojih stanodajalcev in hišnih posestnikov, da res nimajo nobene službe in da stanujejo v Ljubljani.
!j črnovojno poveljstvo v Ljubljani so v
dnevih 2., 3. in i. decembra 1918 preseli iz svojih dosedanjih prostorov, to jo Liclitentur-idcv zavod na Poljanski cesti, v staro domobransko vojašnico. I. nadstropje na desno. — Navedene 3 dni. kakor tudi v četrtek 5..decembra, ki se porabi za urejevanje, torej črno-vojne poveljstvo ne more redno uradovati, izvzemši nujne stvari.
Prosveta,
pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri opereta Michujevi hčerkic za »C abonement. \ nedeljo popoldne, olj pol 3. - \ Ljubljano jo dajmo« in >Notnški ne znajo« izven .ibunemcnta, /.večer ob pol S. uri l.a-teriia.« i/ r;n aboiieinenta. - /,h prihodnji le-d.'ii se pripravlja opera Prodana nevesta«, opremljena z docela novo sceiterijo. ■— Vsled stalnega uev/držljivega navala pri blagajni ob dnevnem prodajanju vstopuic .-e ji! vodstvo | gledališča odločilo, da uVede predprodajo vstopnic, in sicer vedno za štiri dni naprej j V to svibo bodo tudi listi objavljali odslej vsaj zu štiri dni naprej spored" predstav. --Vstopnice sc. bodo dobile v predprodaji pri gledališki blagajni od 10. ure zjutraj do pol I. popoldne in od 3. do 5. popoldne. Ker so pa s leni v zvezi novi stroški, se opozarja p. n. občinstvo, da bo vsaka naprej kupljena vstopni-; ca za 10 odstotkov dražja. Predprodaja prične v sredo, i. decembra.
liiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit:iiiiiiiiiiiiii:ii!iillli!iiliiiiiiiiilliiiiliii:iiiMiiiiiiiiiiii!ii
To dni izide veliki jugoslovanski skladni koledar! Opozarjamo, da to pristno domače delo daleč, uadkrijjuje tuje izdelke te vrsto, in ne pride v poštev samo v pisarnah, kjer je popolnoma nepogrešljiv, temveč bo služil tudi v družinskih sobah kot prispodoba novega Pasa.
Opremljen bo koledar s slikama sv. Cirila iu Metoda in bo nosil čisto slovansko lice. slikar Gaspari ga je okrasil s primernimi narodnimi ornamenti. Koledar bo veljal 8 K in se bo prodajal v Katoliški knjigarni v Ljubljani.
.'iuux!tiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimi;.i '•■
Seja Narodne visele.
Iz 24. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 26. novembra t918.
Jugoslovanski železniški uradniki na Du-j raju se sprejmejo na željo v železniško službo v domovini, podčastniki gardne straže pa v orožniško službo.
Ustanovi se posredovalni urad za begun-i ce. Organizacija urada in določitev njegovega i področja se izvrši po poverjeništvu za socijal-[ no skrbstvo.
Iz Postojne se poroča, da hočejo Italijani sekati brez dovoljenja, deloma tudi brez ozira na postavne predpise drva v državnih gozdovih; tudi obstoja nevarnost, da začno iz-sekavati kraške nasade. Narodno veče se na-; proša, naj protestira proti temu najostreje. O j stvari se obvesti tudi srbska vlada v Bel-! gradu.
Nemška narodna skupščina na Dunaju jc proglasila občino Bela peč na Gorenjskem za j del Nemške Avstrije. V občini se nahajajo veliki državni gozdovi. Z ozirom na to vest je izjavila Narodna vjada, da spadajo kraji v spodnji Zilski in Kanalski dolini lia Koroškem, kjer se nahajajo državni gozdovi, kakor se-: veda tudi občina Bela peč v ozemlje države j SHS; zalo se imajo dotični gozdovi takoj vzeti v oskrbovanje po javni upravi države SHS.
Ustanovi se stalna vseučiliška komisija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. obstoječa iz treh članov društva slov. pravnikov, slov. profesorjev, slov. zdravnikov, slov. inženirjev, vseh slov. vseučiliških docentov in dveh delegatov Narodne vlade v Ljubljani. Za delegata Narodne vlade se imenujeta višja šolska nadzornika dr. 1. Grafenauer , in dr. L. Poljanec.
Odstavi se ravnatelj gimnazije v Ptuju dr. K. Schobinger.
Knezoškofiiski ordinarijat je vložil pri oddelku za uk in nogočastje obširnejšo vlogo glede cerkvcno-pravnih zadev, ki so v zvezi z I menjavo vlade. Vloga se odstopi upravni komisiji, da se o njej izjavi.
Vsled nastale draginje veliko število vi-sokošolcev. ki imajo že po več semestrov, ne more nadaljevati svojih študij in želi vstopiti . takoj v praktične poklice. V državi SHS se bo i rabilo že v bližnji bodočnosti veliko število
izobražencev, zlasti kemikov, medicincev, ži-vinozdruvnikuv, inženirjev, agronomov in špe-cijalistov za posamezne stroke. Poverjeništvo za uk in bogočastje skliče eni;' t « . ganizacij, ki so doslej podpirale vhokošolce, in izdela načrt, Itako se omogoči s pomočjo brezobrestnega kredita od -tram države nadaljevanje študij vsaj onim visokošolcem, ki imajo približno polovico študij že dovršenih.
Odobri se naredba poverjeništva za narodno obrambo glede vojno-kazenskega postopanja na slovenskem ozemlju.
o Gozdovi in domene prejšnje avstrijske
države in verskega zaklada, ki so bili v področju bivšega goriškega ravnateljstva gozdov in domen, ki leže na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, so prešli v last te vlade. Za upravo teh gozdov in domen na Kranjskem, Goriškem, v Istri in južnem delu Koroške se je ustanovilo ravnateljstvo v Ljubljani kot gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo in ie imenovan višji gozdarski svetnik J. Rustia za ravnatelja.' istemu se jc obenem poverilo začasno načelništvo deželnega gozdnega nadzorstva. Uradi gozdnega ravnateljstva in nadzorstva so začasno v palači Narodne vlade. — Predstoiništvo za kmetijstvo. — Poverjenik: prelat A. Kalan I. r.
o Razpust central. Delovanje bivše kovinske kakor tudi bivših gospodarskih in blagovnih central v območju narodne vlade SHS v Ljubljani se smatra s 1. novembrom L 1. naprej za ukinjeno. Prestopki zoper rekvizicij-ske zahteve teh central pred 1. novembrom t. 1. se splošno odvezujejo. Vse blago in produkti, ki so bili podrejeni imenovanim centralam, ostanejo ludi v naprej še kot potrebščine v nujnem javnem interesu pod nadzor-
stvom Prehodnega gospodarskega urada Narodne vlade SHS v Ljubljani in so navezani na dosedanje maksimalne cene, razven v ko-
likor sc od slučaja do slučaja razvezuje zapora nad temi produkti.
o Prodaja konj kiatežev. Vsaka nadaljnja prodaja konj kiatežev se ustavi. Županstvom in vsem onim, ki so se bavili s prodajo konj, naročam, da pošljejo v najkrajšem času natančne obračune poverjeništvu za narodno brambo, denar oddajo pristojnim davčnim uradom, potrdilo o oddanem denarju pa prilo-že obračunu. Pač pa jc še nadalje dovoljeno oddajanje konj kmetovalcem proti reverzu.
o Prilaščanje vojaške živine. Vkljub temu, da se je po časopisih opetovano opozarjalo, da ui dovoljeno si prilaščati vojaške živine niti si jo od vojaštva nakupovati, ker je vsa živina, ki jo privede vojaštvo seboj, lasi Narodno vlade .SHS., se jc za časa prehoda vojaštva soške armade skozi naše kraje prilastilo več posestnikov z nakupom ali pn sa-molastno od vojaštva govejo živino in prašiče. Ta način pridobitve pa je neveljaven, nedopusten in kazniv. Prav novel javno si je pridobil živino le listi posestnik, ki jo je kupil na javni dražbi s posredovanjem vnovčevalnice za živino in uiast v Ljubljani, Radi-tega se poživljajo vsi kmetovalci, ki so si na tak nedopusten način prisvojili živino, da nemudoma. najkasneje pa do 10. decembra t. 1. sporoče vnovčevalnici za živino in mast-v Ljubljani, koliko take živine imajo ali pa jo do navedenega roka jiriženo na Zeleni hrib pri Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Po preteku tega roka se uvede po celem Kranjskem preiskava, ter bo vsak, ki bo še irrie! kako prisvojeno vojaško govejo živino ali prašiče, strogo kaznovan in so mu bo živina odvzela. Okrajnim glavarstvom so naroča, naj skrbo za to, da se predstoječi razglas nemudoma in večkrat v vseh občinah na krajevno običajni način objavi. — Poverjenik za prehrano: Dr. Tavčar s. r.
Aprovizacija.
a Prodajalci moke se vabijo, da se »/.glase v torek, <lne 3. decembra ob t), uri v mestni posvetovalnici zaradi nakazila moke.
Motni1 (kliuias) 4—5 HI' popolnoma InUlUl nov, na surovo olje ali bencin se radi smrti gospodarja ceno proda. Ponudbe na poštni predal 154, Ljubljana.	4786
7imclfi innir iz Crnef?u sukna za damo (ilIllaRI lOjHu srednje postave, skoro nov, se proda. Naslov pove uprava lista pod št. S771.
NAZNANI «©. Ključavničarski moister Ivan Breskvar naznanja, da se je vrnil od vojakov iu zopet odprl -svojo delavnico v Ljubljani na Sv. Petra nas pu 25. Sprejme tudi vajenca.	4<62
laholf 11117 (šuPar) samo v dobrem LfliloA ViJi staniu se kupi: event. se da nekaj tudi v živilih. Dalje se kupi tudi kom- nnnpma (komati) zu par pletua Uliluilltl konj srednje velikosti. Pouudbe na: Fran Oblak, Sv. Gregor, p. Ortpek, Dolenj.	1779
PncnfH trgovsko izobražen, želi v svrho UUJljlIU ženitve znanja z gospodično resnega zuačuja. Prijazne ponudbo pod „Ženitev" na upravo lista.
m cena
Ljubljana.
kupi po najvišji ceni tvrdka Benedik & oo.,
31113 izurjena, mešane stroke, dllld, želi premenitl službo v
kako v8čjo trgovino Gre tudi izven Kranjske. Pismene ponudbe na upravo .,Slovenca" pod šifro „Dobra moč".
a Oddaja prekajenega uies- i za II. uradniško skupino, stranke u. uradniške skupine prejmejo prekajeuo meso v popodeljelv, dno :.'. decembru \ vojni prodajalni v Gosposki ulici, ivoljčinu in cena se iioizve' v prodajalni.
a .1 e.cčje meso za težko bolne. Mestna a p io -izaeiia l|ubijaik>ka ho oddaiaia teiecie meso na izkaznice za težko bolne v necieiio, dne. 1. decembra t. I, od 7. do 8. ure ziutra na Poljanski cesli štev. 15.
a Mast na ranieue izkaznice C. Stranke z rumenimi izicaznicami C preimejo mast v pondeljek, dne i. decembra, v torek, dne 3. decembra in v sredo, • dne 4. decembra pri Muhleisnu ua Dunajski cesti. Določen je ta-le red; V pondeljek, dne 2. decembra od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, od 9. do 10. ure štev. 16i do J20, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 481 clo 640, od pol 3. do pol 4. ure štev. 641 do 800, od pol 4. do poi 5. ure štev. 801 do %0, od pol 5. do 5. ure štev, 961 do 1040.
V	torek, dne 3. decembra dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1041 do 1200, od 9. do 10. ure štev. 1201 do 1360, od 10. do 11. ure štev. 1361 do 1520, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev, 1521 do 1680, od pol 3. do pol 4, ure štev, 168! do 1840, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1841 do 2000, od pol 5. do 3. ure štev. 2001 do 2080, V sredo, dne 4. decembra dopoldne od 8. do o. Ure štev. 2080 do 2240, od 9. do 10. ure štev. 2241 do 2400, od 10. do U. ure štev. 2401 do 2560, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2561 do 2720, od 3. do 4. ure štev. 2721 do 2880, od 4. do 5. ure štev. 288? do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 de»' kagramov masti, kar stane 6 kron.
a Kis na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kis v ponedeljek, dne 2. decembra, v torek, dne 3. decembra in v sredo, dne 4. decembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 2. decembra dopoldne od
8.	do 9. ure štev. 1 do 160, od 9. do 10, ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. ure štev. 641 do 800, ocl pol 4. do pol 5. ure štev. 801 do 960, od pol 5. do 5. ure štev. 961 do 1040.
V	torek, dne 3. decembra dopoldne od 8. do
9.	ure štev. 1041 do 1200, od 9. do 10. ure štev. 1201 do 1360, od 10, do 11. ure štev. 1361 do 1520, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 1521 do 1630, ocl pol 3. do pol 4. ure štev, 1681 do 1840, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1841 do 2000, od pol 5. do 5. ure štev. 2001 do 2080. V sredo, dne 4. decembra dopoldne od 8. do 9. ure štev. 2081 do 2240, od 9. do 10. ure štev. 2241 do 2400, od 10, do 11. ure štev. 2401 do 2560, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2561 do 2720, od 3. do 4. ure štev. 2720 do 2880, od 4. do 5. ure štev. 2881 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono.
a Vžigalice za VII., VIII. in IX. okraj. Stranke VIL, VIII. in IX. okraja prejmejo vžigalice na zelene izkaznice za krompir v ponedeljek, dne 2. decembra pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je lale red: VII. okraj: od 8. do 9. ure štev. 1 do 300, od 9. do 10. ure štev. 301 do 600, od 10. do 11. ure štev. 601 do konca. — VIII. okraj: Od 2. do 3. ure popoldne štev. 1 do 250, od 3. do 4. ure štev. 251 do konca. — IX. okraj: od 4. do 5. ure popoldne. Stranka dobi za vsako osebo pet škatljic žveplenk in dva kosa mila, kar staijfc skupaj 1 krono.
Išče se Karel Jak iz Ljubljane, ki je služil pri 17. pešpolku. Zadnjič jc pisal iz Ptuja. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli naznanili na naslov: Kristina Simanovič, Ljub ljana, Slomškova ulica 27.
Zatekel se je oziroma zgubil se je velik, sivkaštočru pes, angleške jiashie »Groy«. Posten najditelj sc prosi, pitj ga odda lastniku Zorku Pavšič-u, naredniku, I jubljana, Sv. Petra cesta 5, III.
K
Usnjate nabitke priporoča Peter »ožina & C o.< trgovina čevljev. Ljubljana, Breg 2 0.
V. -VVgt aVA*..'	-"'V
Rrc? posebnega obvestila.
I
Ctir holinil/ nov al1 rablien se kupi. Po-ull; U5l|llll\ nitdbe z navedbo cene naj se pošljem na naslov M. Wasle, p. Do* pri Ljubljani.
tropinovec, brinjevec, rum, _____...U, konjak ponudim samo trgovcem in gostilničarjem Viljem Spilzer, Ljubljana, Kolizej.
V anniianip urn llliraa stranka br0i
U UiIUVQ*ijU IJutl otrok za inesec januar ali za takoj, nairaje z dvema sobama. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod „St.-inovante".
riinitm ol)stoječu iz ovratnika, mufa Udi lllilil fl ni manšetov (biber) su proda. Istotam tudi tenmomoder dainski kostum, svilena bltua, črn velour-klobuk in visoki čevlji 3S 1 l% Ogledati st je niogoče predmete nu Poti v Roino dolino 42 I. nadstr. od 10.—2. pop.
p proti dobri plači in dobri
Ui) tirani spiejme takoj J. Koše-
Kolodvorska ulica is
WST Licitaci a.
V sredo, 4 decembra v času od 9. do 12. ure dopoldne pridejo na javno prostovoljno dražbo v Miklošičevi ulic. štev. 11, I. nadstropje: glasovir, posoda iz porcelana in stekla, vrtna oprava, stoli iz bambusa, stojala za cvetlico, telovadno orodje, karnise, otročje igrače, itd. — Ogledati se morejo predmeti v ponedfel ek 2. in torek 3. decembra od 2. do 4. ure popoldne.
Ker je bilo petroleja le nekaj litrov za zameno, prosim tem pototu cenjene stranke, naj radi tega nikar tic hodijo več nadlegovat.
Spoštovanjem
T. Kranjc, Sv. Petra cesta 28
K. PUuNLC, Sodna uiica 3 v Ljubljani
sprejme več dobrih
Tužnini srcem naznanjamo, da je naš dobri oče, gospod
Janez Hubad
posestnik v Zapogah
umrl dne 28. novembra t. I. ob 5. uri zjutraj.
Pogreb dragega ranjkegu bo v soboto ob 9. uri dopoldne v Zapogali. Zapoge, 28. novembra 1918.
Žalujoči ostali.
T
za moško in za darnsko delo.
4756
DfnČniM Podpisana vljudno riUSHja. ,)r0;Jii c-ast. vojnega Uurala črnovnlnlškega pešpolka št. 27
ako bi ji vedel sporočiti, kje se nahaja njen mož Jožef Miklič, ki je služil pii tem polku. vojna stotnija. Podpisana je izvedelo, da je bil pri napadu Madžarov na Iransjiortni vlak, ko se je vručal v domovino, ranjen v nogo. Podpisana bi rada zvedela, kaj se je pozneje z ranjenci zgodilo, in kje sc sedai nahajajo. Podpisana povrne za vsu sporočila vse stroške in se vsakemu že vnaprej prisrč no zahvaljuje. . ranica M klic, Muli vrh 1, pošta Mituu peč, Dolenjsko,	4737
Potrtim srcem naznanjamo vsem priiatcljeiu in znancem prežalostno vest, da jc naš občinski svetovalec
Josip Skufca
dne 28. listopada t I. ob 1 uri popol. po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogieb nepozabnega pokojnika so bo vršil v soboto ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Tiinu.
Sv. maše zadušnice se bodo brate v cerkvi sv. Tilna. Višnjagora. 29. nov. 1918.
4788 Občinski odbor.
V torek, 3. decembra 1918 od 3 do 5. ure
sc hodu prodajali v Spodnji Šiški na vojaški rampl
staii zaboji
Za drviu
Tužniin srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da jo naša iskreuol j ubtjena mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Josipina Medic roj. Kostnes1
vdova finančr.ep respicijenta
po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 06. letu starosti, danes v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnico se vrši v ponedeljoK, 2. grudna t. L, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 4, na jjokopališče k Sv. Križu.
Sv maša Zttdušmca se bode darovala pri oo. frančiškanih.
Ljubljana, dne 30. listo-puda 1918.
Meiv, Josepina, Luign, Anita, Frida, ličere. — Hlnao iti Albert, sinova. — Janos Vuche-tich, Viktoi Bianko, Augiist n in Ferdinand Accelto, lico Oziinič, zeti. - Leticija iu An ca ittedič, sinahi, — Vsi vnmsi in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
iina med drugimi še na razpolago nekaj zelo dobro ohranjenih iu praktično konstruiranih
snežnih pfngoo
kateri bi bili pripravni posebno za oh-i inske in okiaiuu coste. — Interesent* se vabijo.
nnjn Neki gospod, ki so JU 10. je prvo dni novembra vrnil iz ujetništva v Sliselburgu, petrograjska gubernija, ua svoj dOm v Celje, ve natančneje podatke o starti Franca Viranl, mizarja iz Ljubljane. Dotični gospod se prosi, naj proti povračilu vseh stroškov vse podatke c Virantu sporoči njegovi ženi Ani Viranl, Ljubljana, Rožna ulica 8.
Vabilo na
izredni občni zbor
kranjske deželne verske zadruge v Ljubljani
r z i; o k.
ki se bo vršil v torek dne 17. decembra 1918 ob 10. uri dbpold. v zadružni pisarni v Ljubi ani, Poljanski nasip 52
DNEVNI H lit): 1. Sprememba pravil. 'J Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor v navedenem či.su nc bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istim mestu iu po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal neglede na število navzočih zadružnikov.
Ljubljana, dne 30. novembra 1918.
Nac- let jo vinarske zadruge.
Proda se iz proste roke
parsa im i mizarstva
v večjem mestu na Spod. Štajerskem Mizarstvo je opremljeno z vsemi potrebnimi stroii in orodjem. Naslov povo uprava ..Slovenca" pod št. 4781.
Okrajni zdravnik
za občine LaSki trg, Sv. Krištof, M irija-gradec, St. Len; rd In St. Rupcrt sc sprejme I). sedanji letni doli dki: plačn dis-triktnega zdravnika 1300 K, okrujna bolniška blagajna 1600 K. Zdravilu sc plačuje pri bre pl .čtieni leč ti(u ubogih boln kov. Zasebna praksa obširna. — Prodni? do 31. grudna 19.8 na c.rafevnl odbor Narod. Sveta v LaSkem trsu.
Demokratizacija uprava.
Dr, Fran Ogrin.
Pojem demokratizacije uprave in njena zahteva, da sodelujejo pri javni upravi ljudski zastopniki, tudi nekdanji avstrijski upravi nista bila popolnoma tuja. Ako izvzamem zakonodajna zastopstva: državni zbor in deželne zbore, so sodelovali zastopniki ljudstva na dvojen način pri upravi javnih poslov, in sicer 1. v javno-prav-no priznanih, samc«stojnih in avtonomnih korporacijah ter 2. kot prisedniki oziroma člani raznih svetov dotičnih oblastev, V prvo vrsto spadajo: občine, okrajni za-stopi, deželni odbori, trgovske in obrtne zbornice, kmetijske družbe, deželni kulturni sveti, cestni odbori, zdravstveni za-stopi, obrtne zadruge,
V	teh korporacijah je imelo odločilno besedo ljudstvo, oziroma od njega izvoljeni odposlanci, in ako niso mogle doseči one tistega razvoja, ki je bil absolutno mogoč, je temu kriv prejšnji vladni sistem, ki je zastavil pot, če sta hotela ljudska volja in ljudski pokret prekoračiti mejo, za katero so stali stražniki dozdevnih *državnih interesov.
V	drugo vrsto prištevamo prisednike obrtnih sodišč, trgovskih senatov, porot-»ike pri porotnih sodiščih ter razne svete posameznih uradov; poljedelski, industrijski, železniški, delavski, socijalno-zavaro-valni svet, najvišji zdravstveni svet, ministrska komisija za agrarne operacije itd. pri ministrstvih, deželni šolski svet, deželni zdravstveni svet, deželna komisija za agrarne operacije, deželna komisija v zadevah prisilne delavnice pri deželnih političnih oblasteh, okrajni šolski svet pri ®kr, glavarstvih,
V	teh svetih so izražali možje iz naroda svoje mnenje, težnje in potrebe ljudstva. Toda državni organi so izvršili od danih nasvetov le to, kar ni po njih mnenju ogrožalo, oziroma nasprotovalo drž. interesom, višjim ozirom. Neka izjema je •bstajala le tam, kjer je dotični svet, četudi mu je bil na čelu državni funkcijonar, izročene javne zadeve samostojno upravljal (deželni in okrajni šolski svet),
V	celem je bilo tedaj sodelovanje zastopnikov ljudstva pri javni upravi natančno določeno in čim najbolj omejeno. Na drugi strani pa si je pridržala država nadzorstvo cclo nad navidez prostimi stanovskimi organizacijami, družbami, društvi in denarnimi zavodi (društveni zakon, zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, regutativ o hranilnicah),
Toda kakor je rodila francoska revolucija in revolucija leta 1848. velikanski socijalni preobrat, taki in še neskončno večji so sadovi današnje svetovne vojske. Z vsakim dnem odpadajo drugi, še ostali oklepi in okovi srednjeveškega fevdalstva (nemških državno-pravnih naziranj) in nasilja, in narodi se prebujajo v čudoviti zori svobode, o kateri so sanjali stoletja. Ves socijalni in državni ustroj se demokrati-zira. —'
Na tej podlagi bo slonela tudi ustava in uprava jugoslovanske države, V tem članku bom poskusil nudfti nekaj konkretnih oblik. Vodilna ideja o demokratizaciji ustave in uprave je izvršiti na dvojen način: a) s tem, da se prepusti stanovskim organizacijam, da upravljajo gotove, njenim članom a'i pripadnikom lastne zadeve same, b) s tem, da se pritegne lajiški element k upravi.
Ad a). Že obstoječe stanovske korpo-racije kakor: trgovske in obrtne zbornice, kmetijske družbe, obrtne in gospodarske zadruge, občine itd, se pozive, pospešujejo in njihov delokrog ev, poveča in ustanove se nove .stanovske organizacije, n. pr. delavske zbornice itd., tako da bi bil vsak stan organiziran v svoji združbi. Državai se odpovej tu popolnoma svojemu jerob-stvu, posebno pa pri denarnih zavodih.
Ad b). Kako in v kaiki meri se naj pritegnejo ljudski zastopniki k državni upravi raznih panog, to bo odvisno od osnovne strukture ustave in uprave v Jugoslaviji. Drug pravec bo merodajen pri avtonomnem sistemu in drug pri centralističnem sistemu in več demokratičnega bo pri prvem kakor pri drugem. Pri prvem sistemu bi bila Jugoslavija država, ki bi jo tvorile tri avtonomne skupine: slovensika, hrvaška (po zgodovinskem razvoju) in srbska. Za vsako bi se osnoval poseben deželni zbor z lastno deželno vlado, ki bi ji načeloval ban (srbski, hrvatski, slovenski ban; ne deželni poglavar po nemSkem Landes-hauptmann). V deželno vlado bi vstopili ali naravnost poslanci deželnega zbora ali pa od tega izvoljeni druj*i možje, po možnosti s strokovno izobrazbo. Tudi naj bi bil, kakor predlaga pl. Šuklje v svojih člankih »v zaželjeni deželi« deželni poglavar, oziroma ban, odgovoren deželnemu zboru, ki bi imel obširno postavodajno območje.
Pri centralistični državni uredbi, ki bo spričo danih razmer najbrže obveljala, ; bo stvar vse drugače. Najprvo je rešiti vprašanje, ali naj se pritegnejo ljudski za- ! stopnki v direktno stalno poslovanje pri državnih uradih, ali pa le 'lot člani dotič- j nih svetov, ki se kličejo na redne seje. V prvem slučaju si moramo biti na jasnem, !
drt poštene vsaka oseba, uko vrši stalno isli posel, posebno v isti entko plačani službi, pa naj bo še tako demokratična, vsaj toliko birokratska, kolikor je vsak, pa bodisi najboljši človek, zastopajoč lastni ego, egoist. Temu bi se dalo odpomoči morda na I a način, cla se ljudski zastopniki imenujejo le za nekaj let, kar bi pa zopet natančnost in dobroto dela, za katerega je treba prakse, zmanjševalo.
V drugem slučaju uči stara izkušnja, da ne kažejo člani svetov, ako opravljajo stalno drug poklic, pri- dotičnih sejah dovolj vneme, kakor jo zahteva predmet, in to se, menim, tudi v naši idealni Jugoslaviji ne bo izpremenilo. Treba bo tedaj oba principa uporabe prisednikov, ki se jih naroda in uporabe prisednikov, ki se jih kliče le po potrebi v njo, združiti. Svoje tozadevne misli podajem po redu, kakor sem zasnoval n, pr. upravne oblasti v članku »Ustava in uprava v jugoslc^anski državi, dr, Planinski«, priobčenem v »Slovencu« dne 26. oktobra t. 1.
Osrednja vlada (ministrstva) naj je parlamentarna. Posamezifc državnozbor-ske stranke odpošljejo (za čas zasedanja parlamenta) zaupnike, ki prevzamejo posle kot ministri, oziroma oddelni predstojniki. Razven parlamentarcev naj so v ministrstvih tudi na vodilnih mestih uradniki z akademično izobrazbo. Ministri so odgovorni državnemu zboru. Da s® zagotovi primerno sodelovanje najvažnejših stanov že pri osrednji vladi, odpošljejo njih organizacije določeno število članov, izvoljenih po pokrajinah v proporčni volitvi, v dotične stalne, organične oddelke ministrstev (zdravstveni oddelek, oddelek za agrarne operacije itd.) oziroma v posamezne svete, ki se kličejo le po potrebi na seje (poljedelski, industrijski, delavski, zavarovalni svet, svet slovstvenikov in umetnikov itd.). Število od stanovskih organizacij izvoljenih članov v posameznih svetih bodi vedno večje kakor število od ministrstev imenovanih članov.
Ves ustroj osrednje vlade bodi ustavno zajamčen.
Pri županijski oblasti se organizirajo kot stalni organični oddelki: županijski šolski sv?t, županijski zdravstveni svet in županijska komisija za agrarne operacije oziroma melioracije. Silna naloga čaka ravno šolnikov po vojski. Zato naj tudi prevladujejo v imenovanih svetih člani, izvoljeni od šolnikov (od društva profesorjev in učiteljev) oziroma od društva zdravnikov. V ostale nestalne svete odpošljejo dotične stanovske organizacije svoje člane kakor: kmetijska družba, trgovska in obrtna zbornica, delavska zbornica itd. Tudi v teh svetih prevladuj lajiški živelj.
Ako se združijo z okrajno politično oblastjo posli dosedanjih cestnih odborov, zdravstvenih zastopov, tedaj bo treba tudi tukaj poveriti sodelovanju ljudstva primerno mesto. Najvažnejši svet bo okrajni šolski svet. Člani naj bc>do: okrajni načelnik, okrajni šolski nadzornik in po en (pri učiteljstvu mogoče dva) zastopnik učiteljstva (izvoljen) ter cerkve (izvoljen ali imenovan). Za ostale zadeve, ki naj se obravnavajo v sejah, se ustanovi okrajni svet ali sosvet okrajne politične oblasti. Dotične člane volijo občinska starešinstva, Vsekako naj je eden teh članov posestnik s kmetijsko naobrazbo, en trgovec in en zdravnik. Lahko pa se tudi tukaj upelje volitev po stanovskih organizacijah namesto po občinah.
Za vsak svet v vseh treh instancah se izdela pravilnik, ki določa način sestave in delokrog sveta. Predmet posvetovanj so važne zadeve, ki se tičejo širokih slojev ljudstva, splošne izobrazbe, javnih zgradb itd, Oni sveti, ki so organizirani kot organični deli posameznih oblastij, imajo odločilno pravico in so njih sklepi obvezni, dočim imajo drugi, sosveti, le posvetovalni glas, ki pa naj se vedno upošteva, ako je upravičen. Ljudski zastopniki ostanejo — napravijo se lahko tudi izjeme — toliko časa na svojih mestih, dokler traja njih poslovna doba (3 leta) oziroma dokler vlada v državnem zboru nespremenjeno razmerje strank.
V	finančni upravi se dosedanje sodelovanje zastopnikov naroda v dotičnih komisijah za odmero pridobninskega in dohodninskega davka .itd poglobi.
V	pravosodstvu se na novo organizira ljudsko zastopstvo pri porotnih sodiščih, ' obrtnih sodiščih in trgovskih senatih. Tudi se lahko pritegnejo zastopniki ljudskih slojev h kazenskim obravnavam sploh in sicer morda le s posvetovalno pravico. ; Pri civilno-pravnih razpraval^ kjer je potreba obširnega znanja prava, pa bi ljud- j sko zastopstvo ne bilo umestno.
Šolstvo bo treba popolnoma reorga- j nizirati in upeljati moderne vede: pouče- i vanje modernih jezikov, splošnega obrisa pravoznanstva (zasebnega in javnega pra- j va), ljudske higijene itd. Grščina se iz gim- ; nazij popolnoma odpravi in odmeri tudi j latinščini le nekaj uric v tednu. Latinščina se deloma obdrži radi lažjega umevanja francoskega in laškega jezika ter radi splošne terminologije, posebno v medicini in farmaciji, ki mora ostati mednarodna.
Na opisani ali podobni način bodo državne oblasti v stalnem stiku z ljudskimi zastopniki in izključeno bo, da bi še kedaj zavel birokratski duh po naših uradih, ki je ljubil šablone in stal vedno pod vtisom višjih ozirov, zanemarjal pa ljudske koristi in potrebe.
Apel slušača šumarske akademije u Zagrebu na jugoslavensku javnost.
Izgradjuje se naša oslobodjena Jugoslavija. Ceka nas naporni, ali plemeniti posao. Valja nam podiči domovino do blagostanja i clo ina-terijalne neodvisnosti od drugih, kao uvieta sa sretan i kulturan život u budučnosti. Po-sjedujeme s ve, što ie potrebno, da se postigne taj cilj, jer smo bogati na svemu, osim na upravi tel jima cijeloga našega državnega organizma. Taj sc manjak osječa osobito na polju šumskoga gospodarstva. Ljepe naše šume u kojima se krije toliko našega narodnega bo-gatstva, propadaju, jer nema koga, da ih pazi i tizgajfj. Za više nego 10,000.000 jutara jugo-slavenskili šuma imamo tek oko 270 šumara, a treba bi ih mnogo više nego 1000. Porazni manjak od više nego 730 čuvara našega narodnega blaga prijeti nam nedoglednim posledicama, ako za vremena nc doskočimo tom z u. (J dogledno če se vrijeme naša šumarska akademija u Zagrebu podiči do one višine, na kojoj se nalaze ista učilišta u inozemstvu. Da se več danas ne nalaze na tem niveauu, kriva je samo silnička ruka tudjinca, koji nam je svaki naš razvoj na bolje onemogučio. Danas se promijeniše okolnosti, jer nema više koga, da nas uništuje, osim nas nehaj i nemar za ono, što je naše.
Na medicinski •fakulteti upisalo se ove školske godine oko 180 slušaca, a na šumar-sku akademija tek 18 njih. Koliko je prva pojava utješljiva, toliko je posljednja teško razumljiva, kada se pomisli, da su i jedni i drugi tako potrebni i da je šumarsko zvanje i sa idealne i sa materijalne strane vrlo lijepo.
Nastojnio dakle, da nam pomladak na šu-marskoj akademij? bude što veči i da ne bude razmjer izmedju apsolvenata šumarske akademije i potrebnih šumara tako koban, jer čemo time ispuniti jedan od velikih naših patriotskih dužnosti.
U Zagrebu, dne 27. studena 1918.
Slušači šumarske akademije.
Italijani v Ilir. Bistrici.
V Ilirsko Bistrico so došli Italijani dne 13. novembra. Ob njihovem dohodu je v Ha-rijah počil strel iz neke hiše. Vojaki so hišo obkolili In fanta razorožili. V Bistrici se je takoj ob dohodu zglasil pri ital. divizijonarju načelnik odseka Nar. obrane. General mu je pojasnil, da pridejo Italijani ljudstvo pomirit. Obenem je izrazil svoje prepričanje, da bo prebivalstvo od tega trenutka dalje italijansko. — Obnašanje čet je doslej vseskozi korektno. Zadnje dni so prejeli župani od poveljstva v Trnovem naslednji oglas:
»Komando di Presidio« v Trnorvem naroča pismeno z dne „18. novembra i918 sle- ; deče: 1. Prepovedano jc oblačiti se v avstrijske vojaške uniforme. 2. Slovenske zastave se ne smejo razobešati na javnih poslopjih, občinskem uradu, cerkvi. Na privatnih poslopjih se smejo razobešati slovenske zastave v proslavo italijanske armade. 3. Javni shodi, sprevodi in manifestacije so prepovedane. 4. Strogo je prepovedano jemati, kvariti in izvažati gradivo, stroje, orožje, municijo, živila, ograje, krmo, zgradbe itd., ki jih je sovražnik popustil. 5. Trgovski in gostilniški lokali morajo biti zaprti od 10. ure zvečer do 7. ure zjutraj. 6. Prebivalci naj bodo ob pol 11. uri zvečer doma in naj ne zapuščajo stanovanj do zore. Zdravniki, duhovniki, babice sinejo, opravljajoč svojo službo v njihovem okrožiu, biti zunaj v poljudnih urah, morajo pa imeti za to od »Komando di Presidio« potrebno dovoljenje. 7. V nočnih urah ne sme nihče iz ene občine v drugo ne peš ne z vozili. 8. Naznaniti se morajo zaloge orožja, municije, živila, gradivo, krma, premog, ki bi se nahajal v okrožju.
Iz krogov učiteljskih vpo« koj&neav
Kakor znano, je imelo društvo vpokoje-nega učiteljstva pred nedavnim časom svoj izredni občni zbor, na katerem so se pravila nekoliko izpremenila. .Mnogo pisarij in truda je imelo pri tem tajništvo, a mesto zahvale je dobivalo od neke strani celo nasprotstva. Toda kljub vsemu je oblast predložena pravila ravnokar odobrila. Zboljšanje pravil je vrglo omejitev, ki fe zabranjavala ob sprejemanju novih članov iti čez deželno mejo Kranjske. Sedaj je pač možno pristopiti vsakemu, da je le učiteljskega stanu, naj si bode učitelj rojak tam od Soče ali Drave, kar gotovo ustreza duhu sedanjega časa. Število društvenih članov je narastto zadnji čas na 130 pravih in osem podpornih. Pri zadnji umrli članici J. D. so dobili ostali otroci-dediči 132 K pogrebne podpore. Manj, kakor po dve kroni od člana pa zato, ker po pravilih še ni nekaterim pre-1 tekla doba, da postanejo deležni podpore. Društvo sc je ustanovilo pred šestimi leti in jih je umrlo v tej dobi 12. Dediči vseh dvanajsterih so prejeli skupno vsoto 1184 K. Da to ni veliko, izvira odtod, da je društvo v začetku štelo le malo članov, Pristopajte torej pridno k društvu, zlasti oni; ki ste z otroci bolj obdarovani; vplačevanje je kaj malenkostno. S tremi kronami je poravnana že pristopnina in prispevek za prvi smrtni slučaj. ; Priglaševanie v društvo sprejema blagajničar Sim. Punčali, Marmont. ul. št. 18, pa tudi tajnik ali predsednik, pismeno ali osebno. Prenovljeni društveni odbor vam je porok, da bo vztrajno deloval v korist društva in njega članov, Omeniti mi je še, da nekateri radi zamenjavajo naše društvo z društvom >Samo-pomoč« ali tudi z društvom v pomoč vdovam j in sirotam, kar pa ni eno in isto. ■■Samopo- ( moč< je društvo za aktivne mlade učitelje, ki se sprejmejo za člane ne le do 45. leta starosti. I Naše društvo pa je za vpokoience in njihove vdove brez omejene starosti. Društvo v pomoč vdovam in sirotatfl je le za vdove in sirote, ! katere prejemajo stalno podporo, penziji po- 1 dobno, ne da bi plačevale kako letno člana- | rino. Seveda jo njilinv-.umrli soprog pristopi!
k društvu, predno je bil 50 let star in moral plačevati letno članarino po 20 K.
S. P.
Seje Narodne vlade.
Iz 21. seje Narodno vlade SHS v LJnbljanl z dne 22. novembra 1918.
Narodna vlada jo razpravljala o gmotnem položaju vojaštva, ki je nastal vsled" demobilizacije. Mnogo neaktivnih častnikov je sedaj brez sredstev; z vojsko so izgubili toliko čnsa, da mnogi nc nameravajo nadaljevati študij, ampak si žele skorajšnje službe. V državi SHS bo na razpolago dosti služb za izobražence, zlasti pri pošti iu železnici. Ustanove sc približno li mesece trajajoči tečaji za poštno, železniške in druge uradnike, ki no rabijo visokošolskih študij. Rezervni častniki, ki se jih hočejo udeležiti, dobe za ta čas svojo polno plato in so po uspešno dovršenih tečajih nastavijo v državni službi. Rezervni častniki, ki ne reflektirajo na državno službo, a so začasno brez zaslužka, dobe enkratno odpravščino v znesku trimesečne plače. — Naredba gledo plače podčastnikov se je tolmačila pomotoma tako, da i znašajo vsi prejemki podčastnikov samo i 5 kron dnevno, dočim jo bila naredba mišljena tako ,da jo 5 kron io doklada za nadaljnje službovanje, ki sc torej dalje služečim podčastnikom izplača poleg njihove stalne plače.
Dan na dan se javlja veliko število konipetentov za razne državne službe. Če dotični poverjenik, na katerega so prosilec obrne, zaenkrat nima primernega mesta, se odstopi prošnja predsedstvu, ki napravi seznamek vseh razpoložjivih moči, ki so se stavilo na razpolago, s kratko označbo starosti, izobrazbo itd. lcompetentove. Ti seznamki so pošljejo v gotovih rokih vsem poverjenikom, da si iz njih lahko izberejo primerne moči.
Odobri se naredba poverjeništva zu prehrano, da sme v slovenskem ozemlju spravljati v promet žito, mlinske izdelke, fižol in krompir le žitni zavod v Ljubljani, govejo živino, prašiče, meso in mast pa le Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani. Izvzete so množine do 20 kg (pri krompirju do 50 kg) za lastno gospodinjstvo. —
Dno 1. decembra dobe plačo vsi železniški uslužbenci, ki so se prijavili v službovanje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani, brez ozira na to, aH začasno vršo službo ali ne, čo ne dobivajo plače od italijanske vlade.
Nato je poročal poverjenik Narodne vlade za Trst dr. Otokar Ryb4f obširno o položaju v Trstu in zasedenem ozemlju sploh. Vržil se je temeljit posvet o vseh mogočih korakih, ki naj se store proti odcepitvi naših rojakov v zasedenem ozemlju. -
Iz 22. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 23. novembra 1918.
Odobri se načrt za ustanovitev višjega deželnega sodišča in višjega državnega pravd-ništva v Ljubljani.
Koroški deželni odbor poroča, da so se nemške čete in narodne straže umaknile na severni breg Drave in predlaga, da sa prično takoj pogajanja o meji med območjem Narodne vlade v Ljubljani i« Nemško Avstrijo. Isto poroča državni urad za zunanje zadeve na Dunaju, ki predlaga, naj pridejo takoj zastopniki Nemške Avstrije v Ljubljano, da se dogovorijo o vseh skupnih zadevah; Nemška Avstrija želi živeti z jugoslovansko državo v prijateljskem razmerju.
Vodstvo policijskega ravnateljstva v Ljubljani se poveri začasno nadkomisarju dr. Alojziju Guštinu z naslovom policijskega svetnika.
Ptujski okrajni zastop sc razpusti in komisarjem se imenuje posestnik Mihael Brcn čič ml.
Občini Črni vrh nad Idrijo in Vipava protestirata proti zasedenju po Italiji in izražata, da hočeta ostati v jugoslovanski državi.
Vojaki iz zasedenega ozemlja, ki so pri-bežali v naše kraje, da jih nc internirajo Italijani, se sprejmejo v vojaško službo.
Državni uracl za zunanje zadeve na Dunaju izjavlja, da ie pripravljen dovoliti, da smejo jugoslovanski uradniki, ki se selijo iz Nemške Avstrije, prestopili meje, ne cla bi se jim preiskovala prtljaga, če se dovoli isto v obratnem slučaju. Narodna vlada pritrdi predlogu z dostavkom, da naj#sc ta pravica raztegne tudi na naše begunce v Nemški Avstriji, ki se vračajo domov.
Poverjenik za javna dela poroča, da bo kmalu mogoče izdelovati doma superfosfat in toliko papirja, kolikor ga rabimo.
Zgradbe barak v Sterntalu pri Ptuju se porabijo začasno za invalide, ki naj vršijo tam Kako domačo obrt; tudi se pošljejo tja začasno goriški begunci iz Nemške Avstrije, dokler jim ni mogoče vrniti se domov.
Iz 23. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 25. novembra 1918.
Narodna vlada prične s koroškim dežel-ninim odborom pogajanja o začasni meji med območjem Narodne vlade SHS v Ljubljani in Nemško Avstrijo pod pogojem, da nemške čete izpraznijo slovensko ozemlje tudi na severnem bregu Drave. Pogajanja se vrše v Ljubljani brez preipdica za končno določitev meje na iniroMiem kongresi'. V tem smislu sla se obvestila koroški deželni odbor in državni urad za zunanje zadeve na Dunaju.
Protesti proti zasedenju po Italijanih iii proti kršenju mednarodnega prava v zasedenem ozemlju naj sc pošiljajo iz prometnih ozirov Narodni vladi v I.jublja-i in nc Narodnemu veču v Zagrebu, in sicer v dveh izvodih. Prebivalci zasednega ozemlja sc naprošajo, da zbirajo grrdivo o kršitvah iik charodnega prava po Italijanih in ga z navedbo' kar mogoče natančni!) podatkov pošiljajo Narodni vladi v Ljubljani, ki bo ukrenila nadaljnje kor;<ke.
Razveljavila se društveni iu shodni zakon z dne 15. novembra 1867; istotako sc razveljavi Š 23. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 in se dovoli prosta kolportaža. Tozadevne naredbe prinašamo na drugem mestu.
Odslovljenim uradnikom se izplačajo dne 1. decembra t. 1. vsi dosedanji službeni prejemki kot sustentacija proti poznejšemu obračunu s prizadetimi vladami, kakor to dela Nemška Avstrija proti drugorodnim uradni-kom.
Odobri se imenovanje ministerijalnega tajnika dr, Franca Skaberneta za administra-tivno-ckonomičncga poročevalca v oddelku za uk in bogočastje in imenovanje profesorjev dr. Ivana Grafenauerja in dr. Leopolda ro-ljanca za višja šolska nadzornika.
V Ljubljani se ustanovi poštno-hranilni urad, ki prične poslovati 1. januarja 1919.
Transportno vodstvo v liceju se razpusti.
Med zaplenjenim blagom se nahaja mnogo železnih predmetov, ki so porabili pri železnici. Direkciji državnih železnic sc dovoli pristop povsod, kjer je shranjeno rekvirirano
blago, porabilo za železniško upravo takoj ali v doglednem času, da si izbere pora line predmete,
Poštni uradi v slovenskem dela Štajerske na severni jezikovni meji dobivajo še vedno okrožnice od poštnega ravnateljstva v Gradcu. Obvestijo se, da jih te okrožnice ne vežejo. — Rudarski nadsvetnik Pirnat se začasno nastavi pri oddelku za javna dela. — Eksport-no dovoljenje za vse predmete daje odslej poverjeništvo za trgovino in industrijo.
Gospodarstvo.
g »Vnovčevalnicu za živino in mast« v
Ljubljani bo prevzemala klavno živino za mesec december po sledečem redu: 2. Ljubljana, 4. Vrhnika, 4. Vel. Lašče, 5, Brezovica, 6. Litija, 7. Mokronog, 9. Zatičina, 10. Trebnje, 11, Novo mesto, 12. Toplice, 13. Domžale, 16. Skofja Loka, 16. Škofeljca. 17. Medvode, 19. Kamnik, 21. Kranj, 23. Ribnica. Prevzemanje se prične vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Kmetovalci se poživljajo, da oddajo ono živino k dobavi, ki jo lahko pogrešajo.
g Klavni prašiči iz ljubljanske okolice se bodo prevzemali vsako sredo od 9. do 12. ure v Ljubljani na Zelenem hribu poleg Dolenjske
S a kolodvora. Vsi prasičorejci se poživljajo, a pripeljejo prašiče, kadar so ti godni za zakol, na določen dan na lice mesta, kjer se bodo prašiči tehtali, cenili in plačali. Kakor znano, je promet s prašiči kakor tudi z živino še vedno pridržan izključno »Vnovčevalnici« in je prodajanje prašičev komu drugemu kakor pa »Vnovčevalnici'. prepovedano in kaznjivo.
Darovi. v
Narodni davek Josip Urbanič, trgovec v Ljubljani, 500 K, Anton Belec, Št. Vid nad Ljubljano, 500 K, Kmečka posojilnica in hranilnica v Grižnli (štajersko) 100 K, Tomaž in Matevž Iglic, Ljubljana, 10 K. Srčna hvala! Posnemajte 1
Narodni davek: Lovro Petovar, Ivanjkovci, vposlal ;K00 K, Prane štupica, notar v Št. Lenartu, 500 K kot prvi obrok večje vsote za pivo ladjo, ki naj nosi ime »dr. Korošec«,
ker zopet je slovansko, to morje adrijansko«, Alojz Agrež, nadrevident juSne železnico, 5JOO K, Jože Zabavnik po g. Loviti Petovar 100 K, Krone ltopič, revident južne železnice, 100 K, llopovš, pristav državno železnice. 50 K, Jea-notte Vidic, pošiarica na Vrhniki, 50 K, dr. ltavnthar, odvetnik, iz neke poravnave 40 K, gdč. Ana Bitencova, učiteljica na Dobju, 20 K. dr. Oblak, odvetnik, i/, neke kazenske poravnave 20 K, gdč. Franica Podlesnikovu, učiteljica na Dobju, 10 K, Ivana Šerbali, učiteljica na Dobju, 10 K. Srčna hvala! Posnemajte!
Narodni davek: Trboveljske rodoljubki-nje nabrale pri munifestacijskom sprevodu o priliki narodnega praznika s klicem: »Živela nuša svobodna Jugoslavija!« SIIS K 12 vin. Marija Majcen nabrala v gostilni gosp. Rošf. na narodni praznik 112 K, rodoljub, ki noče biti imenovan, 1000 K, Jožefa Bremec, Kluvže 58, 20 K. Srčiin hvala! Posnemaj te I
— Sporočam tem potoni domačim v Slavim, da se nahajam zdrav še vedno v Žireh. Jakob Moravec, orožniški stražniojster.
Vntnav* sPreten- samec, se Išče za graj-I lllllil, ščlno Čemšenlk. Več se poizvo pri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani.
C(1 j,««,, stane fina in trpežna siva DU nlUll volnena jopica (sveater) lastnega izdelka na gumbe, zelo pripravna za dame in gospode, toda le za onega, kt se takoj požuri. Fran Kos, Ljubljana, Sodna ulica.	4672
l iilra Ii konjem C S
9 CIII7 L i n: i Proti mesečni plači do BOK L MUilllll l spreime takoj Ivan Ogr n, Liubl ana, Gruber evo nabrežje š'. 8.
Hrana iu stanovanje v hiši. (46S3)
JoŠJPBtBi nc, mm
valnlh strojev in njih posameznih delov, inel in olja, ter druzega galanterijskega in modnega blaga, se priporoča slavil, občinstvu. Istotam se proda: steklo izložbene omare (belgijsko steklo), kompletno z vnHčnimi za-stori, mere: KS5X184. 03X184, 59X184, in ena rabljena 90X162. Kupi se: na-tionalna rerpsirirna blagajna, novejši model.	4713
za moške in ženske ob-,,u leke priporoča pod zelo
Volneno Maso
ugodnimi nakupnimi pogoji, trgovina Hedv. Šare, Šelenbugova ul. 5. Ljublj.
za trgovino z mešanim blagom liftfl se sprejme. Vešče šivanja imajo prednost. R. Patiuh, Domžale. 4735
sprejme se takoj. Ponudbe se prosijo na Ant. Ogrinc, Domžale 62.
l/rntol/ Ifflinh (civilni) se zamenja zu Iti.uull lUJiUII mast. Poizve sena Blei-vveisovl cesti 13 II. nadstr., vrata 7.
v veliki izberi na debelo: ____„._ Jliliti božične, novoletne in druge priporoča tvrdka Lovro Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 4725
Udani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma sin, oče, brat in svak, gospod
Hnton Dovžan
posestnik in občinski odbornik
dne 25. novembra ob 4 uri pojf. v 37. letu previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v sredo, dne 27.novembra ob 4. uri popolne.
Dovje na Gorenjskem, 25. XI. 1918.
Marija Dovžan, roj.Kalan, soproga. — Ana Dovžan, mati. — Krl-stelj, Ivan, Tončka in Marica, otroci. — Helena, Malka, Mimn ln Maks, sestre in brat.
Zahvala.
Za vse mnogobrojno dokaze j toplega sočutja povodom bridke izgube mojega soproga oz. sina, očeta, brata, svaka, gospoda
Antona Dovžan
posestnika Itd.
izrekam tem potoni najprisrčnej-šo zahvalo.
Posebno mi je dolžnost se zahvaliti g.zdravnikoma dr.Tičurju in dr. Brottlu ki sta požrtvovalno lajšala pokojnemu njegovo bolezen, g. duh. svetniku Aljažu in g. kaplanu Pečarič za duševno tolažbo, gospej Ambrožičevi za prav materinsko skrb za časa pokojnikove bolezni. — Gasilcem iz Dovjega in Mojstrane vsem bližnjim in daljnim prijateljem ter domačim vaščanom za obiino udeležbo pri pogrebu, vsem darova toljem vencev: Bog plačaj!
Oovje na Gorenjskem, 27. XI. 1918, Žalujoča soproga.

I rPiiPP zu 3jaski 'rrfl se sprej-I lutiul me proti mesečni plači
100 K, prostemu stanovanju m 120 K
letno zu obleko. Prošnje je vložiti do
15. decembra 1918 na krajevni odbor
Narodnega sveta v Laškem trgu 4080
y.nn staro in novo prodaja v vsaki VIHU množini po zmerni ceni in izredno dobre kakovosti Ladislav Pollak Jaška, Hrvatska.	4724
mDCn mešano, v množini enega
_____ lllulU, vagona ali tudi v manjših
količinah proda se takoj. Josip Svoboda, tvorničar, Bjelovar,	4760
Prostori za trgovino SAS:
se iščeio. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod št. 4751.
t nlioi na prometnem kraju se Išče. lillntil Ponudbe z navedbo naslova in cene na upravo tega lista pod št. 4761.
K0n[Skl Pl Ran°zinger,P Cesta na juž
no zeleznico 9.
4670
dvonadstropna, na najlepšem kra-...„d, ju mesta, je naprodaj. Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod št. 4690.
i onemu, ki preskrbi sam-
________„____I skemu gospodu meblo
vauo, če ni drugače tudi nomeblovano stanovanje, od 2 do 4 sob. Sporočila na upravništvo „Slovenca": a. a. št. 5.
Delila siru odvzela Min!
Nobenega pranja v hiši več, oko
oddaste Vaše perilo Prvi jugoslovanski pralnici, katera Vam VaSe perilo na sledeči način očisti:
1.	da se perilo le opere, in posuSi
2.	„ „ „ opere in zgladi
3.	„ „ „ opere in fino zlika.
Opozarja se na to cenjene gospodinje,
da se za pranje perila rabijo samo neškodljiva čistilna' sredstva ter bo perilo pri tein načinu pranja mnogo bolj obvarovano kot je bilo to pri navadnem pranju mogoče. S tem je gospodinjam odvzeta velika skrb za nabavo mila kakor tudi ves trud. Perilo se sprejema po Številu kosov, zaračuna pa pranje po teži perila.
Perilo se oddaja v moji tovarni Poljanski nasip št. 4 poleg Katoliške tiskarne. Lahko roe pa tudi z dopisnico obvestite ali pu v moji filijalki Šelenburgova ulica št. 3, na kar pridem na dom perilo brezplačno iskat.
Z vsemi prevzetimi predmeti se postopa pri pranju kar najskrbneje in strokovnjaško.
Z zagotovilom cene, točne in najnatančnejše izvršitve vseh prevzetih predmetov se priporočam za prav mnogobroj-na naročila. JOSIP BEICH, Poljanski nasip 4, kemična čistilnica in barva rija, oddelek za belo perilo.
CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH,
se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstva za obita naročila različnih ::
SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690
Prispevajte za sKiod S. L. S.

Živinorejska zveza v šmarcl, pošta Radomlje,	4073
roda 3
za napravo jasli in tlaka v hlevih kakor tucli opeke. — Istotam se dobi 150.000 kosov zidne opeke za pomladansko zidanje. — Proda se večja množina dobrih cementnih vreč in vreč za žito kakor tudi drugo blago za kmetovalce.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
Hnton Z. Fin^gar
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrob e vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojim!
1. razred.
XI.
1. razred.
oradiiie eii IS. novembra 1911 osebno.
Med vojsko se je preselil iz hotela »Pri Maliču« v sosedno Bonačevo hišo
Šelenburgova ulica št. 5,
v II. nadstropje.	4452
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
:-:	priporoča
i
A. BERTHOLD,
fotografski umetni zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13.
Lesene podplate
coklje
izdeluje in dobavlja vsako množino tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova uUca i. 4732
naroČite vzorce!
inteligentna, zmožna slo-
________________ enako tudi vseh
pisarniških del v kontoarju se takoj sprejme v knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.	4750
Proda alka za tolpo,
venščino in nemščine, eni
10 vinarjev
(za dopisnico) Vas stane moj cenik, ki se Vam posije na zahtevo zastonj.
C. in kr dvorni založnik Jan Konrad, razpoSiljaluica Briix st 1996 (CeSko) 1. britev iz srebro jekla K 7.—, 9-—, ll-—. Varnostni- brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 11! K., lase- tn bradostrižniki K 26'—, 28'—. PoSilja se po povzetju uli predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
JYCast, salami in suho meso
tir drugo subomesno blago pošilja nad 5 kg J. GIUOVIČ, Nova GradISka, Slavonija. Denar naprej ali 50o;„ neplačila.
sprejema v popravilo in tudi nove na nove oblike prenaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, poŠta Dom Žale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, točna postrežba.	3715
razredna feferiia.
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
K 300.003 la K floo.ooo glatmi dnbiteh:
5t. 1020?, Izžreban due 16. oktobra 1915, IV. lot. št. 88805, izžreban dno 11. oisiobra 19.7, VII. lot. K 60 000 št. 341.55 in št S0.606 K 10.000 št. 7788 in št. 130.169
K 30 0U0 .... št. 68.535 K t-.C00.....ŠJ. 68.425
mnogo dobitkov po K 2030, 1C00, 830, 400 in veMko dobitkov po 200 K.
Izpfofaiš sina na de&foih za K l^SZ.SSB.
Prihodfijjfi! žretais !su ii. la i2. L^ceaiisra fsis.
Izžrebalo se bode *0Gd dobitkov v skupnem znesku K SiO.SSO.
Srečke prodaja	,
Ljubljanska fsrg^fna banfta u Ljubljani,
kot poslovnica razredne loterije in njene podružnice
d Celju, Celoucu, Trsču, Splitu in Gorici.
Cena sreCke: H 40, '/? K 20, >/< K 10, V8 5.
Igralni načrti in vsa pojasnila brezplačno! Dobitki plačljivi takoj in brez odbitka!
Čas je že sedaj, da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno
božično darilo
4080
še pravo izvrstno dišeče toilotno milo vseh vrst pri firmi MIlan Hočevar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
S4iiiiiitMiii«iuiHiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiMiiiiiHiiiiniiiiiMiinniiinniiiitiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiii»H>iiiHtiiiimiHimniis
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.	j
Vabilo na subskripcifo 1
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do', rentna ln ljndska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in.poštnine prosto. — Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
Ilniversal-mlin za meso
(zakonito zajamčen)
je posebno prikladen za rezanje vseh vr9t mesa. sočivja, boba itd. — Cena komad^
K 60-
Universal milit za m a k
je izborno poraben za mletev maka, dišav, orehov, sladkorja, kave itd. — Cena
komadu K —. Mlin za drobljenje kosti ... K J20'<—. Stiskalnica za krompir in sadje K 20 —. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu glavno zastopstvo
Max BohncJ,
Dunaj IV., MargaretenstraBe 27, odd. J2.
--;i Prospekti zastonj, i:-
12.500 noolb delnic, Izdaja 1918, po K 400*— nam., o skupnem znesku K 5,000.000'—.
P. N.
Občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki so je vršil dne 15. aprila t. 1., je sklenil — oziraje se na hitro napredovanje vseh bančnih poslov ter imajo pred očmi važne narodnogospodarske naloge, katere čakajo banko ob koncu svetovne vojske — okrepiti lastno bančno glavnico s tem, da se jo zviša od 10 na 16 milijonov kron.
Upravni svet, ki je bil pooblaščen, da stori v tem oziru ob primernem času vse potrebno, videč, da je tako željno pričakovani konec vojske pred durmi ter da gremo nasproti dogodkom, ki pomenijo tudi gospodarski preporod naših deželd, je sklenil, provesti to zvišanje delniške glavnice čim preje - ln sicer ob sledečih pogojih:
1.	Delniška glavnica! K 10,000.000 — se zviša za sedaj z izdajo 12.500 delnic po K 400-— nom , torej za K 5,000.000 na K 15,000.000 —.
2.	Posestnikom starih delnic se ponudi 10.000 novih delnic, torej v razmerju: na vsakih 5 starih delnic 2 novi, po jO50-—tel quel za komad. Zlomki delnic so ne vpoštovajo.
=
3.	Nedeluičarjem (novim subskribentom) ter starim delni- g Carjem (ako želijo podpisati večje Število delnic, nego jim pristoja V razmerju na B starih 2 novi) se ponudi 21500 delnic, po kurzu tt 650-— tel quel za komad.
4.	Nove delnice Imajo kupon za Teto 1919.
5.	Subskripcijski rok konča s 15 decombrom 1918.
0. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj,
|	najpozneje pa do 15. decembra 1918. — Od dneva vplačila
:	do 15. decembra P.H8 povrnemo subskribontom 3 6% obresti
;	od dneva vplačila do dneva vrnitve denarja.
7. Prijavo sprejemajo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ter njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sara-=	jevu, Gorici in Celju. — Prva hrvatska štedičnica v Za-
=	grebtr. — Hrvatska zemaljska banka v Osjcku. — Živno-
s	stenska banka v Pragi. — Češka pr&mysloViV banka v Pragi
=	— Zemska prumyslova banka v Pošti ter podružnico teh
^	zavodov.
Posestniki starih delnic, ki želijo podpisati nove delnice, morajo predložiti gori navedenim subskriprjskim mestom a) podpisano in točno izpolnjeno priglasnico, b) plašče Htarih delnic in c) seznamek številk starih delnic (na drugi |	strani priglasnice).
-	8. Razdelitev (reparticija) novih delnic so bo naznanila sub-
:	skribentom pismeno; nove delnice so bodo razpošiljale
spomladi 1919, proti vrnitvi potrdil o vplačilu denarja.
9. Kurzni (ažijski) dobiček, ki se bode dosegel pri Izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke (od-■	števši emisijske stroške in pristojbine).
| Uprauni sod Ljubljanske kreditne banke u Ljubljani.
=ii<»itiiiiiHiiii»»it«tiiHi<>iiititiiii«iMitiii»<iiiiiiiiiiitM»»»ittiiiiiiitii»iiiMiitiiiii»tiitii<i<i»;iiini>i«*iMniininninimiiiiimiS