Pcnneau Itevft-k> 1 Din mesečno, če ie sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom ia po po4ti dostavljen list 5 Din. . Celoletna naročnina j« 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene ins«-ratosn po dogovor« VONEVEEJSICI SLOVENEC Telefon it. 2050 io 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica Stev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 „Zabloda in strast dva nevarna nasprotnika Predsednik vlade in drugi člani vlade Predsednik vlade govori v Lozovcu Sibcnik, 1. avg. Davi eo se pripeljali s parni-koni Dubrovačke plovidbe »Dubrovnikom« iz Bakra v šibeniško luko predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za gozdove in rudnike Jura Jankovič, narodna poslanca dr. Niko Novakovič ter Vladimir Kaziniirovie ter šefa kabineta zunanjega ministra Jovan Gašič in Dragan Protič. Preusedniku vlade se je s pamikom »Oplenac« pripeljal nasproti ban Jablanovtč v družbi poveljnika Sibenika, brigadnega generala Zu-giča in poveljnika šibeniške pomorstve komande Kapetana bojnega broda Ulntanskega. General Zu-gio in kapetan bojnega broda Lilmaiiskj sta z ^Oplenca. prestopila na »Dubrovnika in tam pozdravila predsednika vlade, ki je potem prešel tz »Dubrovnika« na >Oplenac<, kjer ga je (»ozdravil ban dr. Jablanovič. Z »Oplencem« so se predsednik vlade in vsi odličniki v njegovem spremstvu peljali po Krki in črez jezero do Skragina, kjer so stopili na tla. Tu so jih sprejeli in pozdravili minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, ki se je pripeljal davi iz Zagreba v šibenik, dalje pomočnik bana primorske banovine Lugor, predsednik upravnega odbora tovarne za aluminij v Lozovcu na Krki dr. Milan Jovanovič z gospo, šibeniški župan Marko Bučinič, lastnik električne centrale na Krki Marko Supuk in načelnik tehniškega oddelka banske uprave v Splitu inž. Stola. Po jx>zdravu so vsi šli peš do splavov Krke. Tu je predsednik vlade z neke terase dalje časa ogledoval vso okolico. Nato pa se je z avtomobilom odpeljal v tovarno avtomobilov v Lozovcu. Z njim se je tja odpeljalo tudi vse njegovo spremstvo. V tovarni so predsednika vlade sprejeli kmetje in delavci s prisrčnimi pozdravi. Prav lako je bil predsednik vlade prisrčno pozdravljen, ko je stopil v veliko dvorano livarne, kjer eo ga sprejeli predsednik upravnega odbora Jovanovič, vsi člani upravnega odbora in celokujmo tehniško osebje tovarne, mogostevilni gostje in novinarji. V Lozovcu je bilo ob tej priliki tudi kosilo, na katerem je imel predsednik vlade tn zunanji minister dr. Milan Stojadinovič naslednji govor. »Najlepše se zahvaljujem za prisrčni sprejem 1» pozdrave. Posebno mi je milo, da pričnem svoj letni dopust prav s to lepo svečanostjo, kajti medtem, ko bom jaz, kakor se nadejam, prebil nekaj dni v miru s pridnimi ribiči našega Primorja, bo pričela v tem kraju delovati s pobiim razmahom pomembna industrija, katere pomen za narodno gospodarstvo in narodno obrambo sta malo prej v svojih govorih že dovolj jasno obrazložila minister za trgovino dr. Vrbanič in predsednik tovarne dr. Jovanovič. Prav tako mi je drago, da sem, pa čeprav zato, da se odjKKujem, obiskal naš divni Jadran in Primorje in mislim, da mi boste ta moj mali oddih odobrili tudi vi, kajti šc nikoli tako kakor zadnje dni sem moral vzdržati izredno težko borbo. Bila je težka, ker se jo bilo treba boriti proti dvema nevarnima nasprotnikoma, izmed katerih se eden imenuje zabloda, drugi strast. Velika zabloda je bila domneva, da Im sporazum s katoliško cerkvijo v čemerkoli oškodoval ali podrejal srlr»ko pravoslavno cerkev. Tega jaz ne bi dovolil, a tudi sploh no bi bilo mogoče. Strast naših poli; »ionih nasprotnikov, zapeljanih po sveti iiirznji proti vladi, kateri imam čast predsedovati, pa jc namenoma jačila to zablodo in hote spremenila sveti božji hram v areno politirno borbo. Storil sem vse, kar sem bil dolžan, da zaščitim cerkev pred temi dozdevnimi prijatelji, ki s« ji to tlni napravili veliko škodo. S svojimi prijatelji se bom še nadalje trudil, da bodo vse po zakonu jvriinane vere zaščitene, da nobena ne Imi nad drugo, prav tako pa tudi, da nobena izmed njih ne ho nad državo. (Burno odobravanje in vzkliknnje: Tako je!) Država in cerkev, vsaka v svojem delokrogu, morata druga drug« podpirati in vzajemno izpopolnjevati. To lm vodilno načelo za moje delo. Med nami, jugoslovanskimi državljani, Srbi, Hrvati in I Slovenci mora biti iskreno in resnično spoštovano načelo: Brat je mio, koje vere bio. Ker le tako honio lahko očuvali verski mir in duhovno edin-st v o Jugoslavije. (Odobravanje.) Kraljevina Jugoslavija, za katere ustvaritev jo bilo darovanih toliko žrtev, danes to od nas imperativno zahteva. Gospodu in go. Ivaničevi pa prisrčno čestitam k današnji svečanosti in želim, da bi bil ta pneetek srečen. Naj tudi drugi posnemajo to stvariteljsko delavnost za gospodarski podvig naše države.« Govor predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča je bil od vseh prisotnih navdušeno pozdravljen. • P Minister Cvetkovtc zavrača laži okrog konkordata V Niša Niš, 31. julija. Danes je minister Dragiša Cvetkovič v spremstvu podbana Paštroviča in niškega župana Živkoviča pregledal Niško banjo, kjer mu je upravnik kopališča Markovič razkazal dela za velik nov hotel, ki bo v kratkem dograjen, in s jx>sebno svečanostjo izročen svojemu namenu. Nato si je minister ogledal gradnjo kirurškega paviljona pri državni bolnišnici, kjer mu jc zaključna dela raztolmačil upravnik dr. Rakič. Nato je bila ob 10.30 na vrtu »Apelovca« okr. konferenca predsednikov in podpredsednikov JRZ za niški okr., katere se je udeležilo okrog 200 najuglednejših kmetovalcev iz vsega okraja. Minister Cvetkovič je imel dolg govor in je med drugim dejal: Čim močnejša je naša stranka, lem večja je njena sila. Če nisem bil že dolgo med vami. ne pomeni, kakor da nisem upošteval vaše želje. Urejeval in uredil eem vsa vprašanja, za katera ste se zanimali in katera ste mi predložili. Nisem dajal praznih obljub. Sadove mojega dela vidite ne le v mestu Nišu samem, temveč ludi v vsem okraju. Kot jx>slanec niškega okraja in kot človek sem delal v času, ko sem se nahajal v težkem položaju, ko sem ležal zaprt in ko so me z bajoneti preganjali iz enega kraja v drugega. Tudi v niškem okraju morajo vladati dobre razmere, kajti, če je ljudstvo zadovoljno, bo tudi država uspevala. Iskreno in prisrčno ee vam zahvaljujem, da ste me v moji odsotnosti izvolili soglasno za predsednika okrajne organizacije. Vodil bom neomajno narodno in državno politiko ne glede na to, ali sem na vladi ali izven nje. Spomnite se tistega narodnega pregovora, da se junaki sjioznajo pri trpljenju. Mi se nted seboj dobro poznamo. Vendar smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim na nekatere okoliščine in da vam iskreno povem, da razširjajo v zadnjem času razni politični obupanci, ki so izgubili tla pod seboj in se zato oprijemljcjo za vsako trsko, grde in neresnično vesti in laži. Prepričan sem, da jim ne boste podlegli. , Nalo je minister Cvetkovič govoril o razmerah na deželi in o delu dr. Stojadinovičeve vlade, ki je prevzela oblast v zelo težkih razmerah in ki je naša malone na vseh straneh bedo in gosjx>-ilarsko slisko. Po dveletnem dolu pa se ji je posrečilo ublažiti gospodarsko stisko, najti potrebna tuja tržišča in skloniti mednarodne trgovinske pogodbo in dogovore, tako da more naše kmetijstvo prodajati svoje blago na svetovna tržišča po najboljših cenah. Vladno jiolitiko morajo čutiti tudi široki narodni sloji, ki jih predstavljate vi kmetovalci, ki tvorite 90% vsega prebivalstva. Dr. M. Stojadinovičeva vlada si prizadeva zboljšati razmero in gosjvodarsko življenje teh množic. Z zakonom o r a z d o I i i I v I k m e t o v a I -cev je dr. Stojadinovičeva vlada nopobitno dokazala, s kolikšno iskrenostjo se zavzema za kmečke koristi. Z odpisom poldruge milijarde kmečkih dolgov jo nastalo znosljivo stanje, tako da bo mogoč gospodarski napredek našega kmečkega ljudstva. Naši politiki nas lahko kritizirajo. Knega pa no morejo ovreči, namreč, da jo dr. Stojadinovičeva vlada z ureditvijo gospodarske stisko, vprašanjem kmečkih dolgov, zboljšanjem razmer in z dvigom cen za jx>ljske prideike, dosegla velike uspehe. Ne jiodlegajte spletkam in lazeni, kajti tisti, ki jih širijo, hočejo zanesti med narod zmedo. To delajo samo zaradi tega, da tu škodili ugledu dr. Stojadinovičeve vlade in da lu to vlado. kakor mislijo, strmoglavili, čeprav je pokazala tolikšne uspehe. Nato je minister Cvetkovič govoril o vprašanjih, ki so jih v zadnjih dneh načele vse tiste opozicijske skupino, ki nastopajo proti dr. Stojadinovičevi vladi. Obesili so se za konkordat, ki je mednarodna jiogodba, ki naj uredi v nasi državi versko vprašanje in verske odnošaje katoliške cerkve. Pogodba nima namen jemati komu njegovo vero ali koga preobračati v katoličana. Pogodba hoče samo urediti odnošaje države do katoliško cerkve in dati katoličanom vse tisto, kar je nedavno tega dala muslimanom, predtem pa, ko sem bil minister ver, tudi pravoslavnim. Jaz, ki sem se rodil |x>!eg pravoslavne cerkve, ki sem vse svoje življenje pomagal in podpiral in bom pomagal tudi v bodoče graditi mnoge cerkve in obnavljati mnoge samostane no lo v niškem okraju, temveč tudi jto vsaj naši državi, pač ne lioni dal svojega glasu za nekaj, kar I»i moglo rušiti pravoslavje v naši državi. Cvetkovič je nato govoril o ureditvi vprašanja duhovnikov v naši državi, ki se ho uredilo z zakonom tako, da bodo z njimi ravnali kakor « državnimi uradniki. Ta zakon 1k> v najkrajšem času gotov. Zal, so se sedaj zbrali okrog cerkve tudi taki, ki nimajo z njo nobene zveze. Cerkev mora ostati izven jiolitiko. Mi vsi moramo iskreno in globoko želeti, da ohranimo svoje pravoslavne tradicije in da nc dovolimo, da hi politika segla v cerkev in rušila naše ccrkvene običaje. V cerkev mora človek stopiti s čisto dušo in s polno vero, kakor ravnamo vsi, ki iskreno ljubimo Boga in pravoslavje. Nameni ljudi, ki sc zaletavajo v konkordat, so jasni. Ni jim do konkordata. nc do pravoslavja, marveč samo za to, da hi pri toni vprašanju rušili dr. Stojadinovičevo vlado. Ne verujte lažem in ne podlegajte neresnicam. Nihče ne moro nikomur vzeti ali izpremeniti vere. Lahko mi zaupate, da vas ne bom varal. Saj vas nisem zapustil niti v najhujših časih. Zrušiti nas more samo našo delo, če bi nasprotovalo narodnim in državnim koristim. Minister Cvetkovič je nato govoril o svojem delu, ko je bil v opoziciji in o svojem sedanjem delu v vladi. Navzoči so pozorno poslušali govor ministra in mu fiogostokral pritrjevali. Župan Petrovič iz Donjega Studena so jo prisrčno zahvalil ministru za njegova izvajanja. Pristaši JRZ odklanjajo laži naše države" govore o konkordatu in sramotilne spise, jo dejal. Navzoči župani pojdejo med svoje prijatelje in tovariše in jim bodo liovodali, kar so slišali od svojega poslanca. Nato io bila prirejena zaktiska, ki so se je udeležili vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih odborov ,IRZ v niškem okraju. V V oljih u Niš, I. avg. ni. Po včerajšnji nadvse uspeli okrajni konferenci JliZ v Nišu jo bila danes |>o-dobua konferenca v Vrljiku. Na konferenco je prišlo nad 200 delegatov stranke iz loga okraja. Tudi na današnji konferenci jc bil glavni govornik g. minister Cvetkovič, ki jo v svojem daljšem govoru pobijal intrige političnih nas|>rotnikov sedanje vlado v zvezi z. ratifikacijo konkordata in med drugim dejal, da govore sedaj o tem vprašanju, o nevarnosti, ki jo baje konkordat prinaša za pravoslavje, ljudje, ki r vero niso imeli nobenih zvez. Odločno jr treba obsodili vse te ljudi, ki rrrkev vlačijo v politiko. Glcilc konkordata samega pa pravi, da je državi potreben Konkordat s sv. stolico je imela tudi kraljevina Srbija. Goroslasne klevete V svojih nadaljnjih izvajanjih je ludi povedal, kakšnih sredstev so se nasprotniki sedanje vlade jKislužili samo dabi zrušili sedanjo vlado. Tako m» med drugim v cisto pravoslavnih krajih govorili, da po konkordatu Srhi ne ImiiIo smeli hiti vre Srbi, da bodo morali vsi preiti v katoliško cerkev, da ho v vsaki vasi poleg pravoslavnega ludi katoliški duhovnik in da Imi vso Io moral narod plačevati. Pravoslavni verniki odslej ne bodo smeli vre slaviti svojih »idavt. Zato minister Cvetkovič izjavlja, da se o tem sploh ne splača govoriti. Ijuil sivo naj samo hodi so bolj v cerkve, kakor je hodilo do sedaj in naj se na >rcj nikdar niso hodili v cerkev. Vsi ti so se zbirali na iilirah v obrambo pravoslavne cerkve. Zato izjavlja minister. da mora pravoslavna cerkev ohraniti svoj ugled in da se mora visoko dvigniti nad vse te dogodke ulice. Minister izjavlja, da se vsi ti ljudje tudi v bodoče ne bodo zbirali v cerkvi, ker jim je edini cilj, kako jiorušiti sedanjo vlado. Poudarja tudi. da so ti dogodki imeli tudi to dobro stran, da so se odkrili pravi in nepravi prijatelji sedanjo vlade. Oh tej priliki se je pokazalo, kdo je s srcem in prepričanjem h sedanjo vlado. Kdor pa je Iskal samo koristi v stranki, ga je treba sedaj odstraniti ir. nje. Končno je napovedal, da ho kr. vlada v najkrajšem času izdala medverski zakon, ki bo vsem veram dal po|>olno enakopravnost. Poleg lega pa Iki vlada tudi še naprej [»svetila vso svojo |si-zornost rešitvi hrvatskega vprašanja. Nazadnje je pozval g. minister vso zborovalee, naj ne nasedajo intrigam nasprotnikov sedanjo vlade ter naj store vse, da se Ik> stranka v vseh okrajih čimbolj organizirala, /.borovnici so sprejeli ministrove besede z odobravanjem in dolgimi vzkliki kr. vladi na znanje. Pariški „Temps" o konkordatu ,,Nevarno je za Jugoslavijo, čc sc verski spori razširijo na politiko44 Pariz, 1. avg. AA. Današnji vToinps« so v svojem uvodniku bavi z. vprašanjem jugoslovanskega konkordata. V članku podaja najprej zgodovino lo pogodbo in navaja spori in incidente, ki so so pripetili v Belgradu o priliki nedavne skupščinsko debate o ratifikaciji konkordata. List pravi med drugim: -Tako od daleč je težko razumeti, kako .in mogla ratifikacija konkordata izzvati krizo takega značaja, ko gre stvarno samo za formalnost, za ureditev vprašanja, ki je nastalo že pred dolgo dobo let in ki je <|;-.|<> povod, da »« bil,, pogajanja, ki jih jo pričel lela I't21. pokojni Pašič. veliki jirvak srbski li radikalov, ki je bil tudi predsednik vlade, ponovno prekinjena, zaradi zahtev škofov. Ta pogajanja s« so 25. julija I!>:i.-, končno zaključila k podpisom konkordata, ki |iri/u.n i katoliški cerkvi v Jugoslaviji enake pravice kakor ostalim cerkvam. V prilog sklenitvi teci kuilorihila -n bili važni politični razlogi in hlagopokojneniu kralju Aleksandru je bilo mnogo na tem. da se ugodno znl Ijličiio pogajanja z Vatikanom, ker je tu odgovarjalo potrebam njegove jiolitike za zedinjenje kraljevine. Dejansko so ne sine pozabiti, da ima Jugoslavija okoli 0 milijonov katolikov, predvsem Hrvatov in Slovencev. Zelja je bila, da s<» doseže poniirjenje nieil vsemi Jugoslovani in njihova tesna zveza v okviru ene in is|p nacionalne države. Očividno je bilo potrebno, da se določbe ustave iz let.i 11121, ki priznava enake pravice vsem veroizpovedim. izvedejo in tolmačijo v liberalnem duhu.« List nato opozarja na koristi, ki jih ima Jugoslavija od konkordata. Nadalje omenja razne kritike konkordata iu naglaša, da so neki opozicio-nalei izkoristili konkordatno vprašanje za Imrho proti vladi dr. Stojadinoviča, zaradi sedanje orientacije njene zunanje |hi!ilike, ki jo po mnenju nekaterih preveč ugodna za naraščanje nemškega vpliva v državi, »Temps« opozarja tudi na nedavne sklope svetega sinoda glede pravoslavnih ministrov in si vprašuje, kako ho mogoče v lakih okoliščinah izvesti tudi volitev novega palriiarha. Vso lo okoliščino kažejo, pravi list, do kakšnega zapleta l.ihk« dovede ver-ki spor, če se razširi ua politično polj« in poveča s političnimi strastmi, naperjenimi mw posredno proti predsedniku vlade. Verski spori s« nevarnejši za države, ki imajo več ver v svojih mejah, posebno pa je treba v Jugoslaviji izogniti se vsemu, kar hi lahko dovedlo do odkritega nasprotja med srbskim pravoslavjem in hrvatskim in slovenskim katolicizmom. Kajti jasno je, da so morajo vsi. tudi muslimanska manjšina, čutiti vame glede svojih prav ic v okviru zedinjeno kraljevine. Notranjski tabor v Cerknici Na taboru je govoril tudi minister dr. Miha Krek Cerknica Cerknica, I. avgusta. Današnji prosvetni tabor v Cerknici, ki je po svoji manifestativnosti, navdušenju in udeležbi prekosil vse. kar jo Notranjska do sedaj videla, pomeni zmagoslavje slovenske misli in slovenske zavesti tudi v notranjski Sloveniji, ki ic po zaslugi nepoznanjn in krivili poročil veljala za tisti del naše zcmlic, ki stoji marsikateremu gibanju ob struni. Današnji dan, ko so na starodavnem, stoletnem zgodovinskem trgu v Cerknici tisoči in tisoči izpovedovali svojo vero v slovenstvo in katolištvo. je pa dokaz, da je Notranjska vsa, brez razliko, trdno in zavedno v slovenskem katoliškem ljudskem taboru. Mrzlično pripravo, ki so jih mesce dni vršili člani in članice prosvetnih društev v rorkniški dekauiji, so dobilo svoj prvi zunanji izraz v t»i- nočnjih kresovih po notranjskih hribih, ki so oznanjali začetek prosvetnega praznika. Vzrasla so znamenja notranjskega bogastva in ponosa: visoki mlaji, trg se jo spremenil v središču v r n sam venec in plnjiolanje zastav. Na trgu jo pred posojilnico zrasel oltar zu mašo na prostem, preprost, u čudovito lep v svojem lesenem okrasju. Sprevod Danes zjutraj so srca tisočev tesnobno p r i t ea k o val a, kaj bo z vremenom. Kljub jutranjemu dežju in mračnemu nebu so se navsezgodaj začela bližati trgu vozila vseli vrst: avtobusi, tovorni avtomobili, vozovi, kolesa; dovažali so množico notranjskega ljudstva. Vso sc je zbiralo na določenih zbiruliščili, s katerih so jo ob pol desetih razvil sprevod, kakršnega pri nns še nismo videli. Na čelu sprevoda jc jezdilo Vi zastavnih notranjskih fantov v narodnih nošah / državno zastavo nn čelu. Za njimi se je uredil nadaljni sprevod, ki sta mu dajali tempo godba logaškega prosvetnega društva in pa domači glasbeni mojstri, naši vrli gasilci. Nn čelu konjenikov so za zastavo jezdili 11-i jo fantje v beli, modri in rdeči srajci. Za konjeniki jc šlo °>7 kolesarjev z zastavicami in zelenjem, za temi 5 zastav, prireditveni odbor, člani v fantovskih krojih, članice, mladenke, mladina — vse ena sama nepretrgana, pisano reka, ki je zajela vse slavne cerkniške ulicc, dn se je bilo bati, da bo kljub raztegnjenosti premalo prostora. Proti koncu jc šlo S" moških in ženskih narodnih noš. Sprevod je zaključilo " kolesnrjev. Množice, ki so gledale sprevod ob cestah, so bile vse elektrizirnne, ni bilo koncu ne kraju navdušenemu vz.klikanju in pozdravljanju. \ sn Cerknica, kar je jc domače in ljudske, je bila en akord slovenske zavesti in zmagoslavja. Pred začetkom sprevoda so sc oglasili navdušeni vzkliki: pripeljal se je naš slovenski minister dr. Miha Krek, zaradi česar jc navdušenje prikipelo do vrhunca. Ko se jc sprevod strnil v gost in pisan venec, ki je prekril ves trg med tabori in posojilnico, ni bilo mogoče zajeziti ljudskega navdušen jo. ki je veljalo ministru dr. Kreku ter domačim in ljubljanskim prosvetnim voditeljem. Sv. mašo Začela se jc sv. maša nn Irgu. ki jo je daroval predsednik Prosvetne /veze vseuč. prof. rlr. I r. I.ukman, ki je med mašo imel jedrnat in sistematičen govor o verskih smernicah prosvetnega dela v smislu velikih vodnikov Slomška. socialnega in prosvetnega organizatorja dr. I. F v. Krekn ter velikega nadškofa jegliča, ki je / besedo in pismom našo slovensko prosveto usmerjal. Med mašo jo pela množica ljudske cerkvene pesmi. Za vsakogar, ki je gledal_ in poslušal te genljive izraze slovenske vere. je bil to nepozaben trenutek. Tabor Po maši se je začel tabor z državno himno, ki jo je igrala godba in pela vsa množica. Za lem je predsednik prosvetnega okrožja zdravnik dr. Pintar z jedrnato besedo začel tabor, kateremu je za uvod spregovoril še kaplan p. I rbanc in predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kra-Iju Petru IT.. Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, našemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu, škofu dr. Rozmanu in banu dr. Marku Nntlnčcnu. Burno pozdravljen od štiri liso. glave množice je spregovoril minister dr. Miha Krek z mogočno, jedrnato besedo, s katero si je takoj osvojil srca vsega ljudstva, ki je ob tolikih ministrskih obiskih svoje dni znalo osiati mirno in hladno. Videlo se je, kako narod čuti s pravimi svojimi voditelji. Or. Krek je med burnim pozdravljanjem in vzklikanjem povedal prekrasne misli o slovenstvu in pravem jugoslovanslvu (njegov govor priobčimo jutri). , , Za ministrom dr. M. Krekom je deklamiral upravitelj Fister bojevito pesem v proslavo slo- vesnega dne. Zatem je govoril znam nas rdalni delavec s. RitdoH Sinersu o socialnem smislu prosvetnega dela. jedrnato in na kratko jc o«-r-tnl bodoče naloge naše prosvete. Njegov govor jc močno odjeknil v srcih delovnega ljudstva, ki potrebujejo /lasti na Notranjskem predvsem ljubezni in nesebičnega dela od poklicanih — predvsem intcligcntov — ki so i/, ljudstva izšli. Nalo jc med burnim pozdravljanjem spre-*„vr,,;i rlomnčin kniižcvnik in urednik Mirko beno zaključil tabor. Med zborovanjem je prišel brzojavni pozdrav slovenskega voditelja dr. Korošca, ki jo /rdel /boru ves uspeh. Pozdrav jo vzbudil viharne ovacije. Nato je štiri tisoč glava množica dostojanstveno poslušala državno himno in himno slovenskih fantov ler se ni hotela rnziti. dokler je niso začeli pozivati reditelji h kosilu. Tabor je bil naravnost čudovita slika navdušenja in zavesti, ki preveva slovensko ljudstvo nn Notranjskem, toliko zapuščeno in zatirano po stiski in po domačih i/dnjaleih. I a nor v Cerknici je dokazal, kje je Notranjska: v Kristusovem in slovenskem taboru vsa do znd- "'^Da je tabor v vsakem oziru tako presenetljivo uspel, je zasluga požrtvova nega dela fantov in deklet pri vseli notranjskih prnsvft-nih društvih od Logatcn do Starega Irga in Blok ter vsega prebivalstva, ki je tako mogočno manifestiralo zn svoja načela. Popoldanski nastop Krvava noč v Tjencinu Japonci so popolnoma razdejali kitajsko mesto Neomejeni gospodarji vsega Hopeja Popoldne so se grozeči oblaki raziepli in je za nekaj trenutkov posijalo sonce. Na prav dobro pripravijanem telovadišču so poka/ali člani, Članice, moški in Ženski naraščaj svoje delo zadnjih mesecev \se točke programa: nroste vaje. orodna telovadba, kjer je zopet liriljiral znani Varšek, jc navzoče občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem in zanimanjem. Telovadnemu nastopu je prisostval tudi minister dr. Krek. . , ., . Po končanem javnem nastopu jc bila prosta zabava in ljudska vesclica. Reuter pošilja iz Tjancina strahotna poročila o krvoprelitju. ki so ga Japonci povzročili v Tjencinu. Očividci pripovedujejo, da Japonci od vsega početkn niso imeli drugega namena, kot da popolnoma uničijo ves kitajski del mesta Tjcncina in iztrebijo vse tamošnjc kitajsko prebivalstvo. — Svojo zamisel so izvajali ponoči in siccr točno po naprej pripravljenem načrtu. Japonsko letalstvo in težka nrtiljerija sla kitajski del Tjcncina obstreljevali in bombardirali tako, da sla ulico za ulico in hišo za hišo uničevali. Bombe in granate so padale točno in so vse steplalc v pruli in razvaline. Po ulicah so ležali mrliči kar na kupe. večidel Ic površno oblečeni, ker so bežali ponoči. Tisoči beguncev, ki so pridrveli iz kitajskega dela mesta, so oblegali inozemska konzularna ozemlja in tamkaj iskali zaščite. Tam so jih sprejemali, kakor dolgo jc bilo prostora, potem pa so tudi oni morali zapreti vrata. Kitajci so potem posedli in polegli ob obzidju konzularnih ozemelj, n še tamkaj niso hili vami. Kajli japonski letalci so prileteli čisto nizko nad Tjencin, z reflektorji našli skupino zbeganih Kitajcev ter hladnokrvno nametali me dnje težke bombe, ki so napravile strahotna razdejanja. Koliko je bilo civilnih žrtev, nikdo nc more precenili. Japonci sami navajajo, da jo »padlo« 70(1 civilnih oseb. žensk in otrok kot žrtev letalskih napadov. Toda to šc ni bilo zadosti. Japonsko vojaštvo je poleni, ko je topništvo poru šilo kitajski del mesta, vkorakalo v Tjencin ter ga od ulice do ulice zavzelo. Japonci so najprej po žigali šc tiste hisc. ki so ostale pokoncu. nalo pa so s strojnicami in puškami streljali za zadnjimi begunci, ki so bežali iz kraja razdejanja v lomno noč. Tudi iz Tungčava poročajo, dn je bilo tamkaj japonsko maščevanje za pokolj, ki so ga na.I japonskimi civilnimi prebivalci uprizorili Kitajci in Koreanci, naravnost grozen. Vse kitajsko civilne uradnike v Tungčavu so Japonci ujeli in brez nadaljnega postrelili. Mesto so poleni zasedli. Jn ponci so sedaj popolnoma gospodarji hopejske pokrajine in so vojaško zasedli ozemlje od Tjcncina do Pekinga, toda njihove čelc brez vsakega odpora prodirajo dalje. Kitajski general Sunčejiian, ki jc i sled izdajstva nekaterih njemu podložnih generalov Peking prepustil Japoncem, sam pa sc s svojo armado umaknil proti Paotingfliju, južno-zapadno od Pekinga, jc svetoval kitajski vladi v Nankingu. naj nikar ne pošilja nobenih rednih čet proti severu, ker hi lo nc imelo nobenega smisla. Japonci da so neomejeni gospodarji hopejske pokrajine in hi vsak odpor od kitajske struni povzročil le nova grozodejstva Japoncev nad domačim kitajskim prebivalstvom. Japonci napadli francoski konzulat Tiencin. 1. avgusta. Japonski generalni štab je danes opoldne objavil, da se je kitajska vojska pričela umikati iz tjencinu in Takua proli Ma-čangu. ki leži kakih 30 km jugozapadno od Takua. Pri Pojpingu so Japonci zavzeli železniško postajo Cangping ob železniški |irogi Pejping Han-kov. V Pejpingu samem vladala mir in red. Uradno poročilo jiravi dalje, da se Japonci ne, morejo zadovoljiti z varnostnimi odredbami, ki so jih izdale oblasti v angleški in francoski koncesiji, in po katerih japonske čete nc smejo prekoračili njunega ozemlja. Komunike naglasa .da gre za ojaranje onih japonskih oddelkov, ki sc bore proti kitajskim miličnikom proli vzhodni postaji. Končno omenja, da so italijanske oblasti dovolile prehod japonskih čel preko ozemlja svoje koncesijo. Prepoved prehoda japonskih čet preko mednarodnega mostu v Tjencinu jc izzvala na japon-ski strani silno ogorčenje. Kmalu po tem .ic nekaj japonskih oddelkov napadlo francosko koncesijo. Japonci so ujeli vso franrosko stražo na vzhodni meji koncesije, ki jc bila sestavljena iz, 3 Francozov in I Ananiilov. Kmalu nato jc prišlo do hudega spopada in medsebojnega obstreljevanja. Neki francoski narednik in neki vojak sta bila težje ranjena. Japonci so ranjence (i ur pustili brez vsake nege. Francoske diplomatske oblasti so takoj ukrenile vse potrebno. Kitajci na umiku ... a pripravljajo protina Nanking. I. avgusta. Japonsko uradno poročilo pravi dalje, da so prednji oddelki kitajsko vojske, ki jc bila odposlana na sever, včeraj prispeli do Luliha, ki leži 30 km južno od Cangsi-tienn. Spričo lega je nastala nevarnost, da bo prišlo do novih spopadov. Japonsko topništvo je včeraj zopet obstreljevalo oddaljena tjencinska predmestja ter tamkajšnjo centralno in vzhodno železniško postajo. Po uradnih kitajskih poročilih, je bilo v območju Tjcncina doslej u h i t i h o k r o g d v a 11 -soč ljudi. Ti podatki niso pretiram. General Sunčejuan je brzojavno obvestil centralno kitajsko vlado, da se smatra osebno odgovornega za sedanji položaj v severni Kitajski m da zaradi tega podaja ostavko na vso službe, ki jih je doslej imel. General je zahteval, naj sc ga na osnovi zakonskih predpisov kaznuje. Kakor sc. je izvedelo, pa kitajska vlada ne bo sprejela njegove demisije in ga bo pozvala, naj se nadalje vodi vojsko v severni Kitajski in naj organizira čim odločnejši odpor jiroti nadaljnemu prodiranju Japoncev. Tukajšnji merodajni krogi izjavljajo, da bodo japonski napadi in pokolji v Tjencinu še bolj oja-čili trdno voljo Kitajske, da se upre japonskemu vdoru. Kakor vse kaže jc uankinška vlada odredila, da se imajo nemudoma izvršiti vse priprave za protiofenzivc. Iz Nankinga je bilo včeraj odposlanih več vlakov z vojaštvom. Po vesteh iz. Tjcncina je bilo samo v vasi Femlinu blizu Tjcncina, po Japoncih ubitih okrog 2000 ljudi. Kitajski politični krogi pripisujejo velik jio-men vestem, da se generali, ki imajo nalogo vzpostaviti red in mir v pokrajinah Šansiju in Sujuanu pripravljajo na odločen odpor proli Kitajcem, ki so pričeli prodirati iz vzhodnega Caharja v Ii dve pokrajini. Splošno sodijo, da bo tudi bivša rdeča kitajska armada, ki sedaj podpira centralno vlado v borbi proti Japoncem ojačila svoje oddelke v čaharski deželi in okrog Pekinga. Izvežbanosti njihovih čet, kakor tudi njih oborožitve ne gre podcenjevati. Maršal Bliicher na Datjni vzhod „s posebno nalogo" London. I. avg. TG. Reuter poroča iz Moskve, da je vrhovno poveljstvo rdeče armade poslalo maršala Bliieherja, ki je dalje časa bival v Moskvi, nazaj nu Daljni vzhod, da tamkaj izvede posebno poslanstvo«. O vsebini lega poslanstva : nikdo nič ne ve. Znano je le toliko. dn se je maršal, ki je bil tudi sodnik v procesu proli maršalu Tuhačevskemu, i/. Moskve zares odpeljal. Res pa je ludi. pravi Reu-terjevo poročilo, da sovjetsko Rusija nadaljuje z vsemi vojaškimi pripravami, ko da bi zares šlo za bližnjo vojno na Daljnem vzhodu. I/. Moskve odhajajo redno veliki transporti po sibir- ski železnici, ki je še vedno zaprta za osebni promet ler je izključno na razpolago vojaški upravi. Proli Sibiriji nc odhajajo samo trans-jiorli orožja in municije. marveč tudi vojaštvo. Zbirališče vsega jc hajknlsko ozemlje, ki jo postalo neke vrste glavno skladišče za vso vzhodnosibirsko armado. Od tamkaj odpošiljajo čete in -vojaški material proti ntandžurski meji nli pa v Zunanjo Mongolijo, kjer ga prevzamejo mongolske oblasti, dejansko pa odposlanci sovjetske vojske, ki so prevzeli vso organizacijo obrambne sile v Mongoliji. Romunski kralj na Brdu Ljubljana, I. avgusta. — Nocoj je dopotoval v Slovenijo romunski kralj Karel. Iz. Italije, ki jo je prevozil na poli iz Pariza, je prekoračil našo državno mejo na Rakeku ler je s svojim vlakom prišel v Ljubljano ob 10.20. Ob njegovem prihodu pa se je nad Ljubljano vlila silna ploha, lako da romunski kralj ni izstopil. Na kolodvoru so ga pričakovali tukajšnji predstavniki oblnsli: g. ban dr. Natlačen, divizij-ski poveljnik general Tonič, železniški direktor dr. Fatur in drugi. Železniški voz je bil takoj pre-lirjen ler jo romunski kralj odpotoval s posebnim brzovlakom do Kranja, odkoder so je odpeljal na Brdo, kjer je obiskal Nj. kralj Vis. kneza namestnika Pavla. Odlični gosti na Bledu Danes dopoldne je prispel iz Belgrada predsednik belgrajske občine g. Vlada Ilič. Dalje so prispeli včeraj še ban savske banovine dr. Viktor Ružič z rodbino, ki se je nastanil v hotelu '-Petra n\ Zc nekuj dni je na Bledu naš poslanik v Washingtonu dr. Konstantin Fotič. Dopoldne jo prišel iz. Avstrije na Bled naš poslanik v Pragi g. dr. Vasa Protic. Vsi ti diplomati in odličuiki ostanejo na Bledu delj časa. Italija - Jugoslavija Slovo poslanika Dučiča Rim, I. avgusta. A A. Zunanji minister grof Ciano je priredil predsnoČnjim v čast jugoslovanskemu poslaniku Jovanu Dučiču poslovilno večerjo. na katero je bilo povabljenih 120 ljudi iz najvišje rimsko družbe in najvišje uradniške ler vojaško hierarhijo. Večerja jc bila v slavni zgodovinski palači Villa Madamo', ki je bila zgrajena stol. in kalere strope je poslikal slavni Ra- ;a večerji so si izmenjali zelo prisrčne zdra-Grof Ciano jo obžaloval, da izgubi iliilijitn- v 16. stol. in katere strope je poslikal slavni Rafael. Na vire. Grof Ciano ,|< ska vlada z. g. Dučičem enega izmed sodelavcev, ki si jo v rimski družbi s svojo izobrazbo, jio-klicnimi vrlinami in odličnim nastopom pridobil Chamberlain Mussotiniju Pred rimsko-angleskim sporazumom o Španiji Rim. 1. avg. TG. Radio Agcnlur poroča i/. P i mini i a, da je pismo, ki ga jc nngl. »»;>lst™V' predsednik Ncvifle Chamberlain poslal Mussol - niiu že prišlo v roke italijanskemu predsedniku v rne k je na oddihu v Rimini. Cbamberlai-novo'pismo, katerega vsebina, Se ni "Mvljena je jx> informacijah, ki iih jc Radio Agcntur ilo l\\l zelo prisrčne vscfiine Chambcr ain v iz branih besedah piše Mussol.n.ju, da bi bilo /.c o dobro, če bi mogla ugotoviti na taksen na bi sc zopet vzpostavilo nekdanje prijateljstvo med obema državama. Anglija priliujadoprc-pričanja, da so vsi njem nupori špansko krizo Vključiti s pomočjo politike, nevmcsavat.ja obsojeni na neuspeh. Zato se pripravlja da ju reši na drug način, iu siccr vzajemno z Italijo, s kalero želi skleniti sredozemski sporazum m iri tej priložnosti vključiti tudi špansko vpra- šanje. Med Italijo in Anglijo da so itak ze dalje času pogajanja v teku. Sporazum jc bil baje žc dosežen v vprašanju obnovitve španskega kraljestva. Po bojiščih Salamam a, I. avg. A A. Vrhovno »ovcljslui nacionalistične vojsko jc izdalo davi komunike, v katerem pravi, da nacionalisti na aragonski fronti in zlasti pri Arbnrasini šc nadahe prodirajo v republikansko ozemlje. Zavzeli so vasi Torilles, Masegoso. Arajofrijo in Vnl de Jiien-iii. Odpor republikancev jo docela siri. Nacionalisti so zaplenili tudi mnogo vojnega mnlor. nla. Vse kaže, dn se luko z.vunii republikanska železna kolona sedaj umika proli Valenciji. 1/. gube nacionalistov so minimalne. največje simpatijo in ki ima še svoje posebne zaslugo za zbližanje med Italijo iu Jugoslavijo. Poslanik Dučic jo odgovoril s prav lako prisrčnimi besedami. V daljšem govoru je podal zgodovinske iu duhovne razloge zaradi katerih jo bilo zbližanje med Jugoslavijo in I talijo lako zelo potrebno. To zbližanje sla narekovala žo značaj samih dejstev in logika stvari. Izrazil jc svoje prepričanje, da so bo spričo lojalnega sodelovanja dobre voljo in ljubezni do občega miru z obeh strani sedanje prijateljstvo ohranilo. Vsi prisotni so bili ganjeni spričo besed ministra Cinna in poslanika Dučiča. Prireditev jc bila ena izmed najsijajnejših, kar jih jo bilo v Rimu kdaj prirejenih v čast kakemu diplomatu. Slava pešpolka kraljeve garde Belgrad, 1. avgusta, m. Pešpolk kraljeve gardo je. danes slavil svojo slavo v spomin na svojo ustanovitev v letu 1911. Slnvi je prisostvoval odjio-slanec Ni. Vel. kralja prvi kraljevi adjutant general Nikola llrislič. Na čelu generaliteto je bil poveljnik Belgrada armijski general Tomič. Na slavi so bili tudi člani vlade, in sicer finančni minister Dušan Letica, pravosodni minister dr. Ni-kolu Subolič in prosvetni minister Dobrivoje Sto-šovič. Slavi je prisostvoval Sc maršal dvora Boško Colak-Antič. Po cerkvenih obredih je. imel poveljnik polka general Radovlč govor, v katerem je obrazložil zgodovino pešpolka kraljeve garde. Med drugim jo izjavil, da je pešpolk danes močna, čvrsta in ugledna enota! ki je vzorna v svoji službi, ko služi kralju in kraljevskemu domu. Nadalje jc poveličeval blagopokojnega kralja Aleksandra in po-vdarjal njegovo veliko skrb z.a modernizacijo naše vojske. Svoj govor jo zaključil z. vzklikom kralju in kraljevskemu domu. Po svečani paradi jo. bila v gardijskem domu zakuska, na kateri jo bilo izrečenih več zdravic kralju Polru 11., knezu namestniku in kraljevskemu domu. Nesreča graničarja na planinah Ljubljana, 1. avgusla. Danes ee jo na Slolu ponesrečil 31-letni obmejni stražnik Ovolko Jovanovič, uslužben pri čoli graničarjev v Kranju. Na straži jo nodol na skali, odkoder jo spodrsnil ter jo padel približno 25 in globoko. Dobil jo hude notranjo poškodbe. Reševalni avlo ga jo prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Nabavljalna zadruga industrijcev Belgrad, I. avg. m. Tukajšnji industrijalci so se danes seslali v prostorih Industrijske zbornico ler so ustanovili nnbnvljalno zadrugo iudustrijccv, ki bo imeln nalogo, dn bo nabavljala potrebne motorje, surovino, instalacije, stroje iu orodje z.a posamezne industrijalce in posredovala med prodajalci in kupci. Zu predsednika zadrugo jc bil izvoljen industrijalec Vlada Ilič, predsednik belgrajske občino. V odboru so pa skoraj vsi belgrajski industrije!. Nova zadruga bo ustanovila podružnico v vseh večjih krajih državo. Bojevniki v Rožni dolini Ljubljana, 1. avg. Danes ob pol 10 dopoldno je hil v salonu restavracije pri Kalercu v Rožni dolini ustanovni občni zbor krajevne skupine bojevnikov v Rožni dolini. Glavni govorniki so bili: gg. VVagner, Lužnr in Lukež, ki «o obravnavali načela bojevniškega gibanja. Ta načela so: človekoljubnost, propaganda za mir in spoštovanje sponi i nn do pokojnikov, padlih na bojnih jioljnnali. Zborovanje je vodil ob kar lepi udeležbi predsednik pripravljalnega odbora g. Fortunat Lužar, ki je bil pri volitvah izvoljen z.a predsednika krajevne organizacije, za podpredsednika pa g. Klasinc, za tajnika g. Corlanc, in za blagajnika g. Catar. Članarina je bila določena letno 10 dinarjev. Govorniki so obvestili članstvo tudi o delu zn spomenik neznanemu slovenskemu vojaku, ki bo veljal okoli 300.000 din, zbranih pa je že v prvem lotu okoli 50.000 din. Ta znesek dokazuje, da jo med Slovenci mnogo ljudi, ki spoštujejo spomin do množice padlih slovenskih vojakov, katerih trupla Irohnc raztresena po vseh evropskih bojiščih. Mariborski drobiž Poroka. V soboto popoldne sta se v stolni in meslni župnijski cerkvi v Mariboru poročila gosjiod profesor Jože Babšek, upravitelj meščanske šole v Ptuju, in gdč. Milica Ribič, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju. Novoporočencema želimo obilo srečo in božjega blagoslova! 500 dinarjev je na poti po Gosposki ulici, Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti in Meljski cesti do železnišk. viadukta izgubil Vilko Chum, sluga pri trgovcu I. Cenčiču v Gosposki ulici. Pošten najditelj se naproša, da denar izroči policiji ali v Irgo-vini Cenčič. Otroci zažgali gospodarsko poslopje. Posestni kil Juriju Cestniku v Propoljah v občini Rače jo zgorelo gospodarsko poslopje, svinjski hlevi, trije vozovi in slama ler seno. Škoda znaša po Ceslni-kovi izpovedi okoli 17.000 dinarjev. Ugotovili so, da so požar povzročili olroei, ki so so igrali v jx>-slopju. Cestni kova 6 letna hčerka Jožefa je iz kuhinje prinesla v kolarnico žerjavico in jo v slami, raz,pihala. Prvi je |iožar opazil sosed Ivan Ekart v trenutku, ko so otroci vsi preplašeni zbežali. Požara ii i bilo mogoče pogasiti in je vse poslopje gorelo do tal. Smrtna nesreča. Posestnikova sina Štefan Kersnik in njegov polbrat Alojz Drvodel iz Prevalj sta jio strmem klancu e Plata z. vozom vozila suho lubje. Nesrečni slučaj je bolel, da je Drvodelu sjh>-drsnilo in je padel jiod voz. Pri padcu je s tako silo z glavo zadel ob kolo, da mu jo počila lobanja. Kersnik mu jc takoj priskočil na pomoč, vendar so bile poškodbe tako hude, da mu je kmalu v naročju izdihnil. Vtihotapljcni saharin je hotel odposlati po poŠti 30 lotili, oblastem dobro znani tihotapec, Konrad Babšek iz Studencev pri Mariboru. Orožniki so in dalj časa opažali,, da jc Babšek po pošti odpošiljnl neko pakete, na katerih jo navedel izmišljenega odpošiljntelja, kot vsebino pa jo označil kovinaste predmete. V soboto jiopoldne jc zopet po neki onobi |Kisla 1 na pošlo paket, v katerem se je v resnici nahajalo 7 kg saharina. Paket jc bil naslovljen na Koslo Slojanoviča v Nišu, kot odpošiljatclj pa je bil naveden neki I. Kralj, posestnik v Studencih. Orožniki so donnšalca paketa aretirali in saharin zaplenili. Pri zaslišanju jo izpovedal, da ga jo na pošto poslal Babšek, ki jo bil lakoj nato aretiran. Priznal jo, da jc tudi 22. julija odposlal na sličen način 3 kg saharina. Babšcka so oddali carinskim oblastem. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno, doloma deževno vreme. V zapadniii in severnih krajih se pričakujejo nevihte. Temperatura lxi malo padla. Velika obrtniška razstava w v St.Vidu nad Ljubljano št. Vid n. L]., dno t. avgusta. Št. Vid nad Ljubljano se je danes zopet odcl v zastave in veliko poslopje ljudske .šole je okrašeno z zelenimi venci i/ bršljana in smrečja: št. Vid slavi danes zmagoslavje svojega dela, zakaj danes je bila odprta obrtniška razstava, ki je že črteta po vrsti. Letošnja razstava je med vsemi štirimi največja, zakaj zavzela je prav vse prostore, šentviške l judske šole. Res jc, da dunes vreme ni bilo ugodno, vendar pu so je nabralo pred ljudsko šolo zelo mnogo šentviškega in ljubljanskega občinstva in med njimi mnogo odličnih predstavnikov. Točno ob II je dospel ban g. dr. Marko Natlačen, nakar je takoj .sledila otvoritvena slovesnost. Mala deklica gdč. Rafaela Gregorinova je V imenu učencev šentviške meščanske šole pozdravila s primernim nagovorom g. bana ter mu izročila šopek slovenskih nagelinov, ovit v narodne barve. Nato je v imenu prebivalstva st. Vida izrazil pozdrave domači župan g. Erjavec, ki je naglašal hvaležnost Št. Vida g, banu. da je prevzel pokroviteljstvo nad to važno razstavo in da je obiskal Št. Vid. _ V imenu IjudskoSolsko mladine je srekano pozdravila g. nana mala gdč. Koza Krmanovn jn mu izročila lep šopek cvetju. . V imenu krajevne organizacijo JR/. jo sporočil pozdrave predsednik g. Anton Briški. Predsednik Zveze slovenskih obrtnikov g. Karel Kavka je imel kratek nagovor na g. bana, v katerem je naglašal: »Naj bo naš pozdrav na današnji dan Izraz \elikega veselja obrtnikov, ko bo odprta ta razstava, ki je delo domačih rok. Trojna čustva veselja nas navdajajo oh tej •slavnosti: . .. . . Prvič se danes ne čutimo osamljene. ko vi- gospodarskega napredka; kjer se ne dela, tam ne more biti zaslužka, tam ne more biti denarja, tam vlada pomanjkanje in beda, tam se gradi in širi dom beračev, ki bi hoteli, čeprav le skromno, živeti na breme drugih, na breme občine, banovine, na breme javne dobrodelnosti. Prav je in umestno, če ob tej priliki povdarini, da vodi k pravemu in trajnemu blagostanju edi-nole pridno in sinotreno delo ter varčno in trezno življenje. Nemogoč je tak družabni red, da bi nič ne delali, pa udobno živeli. Nevaren ljudski zape-Ijivec pa jo tudi tisti, ki uči, da je mogoče doseči gospodarsko blagostanje brez trdega smotrenega dela. To so resnice, pred katerimi si ne smemo nikdar zakrivati oči in ki so jih moramo trajno zavedati. Da so šentviški obrtniki v tem pogledu na pravi poti, dokazuje razstava, ki jo bomo zdajle odprli. Občudovali smo izdelke šentviških obrtnikov na dosedanjih razstavah in veselimo so novega napredka, ki ga bomo mogli ugotoviti na sedanji razstavi. Čestitam šentviškim obrtnikom k temu novemu uspehu. Moja srčna želja je, naj bi ta razstava prinesla obrtnikom nove vzpodbude in novega veselja do napredka in do čim večjega spopolnjevanja, naj bi vzbudila in okrepila v vsem našem obrtnem stanu in vsem našem uarodu težnjo po napredku in ljubezen do dela. Oh teli mislih proglašam, da je četrta razstava šentviških obrtnikov odprta. Govor g. bana je bil sprejet z velikim odo- bravanjem. G. ban ter drugi odličniki so si nato v spremstvu predsednika Zvezo slovenskih obrtnikov g. Kavke in predsednika Društva slovenskih obrtnikov v št. Vidu g. Vrhovca ogledali razstavo. (i. ban jo čestital slehernemu mojstru k razstavljenim izdelkom, ki res predstavljajo višek slovenske mizarske obrti in delajo št. Vidu vso časi. Razstavili so tudi drugi obrtniki, vendar je pohištvo gtavmi panoga, ki je na tej razstavi zastopana. Že danes je zanimanje za razstavo šentviških pohištvenih izdelkov tako veliko, da so se začele že nekatere kupčije. Pošteni in vrli šentviški mojstri zaslužijo resnično pozornost vse naše javnosti in kupujočega občinstva. Podroben opis razstave bo ob priliki priobčil redni »Slovenec-. Obrtna razstava v Celju Celje, I. avgusta. Danes ob 9.30 se jo zbrala pred celjsko mestno ljudsko šolo, kjer so priredili obrtno razstavo, množica ljudi, med katerimi smo opazili tudi zastopnike vojaških in civilnih oblasti. Otvoritvi je prisostvoval predsednik mestne, občine g. Mihelčič, celjski opat g. Jurak, okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, komandantu mesta je zastopal polkovnik Krasnik, navzoč je bil tudi predsednik mestne policije g. Toerner. Goste je pozdruvil predsednik zadružne obrtne razstave g. Brišček, ki je obvestil navzoče občinstvo, da s-o bo poslala vdanostim brzojavku N j. Vel. kralju Petru II. nu Bled ter ministrom dr. Korošcu, dr. Vrbaniču, dr. Kreku in bani dr. Natlačenu. Predsednik prireditve je govoril tudi o pomenu obrtno razstave. V bunovem imenu jo čestital zadrugi okrajni načelnik g. dr. Zobec, na kratko pa je potem govoril še mestni župan g. Mihelčič, ki je nato otvoril razstavo. /Vedel/s&i šport »sSlE^f^ Uspeti kolesarski šport v Postojni *ospod .. ------- naše korake. Moralna opora, ki nam jo s tem dajete, je velika. Vaš vpliv, ki ga povsod zastavljate. za dobrobit slovenskega naroda, bo gotovo pripomogel, da so bodo zahteve organizacije upoštevale tako doma kakor tudi pri najvišji državni upravi. Drugič sto nam s lem. da ste blagovolili Sprejeti pokroviteljstvo naše obrtniške manifestacije, pokazali, kaj bo dvignilo našega obrtnika. To je organiziran nastop. Danes vsi čutimo, da je naša rešitev v noši stanovski organizaciji. Organizacija se. je porodila iz. skupne potrebe, ne pa iz želje poedinca, zalo bo njeno delo podprto od javnosti, knknr od oblasti in l-io gotovo mnogo koristilo slovenskemu obrtništvu. , .., Tretjič pa vsi čutimo, du bo velik napor, ki jc bil potreben, da se je mogla razstava pripraviti, s številnim obiskom poplačan. >a tn način bo dana delu Čast, ki mu gre in to rast delo šentviških obrtnikov zasluži v kar največji inern« dražil Sc jskreno zahvalo go- spodu banu ter vsem, ki so pripomogli k tej lepi ""Spregovoril je nato predsednik Društvfl slo-venskih obrtnikov v št. Vidu, g. Ivan Vrhov«, •ki je pozdravil vse navzocnc. zlasti pa bana dr. Marka Natlačena, okraj, glavarja dr. Mar-šiča, oba županu g. Erjavca ,z st. Vida ing. Juvana iz šmartnega ob Savi g. dekana /abretn. predstavnika Zbornice za lOI Ivana Ognna predstavnika Zveze slovenskih obrtnikov g. Kavko ter druge odbornike. Izrekel e zahvalo vsem. U so pripomogli k tej lepi slovesnost, tako lastnikom hiš. ki so razobesil, zastave otrokom ki so z veseljem nabrali smrečje in brsljan za .vence, pomočnikom in7^nce®jajij.hov zve- ista-rti v 'bor-pod- poVo. "Naglašal je. da".mora" naš vati težek boj. Tarcio ga pomanjkanje dela medsebojna konkurenca, previsoke dajatve m in neurejene, kreditne razmere. >loda upajmo, da sedaj! ko so na vladi naši ljudje, katerim je, kakor se jasno vidi, mnogo na tem da se uariake — ki so jih zagrešil, ljudje, ki niso veSeli. kaj je gospodarstvo - popravijo, ured, tudi tako potrebno kreditno vprašanje. Da- sti trud ob strani mojstrov, da je razstava tako lepo uspela, dalje raznim gospodarskini usta-uovam, kakor Zavodu za pospeševanje, obrti v Belgradu, banski upravi v Ljubljani ,n Zbor-niči z.a TOI v Ljubljani -z.a naklonjeno iPod- £LTo otvarjamo četrto obrtno razstavo v Vidu ie bilo potrebnih mnogo sredstev, saj so se nekateri obrtniki celo zadolžil. samo da s udeleže razstave. Toda za napredek in boljšo bodočnost ter za dobro ime št. \irla nam m no-bena žrtev prevelika. To se more vsakdo prepričati kdo? se. ogleda izdclke našib mojst ov. Pa tudi pomočniki imajo pn tem delu velike '^Govornik je nato apeliral, naj zopet nastane, med mojstri in pomočniki soglasje Mojster naj da pomočniku plačo, ki mu pripada in naj mu ne. dela krivice, pomočnik pa naj dela vestno, kakor da bi delal za sebe. če se bo to zgodilo, bo naš št. Viri zgled drugim obrtnim krajem, kjer se hujskačem bolj posreči nphovo ncsroc- 1,0 Predsednik g. Vrhovee je predlagal vdanost- ,„ b r 70 javki N jf Vel. k r alj u Petru II. in Nj. kr. Vis knezu namestniku Pavlu, dalje pozdravne b zoiavke min. predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr Kreku in trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču. Množica je priredila vsem tem ovacije. Govor bana dr. Natlačena 7, navdušenjem pozdravljen je povzel besedo g. ban dr. Marko Natlačen, k, je izvajal: *St Vid slavi danes, ko stopa pred nas ze četrti? Z razstavo najboljših izdelkov ^ph ol r -pikov, praznik dela. Saj nam kaže ta ista 7more pridna roka s smotrenim delom. Zato je nrav in umestno, ako uporabim to priliko, da poudarim veliko pomembnost ""^duhSt nost dela, tako v gmotnem kakor tudi v rtutiov nC"TnapdrUedka in tudi ni življenja brez dela. Vse, kar nana je bivamo sani i, a i pridobivajo drug. za nas z ete-om Bog i" ustvaril neizčrpne dragocene zaklade t n ii h položi lv zemljo, v naravo; Človek pa more e zaklade dvigati, ih zase pridobivat .n so z ^imSorišfcitfsaJs pridnim. Delo ie torej edini naravni vir bogastva in cuin. nrava pot, 1 i vodi tako posameznika kakor tudi arod in d žavo k napredku in do blagos anja. čim pr dnejšo. kdo dela in čim smotrenejše je nje-"ovo delo, tem večji in popolnejši so njegov, uspehi. tem bolj rasle njegovo imetje, tem bolj se dv - hi. tem bolj ga njegovo blagostanje, kjer ni smisla in Razna oličulja so obdajala včeraj v zgodnjih urah šporlnike-kolesarje, ki so se v velikem številu odzvali vabilu podzveze in se udeležili izleta v Postojno; pa ne samo nje, ludi nas, ki smo sedeli v udobnem Chreuslerju, ki nas jez nezaslišano naglico vlačil po strmih serpentinah proti meji. Vreme je bilo vzrok teh občutij in likratu edino tO, ki je skušalo delati zgago pri tej velikopotezni prireditvi. Rps. poskušalo, toda proti večeru, ko je prišel neprijetni trenutek, ko srno se morali od gostoljubnih Poslojnčauov ločiti, se je končno le resno uakremžilo in jiostreglo s polivko, ki je prav prišla samo onim, ki so si poželeli še moče na zunanjo plat. Mislili smo, da bomo srečavali ljubosumna lica, ko smo lako udobno dirkali mimo skupin jioklicnih in nepoklicnih prijateljev kolesarskega športa, pa smo se uračunali. Kar zmanjkalo nam jo prijetno ugodje lagodne vožnje, ko smo opažali vedra lica fantov in deklet, ki smo jih puščali za seboj, liki nedeljskim izletnikom na Šmarno goro. Res so bila med njimi tudi lica izurjenih kolesarjev in tekmovalcev, kakor mali Gartner, Vrhničan Stirn, naš senior g. Maver, ki je vso skupaj vzel za šalo in se samo prirediteljem na rjuho --siirehorlilc do meje, kjer je fiomagal s svojim splošni ni znanjem, in takoj spet nazaj — v stužlio. Ni trajalo dolgo, ko so skupine pri meji došle in v strnjeni vrsti čakale na ureditev obmejnih formalnosti. Malo zmede je bilo in one-gavljenja, pa ni čuda. če pomislimo, da jc bilo treba ustrežljivemu obmejnemu uradništvu naše in sosedne države |irešelati nič manj kol 560 prehodnih dovoljenj in vsakega posebej spustiti na drugo stran. Pri tem je z energično besedo za-legel za vse druge g. Grom v družbi z g. Gorjancem in uradnico Putnika. Vse priznanje zaslužijo obmejni organi, naši in italijanski, ki to večino in vendar razmeroma dokaj hitro omogočili prehod. Žo ob meji so nas pričakovali zastopniki italijanskih oblasti in pred vsemi drugimi ravnatelj Postojnsko jame, naš rojak g. Perko, ki je na svojo roko iz prijaznosti oskrbel vse. kar v organizaciji, ki jo z oziroiti na to, da je bil to prvi izlet preko meje ob tolikšni udeležbi, itak bila malone brezhibna. Po skupnem kosilu, ki jo vsem udeležencem izvrstno teknilo, jc bil ogled jame, ki jo prav gotovo na vsakega, ki v njej šo ni bil, napravila veličasten in nepozaben vtis. Odveč bi bilo opisovati naravne krasote, ki jih z besedami pač nihče ne more prikazati. Prekmalu jo minilo prijetno popoldne in že ob pol šestih jo nas, ki smo kolesa pustili doma, popeljal tržaški brzovlak proti Ljubljani. G. Perko. ravnatelj postojnske jame, ki je ob priliki toga izleta pokazal vso svojo pristno slovensko širokogrudnost, nam je izjavil, da je prišel na njegovo iniciativo za znižane skupinske vožnje Jugoslovanov v Italijo iz ministrstva ugoden odgovor in da ne bo dolgo, ko se bomo vozili v Trst za 9 lir tja in nazaj, v Benetke za 20 lir in prav tako poceni tudi v Opatijo. Mariborski šport Maribor, t. avgusta. Lahkoatletske tekme Danes popoldne so bile na stadionu SK Žele7.-ničarja lahkoatletske tekme, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 100m: 1. Karner, Maraton, Zagreb 11.7; •2. Skok, Železničar, Maribor, 12; 3. Smerdu, Železničar, Maribor, 12.4; 4. Scb\varz, Maraton, Zagreb. — Točke: Železničar 5, Zagreb 5. Tek 800 m: 1. Knježevič, Maraton, Zgb, 2.08.4; 2. llerič, Železničar, Maribor. 2.11.2: 3. liornik, Maraton. Zagreb, 2.12.4. — Točke: Maraton 0, Železničar 4. Tek 5000 m: l.Podpečan, Železničar, Maribor, 16.52.6; 2. Zupan, Železničfjr, Maribor. 16.56.1; 3. liornik, Maraton, Zagreb, 18.45.2. — Točke: Železničar 6, Maraton 3. Disk: 1. Kallay, Maraton. Zagreb. 30.19; 2. Mlade, Železničar, Maribor, 35.89; 3. Kleut. Železničar, Maribor, 32.16: 4. Novakovič, Maraton, Zagreb 30.65. — Točke: Železničar 5, Maraton 5. Krogle: 1. Novakovič, Maraton. Zagreb, 12.94; 2. Klado, Železničar, Maribor. 12.18; 3. Kleut, Železničar, Maribor, 11.75; 4. liornik. Maraton, Zagreb. 9.79. — Točke: Železničar 5, Maraton 5. Kladivo: 1. Gujznik, Železničar, Maribor. 36.07; 2. Vuk, Maraton, Zagreb, 32.85; 3. Illade. železničar, Maribor, 24.13; 4. liornik. Maraton, Zagreb, 23.44. — Točke: Železničar 6, Maraton 4. Skok v daljavo: 1. Kallay, Maraton, Zagreb, 6.68; 2. Skok, Železničar, Maribor, 6.08; 3. Kleut, Železničar, Maribdr, 5.87. — Točke: Maraton 6, Železničar 4. ... štafeta 1X100 m: 1. Rapid 47.7; 2. Primorje 47.8; 3. Maraton 18. Skok v višino: 1. Kallav, Maraton, Zagreli 1.70; 2. lianii, Rapid, Maribor. LGO; 3. Davidovič, Železničar, Maribor, 1.60. — Točke: Železničar 5, Maribor 5. Tek 100 m: Gorišek, Primorje, 53; 2. Sohvvarz, Maraton, 56.08; 3. Herič, Železničar, 58.04. Tek 200 m: 1. Pleteršek, Primorje, 24.01; '2. Karner, Maraton, 24.01; 3. UrbanČic, Primorje, 24.02. Tek 1500 m: 1. Hunzi, Rapid, Maribor 4.30.2; 2. liornik, Maraton, 4.34.2; 3. Knježevič, Maraton, 4.37.2. • Skok s palico: 1. Smerdel, Maraton. Maribor, 2.90; 2. Smerdu, Železničar, Maribor. 2.90; 3. Fili-pič, Maraton, Maribor, 2.80. Točke: Maraton, Zagreb, je dosegel |irvo mesto. ker si jo priboril eno točko več kakor ostali. Mariborski teniški turnir, ki bi se imel danes dojKildne odigrati med Mariborom in Belgradom, je hil s strani Bclgrajčanov brez navedbe vzroka odpovedan. Motociklistične dirke Danes dopoldne so bile na progi Maribor-Kamnica-Maribor pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske in Mariborskega ledna motociklistične dirke, katere je priredil Motoklub Maribor. Vozili so v 5 kategorijah: 1. kategorija, novinci: 1 Koiuelj 250 ceni. Porini Maribor 50:32, 2. Dobri,ik na NS1J 350 ccm. Mariborski Motoklub 50:33, 3. Zujian na NSU 350 ccm, Mariborski Motoklub 52:28. 2. kategorija ni vozila. 3. kategorija, športni stroji do 500 ccm: 1. Denzent. Dunaj, na BMW 500 ccm 41:05. 4. kategorija, športni stroji do 250 ccm: I. Uroic, 1)KW, I Hrvatski motoklub 45:13, 2. Mi-lenkovič, Graz. 46:56. 5. kategorija, športni stroji do 350 ccm: 1. Lotz, NSU, Motoklub Maribor 47:22. Splošna kvalifikacija: t. Denzent, Dunaj, na BM\V 500 ccm, skupni placement 41:05, najboljši čas dneva, kilometrska brzina ca 99 km. 2. Lotz na NSU 350 ccm, skupni placement 41:22. 3. Uroič, Zagreb, nu DK\V 250 ccm. Progn je bila dolga 68 km, ki so jo priv ožili v 10 rtimlah. Po končani dirki so razdelili nagrade. Pri tej jiriliki je predsednik mariborske mestne občine dr. Juvan čestital zmagovalcem za tako lepe dosežene uspehe. Zmagovalci st> projeli prehodni pokal mestne občine mariborske. Mednarodne nogometne tekme na Stadionu V današnjem obširnem športnem sporedu sta se nn stadionu Železničarja odigrali dve zanimivi mednarodni tekmi, /uradi slabega vremenu pn sin bili vkljub učinkoviti reklami tekmi slabo obiskani. Tekmi stn končali z, izidi: Nogometni sodniki Gradca : nogometni sodniki Mariboru 1:1 (2:1). GAK ((iraz) : Železničar (Mnrihor) 4:0 (1:01. Jugoslavija : Turčija 3:1 (1:0) Belgrad, t. avgusta, m. 7ČKM) gledalcev je 11:1 igrišču Jugoslavije prisostvovalo ostri in temperamentni igri naših in turške nogometne reprezentance. Za časa predigre med moštvoma zrakoplov-cev in mornarice, ki se je končala s 8:0 v prid zrakoplovcev, je padal lahek dež. Ko pn se je znčela glavna lekina, se je nebo zjasnilo. Naši so nastopili v tej [ustavi: Glazer, Hiigl, Matošič, Kokotovič (Kečkeš), Gajer. Pogačnik. Tir-nanič, Vujadinovič, Lešnik. Toniaševič (Božovič), Pleše. Gostje pu so nastopili v najavljeni posluvi. Vkljub ostrini igre pa je tekma bila zelo fair. Obe moštvi sla pokazali zelo le|io igro. Na:i so bili tudi tehnično Iniljši kot pa gostje, ki pa so jx>kazali večjo požrtvovalnost. Najlioljši del našega moštva je tnla obramba. Odličen je bil Gajer. Naš napad je lepo kombiniral. Gostje so se predstavili kot dobro, disciplinirano moštvo, ki igra zelo oster nogomet. Njihovo moštvo je homogeno in lepo vigrano. Predstavlja nevarno četo za vsakega nas|>rolnika. Sodil je zelo dobro italijanski sodnik Baglasina. Sarajevo, 1. avg. >a«k : Slavija R:2 (1:0). hragujevar, I. avg. Jugoslavija (Belgrad) proti Slaviji 10:1. Zagreb. Concordia : Slavij« (Vara/din I 0:1 (0 :0). Uboj na Tržaški cesti Ljubljana. 1. avgusta. Žalosten dogodek se je zgodil snoči okoli 1"» na križišču Bleivveissove in Tržaške ceste, čez lo križišče se je vračal proti domu 42-telni krovec Vid Bivic, ki ga je ua|>adla skupina <> razgrajačev. Bivic je v pretepu dobil nekaj udarcev |m> glavi in |io s|)odnjem delu telesa, ki so zadoščali. o napadu zajeli štiri člane prelepaške skupine, vendar pa jo glavni krivec ušel ter ga jsdiciia še išče. Bivic jo oženjen ter ima dva sinova. Nesreča I.jubljaini. t. avgusta. Zvečer po 18. uri se je pouesrečil čevljarski mojster Jakopin Štefan, stanujoč za Bežigradom 24, katerega je avtomobil podrl na tla n.i Celovški cesti pri krojaču Lombarju blizu re-mize. Jakopin si io zlomil levo roko, dobil pu je ludi druge poškodbe na rokah iu |Ki obrazil, razen tega pa tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vralislava. t. avgusta. AA. (Havas). Tu so bilo velike glasbene prireditve, |iri katerih ji' so delovalo 20000 jievcev. Včeraj jim je prisostvoval tudi vodja države in državni kancler Hitler. Vsa ogromna masa |ievcev je pred njim izvedla več pevskih točk. Tej prireditvi je prisostvovalo |irek<> 500.000 ljudi. Kancer Hitler in minister za propagando sla imela dva krajša govora, kjer sla poveličevala nemško pesem in njen kulliirni pomen. F O T O A Od negativa do pozitiva Kako razvijamo 1. Razvijanje v skodeli jc najstarejši in šc danes zelo razširjen način razvijanja. Dočim je za plošče in zložene filme povsem primeren in priporočljiv, jc manj prikladen za filme v zvitkih, ki so postali najobičajnejše snemalno tvorivo modernega amaterja. Ne glede na to, da zahteva razvijanje filmov v zvitkih od amaterja svojih 5—10 minut zelo dolgočasne telovadbe z rokami, ki jo mora podaljšati z ustaljevanjem šc za nadaljnjih 10 minut, obstoja tudi nevarnost, da se film med razvijanjem zamreni, ker jc predolgo izpostavljen zraku izven razvijalca, Prav tako sc ni mogoče okoristiti z edino večjo prednostjo, ki jo ima razvijanje v skodeli, lo je z individualnim razvijanjem posameznih posnetkov, kajti razrezovanje filma med razvijanjem in podobni pripomočki vodijo do prav dvomljivin in nesigurnih polih k uspehu. Razvijanje samo je v splošnem zelo enostavno. V stekleno, kameninasto ali cmajlno posodo nalo-čimo primerno količino razvijalca, lu ga mora biti za eno ploščo 9* 12 najmanj cca 40 ccm. Bolje pa ga jc vzeti nekoliko več, da jc negativ z raztopino dobro prekrit in ne pride v dotiko z zrakom Ko je razvijalec v skodeli, vključimo rdeco ali zeleno svetilko — z.a ortohromatsko tvorivo rdeco, za panhromatsko zeleno — če ne nameravamo razvijati desenz.ibiliziranc plošče. O tem bomo govorili pozneje v posebnem odstavku. Nato položimo ploščo v razvijalec s plastjo navzgor tako, da jo razvijalec vso naenkrat prekrije in da sc nc stvonjo na plošči zračni mehurčki. 1 o napravimo najlepše tako, da skodelo nekoliko nagnemo m potisnemo ploščo od strani v tekočino. Skodelo potem rab o zibljeino toliko časa, dokler ni razvita plosca do stopnje, ki se nam zdi najprimernejša za posnetek. Zibanje skodele je nujno potrebno, ker bi sc siccr bromova sol, ki sc tvori pri razvijanju, nc porazdelila enakomerno po razvijalcu, temveč bi obležala na plasti negativa, usedlina srebra bi ne bila dovoli krepka in plošča bi bila tudi neenakomerno razvita — marmorirana, kakor pravimo. Ce imamo razviti več plošč in dovolj veliko skodelo, moremo razvijali tudi več posnetkov naenkrat, kar pa za začetnika ni priporočljivo. Kontrola pri razvijanju ic s tem oležkočena in zahteva preccj spretnosti MATER in va|c. Kakor žc vemo, izpremeni bromovo src hro v razvijalcu v črno metalno srebro, čc ie nanj učinkovala svetloba, na neosvetljenih mestih pa ostane ncizprcmcnjcno. Ta jiroces se izvrši polagoma in postopoma ter traja v normalno nastavljenih razvi. jalcih, normalni toploti in pri pravilno osvetljenih ploščah povprečno 5 minut. V tem času sc izpremeni nekako vse osvetljeno srebro v črno metalno srebro. Pravimo, da je plošča do kraja ali popolnoma razvita. Čc bi jo razvijali še dalje, bi načel razvijalcc polagoma tudi neosvetljeno bromovo srebro ter povzročil zamrenjenjc vsega negativa. Nii mani napačno bi ne bilo, če bi razvijanje predčasno prekinili, kajti dobili bi zelo medel negativ, brez kontrastov, dočim moramo pri razvijanju polagali posebno važnost na to, da razvijemo negativ dn takšnega tonskega odtenka, ki bo za kopiranje sposoben. Imeti mora torej primerno, nc premočno kritje na najsvetlejših mestih, dobre odtenke v poltonih in čisto, nezamrenjeno risbo tudi v senčnih partijah, ki so prejele pri osvetlitvi najmanj svetlobe. Pri lem pa nc sme bili razlika v kritju najsvetlejših in najtemnejših mest prevelika. Negativ mora bili harmonično krit. Uvaževati moramo namreč, da nc more podati noben papir tako obsežne skale svetlobnih tonov, kakor jo zmore negativno tvorivo. Pozitivna slika na papirju jc že kot kopija točno osvetljenega in pravilno, harmonično razvitega negativa Ic skromen odsev prosojne negativne slike, dočim kontrastnega negativa sploh ni mogoče z uspehom kopirati na pajiir, ker ima preskromen svetlobni obseg. Radi tega moramo med razvijanjem budno paziti na lo, kako razvijanje napreduje ter ga po potrebi naravnali v pravo smer. Žc po dveh ali treli minutah vzamemo ploščo previdno iz razvijalca, io dvignemo z.a prav kratek čas k temnični svetilki in pogledamo v prosojti. Če šc ni dovolj počrnela na mestih, ki so prejela največ svetlobe, in ni v senčnih partijah primerno izrisana, jo položimo nazaj v razvijalcc in razvijamo dalje, dokler ni popolnoma razvila. Omenili smo ze, da traja razvijanje pravilno osvetljenih posnetkov v normalno nastavljenih razvijalcih pri normalni toplini razvijalca povprečno 5 minut. Bogato osvetljeni po-' snetki so razvili lahko nekoliko prej, šibko osvetljeni pa šele v 6 -8 minutah. Vendar moramo paziti, da bogalo osvetljenih plošč ne vzamemo prehitro iz razvijalca, ker bi dobili premehke negative, nili ne smemo šibko osvetljenih predolgo mučili, j ker ti e bi iztisnili i r. njih drugega, kakor prav krep-I ko mreno in močne kontraste. Primorske vesti Nekaj številk o Trstu in okolici Italijanski statistični urad objavlja v 34. zvezku izide ljudskega štetja z dne 21. aprila 1936. Iz njega posnemamo podatke o izidih, v kolikor tičejo Trsta in tržaške prefekture (pokrajine). Tržaška prefektura ima vsega 30 občin. Od ljudskega štetja 1. 193t pa do ljudskega štetja I. 1936 je v to |K>krajino pristojno prebivalstvo naraslo od 348.194 na 457.124 duš. V pokrajini prebivajoče prebivalstvo pa se jo v istem razdobju |K>množilo od 35.220 na 351.595 duš. Napredek je torej silno skromen tako v prvem kakor v drugem primeru. V vzhodni Afriki (Abesiniji) sc nahaja 3465 ljudi iz tržaške pokrajine, med katerimi je komaj 16 žensk in šc tiste so vse, razen ene, doma iz Trsta in ne iz podeželja. 1z tržaškega podeželja je v Abesiniji 856 ljudi. V ostalem inozemstvu prebiva 864 ljudi, ki so pristojni v Trst ter 123 ljudi, ki so iz podeželja. Naravni prirastek (odvišek rojstev nad smrtnimi primeri) znaša v navedenem razdobju 4655 oseb, od notranjosti Italije se je priselilo v tržaško pokrajino 3993 ljudi. Največja italijanska križarka Kakor je ^Ponedeljski Slovenec« že poročal, je bila v Trstu spuščena v morje največja oklopna križarka italijanske mornarice >Vittorio Veneto«. To se je zgodilo zadnjo nedeljo v prisotnosti italijanskega kraljevskega para. Podobno ladjo, ki se bo imenovala vLittorio« bodo spustili v morje v nekaj tednih v pristanišču v Genovi. Oklopnira >Vitorio Veneto« je dolga 230 m in obsega 35.000 ton. Oborožena bo z največjimi in najmodernejšimi topovi, kot jih do sedaj še nima nobena bojna mornarica na svetu razen angleške oklopnice >Hood , ki pa meri 42.000 ton. Za spuščanje so porabili 30.000 kg masti. Ladjo je krstila priprosta žena pristaniškega delavca Bertuzzija. — Tržaške ladjedelnico pri Sv. Marku so do sedaj zgradile 716 trgovskih ladij z 1,317.000 tonami, 192 bojnih ladij s skupno 365.000 tonami in 201 manjših pomožnih ladij v izmeri 31.500 ton. Aretacija 70 letnega starčka Iz Rašporja poročajo, da so policijske, oblasti odredile aretacijo 70 letnega siromaka Josipa Gu-stinčiča, ki je že dolgo vrsto let beračil po okolici. Prijavljen je bil oblastem, da razširja protifašistični duh po deželi. Preiskava jc dognala, da so bile to navadne klevete. Oblast je obljubila, da bo sedaj prijela denuncianla, ki dela neraz.položen je proti slovenskemu živi ju, kar nikakor ni v namenih državnih oblasti. Iz zapora se je vrnil Naš dopisnik nam poroča iz Trsta, da so italijanske oblasti izpustile iz zaporov 27 letnega Alberta Sulčiča, po poklicu kamnoseka in pristojnega k sv. Križu v Trstu. Sulčič je dalje časa delal v Franciji, od koder je pobegnil v Jugoslavijo ter bolel dalje v Grčijo ali Turčijo. Na grški meji je bil ujet od grških obmejnih straž, ki so ga takoj izročile italijanskim oblastem. V Italiji je prišel v preiskovalni zapor, kjer se je nahajal vsega 10 mesecev. Proti njemu so bili naperjeni sumi, da je špijoniral v korist neke tuje države. Ker pa mu sodišče ni moglo ničesar dokazali ln je prišlo do prepričanja, da je bil Sulčič le žrtev grdih de-nunciacij, je bil sedaj izpuščen na svobodo in se je vrnil med svojce. Nesreče in nezgode Svojo mrtvo mater, ki jc umrla v bolnišnici, je obiskal Rafael Ševkot iz Rifemberka. Ko se je vozil na svojem kolesu domov, ga je od zadaj zgrabil avto zdravnika dr. Pignatarija ter ga s takšno silo vrgel v cestni jarek v Volčjem dolu, da mu je počila lobanja in so izstopili možgani. Smrt je v istem hipu nastopila. Voznik avtomobila, ki je bil poklican pred varnostne oblasti, se zagovarja, da je na vso moč trobil in da se ševkot za vsa znamenja ni zmenil. Avlo je vozil tudi s takšno brzino, da ga ni mogel takoj ustavili, ker je pač mislil, da se bo Ševkot izognil, ker je vozil tudi (»o napačni strani ceste. V bolnišnico so pripeljali Pepco Batagelj iz Konma, staro 19 let. Padla je tako nesrečno s kolesa, da je dobila poškodbo na sencih in pretres možganov. Nesreče si je dekle krivo samo. Ker je bila zelo priljubljena i>o vsej okolici, z dekletom vse sočustvuje. Dominika Likarja iz Gorice, sfanujočega v Idriji, je idrijsko orožništvo aretiralo, ker je v vinjenosti začel srdit prepir s svojim prijateljem Julijem Šinkovcem in ga h koncu še pretepel tako, da je moral v bolnišnico. Likar je znan kot surovež in mu ljudje privoščijo, da bo kaznovan. Šinkovec pa t>o rabil en mesec, da se mu zacelijo rane in se mu ozdravijo buške, ki jih je odnesel od prepira. V Sočo, in sicer v bližini Plavc, je padel 17 letni Amorigo Krasevič. Soča je tamkaj globoka kakšne 3 do 4 metre. Voda bi ga bila brez dvoma odnesla, da se ni nahajal v bližini njegov prijatelj Janez Gregorat, star 19 let, ki se je pogumno zagnal v valove ter ponesrečenca zgrabil in ga zavlekel na kopno. Novega župnika v Golu g. Antona Zhogarja je v petek slovesno ustoličil na župnijo, ki je že dlje časa bila brez dušnega pastirja, sam goriški nadškof Karel Margotti. Truplo Nclc Pcrsolja, ki je med kopanjem zašla v deroči tolmun v Soči, so sedaj našli pri Za-gradu. Očividci dolgo ne bodo pozabili prizora, ko sta dva mladeniča, ko sta slišala klice na pomoč potapljajočega se dekleta, pogumno skočila v divjo vodo ter se dekletu že toliko približala, da sta jo z rokami dosegla, ter jo še živo začela vleči proli bregu. Toda napor je bil tako hud iu voda tako silna, da sta oba fanta v plavanju skoraj že opešala Ier bila v nevarnosti, da ju voda odnese. — Prijem je začel popuščati in ko ju jo z dekletom vred zaneslo okrog ovinka, je voda utopljenko iztrgala in jo zanesla dalje, med tein ko sta se mladeniča komaj ujela ter se rešila s pomočjo iz vode štrleče skale. Telo Persolje pa jo nesla voda dalje.. Njeno truplo so v petek pri Zagradu prvi zagledali kmetje, ki so šli ponj s čolnom ter ga spravili na suho, nakar so stvar sporočili orožni-štvu, ki ie truplo takoj spoznalo. Pekle so v soboto pokopali ob veliki udeležbi ljudstva. Pogumni fant, ki jo hotel dekle rešiti, se piše Rudolf Nanut. Blizu Kunala so našli na levem bregu Soče truplo mladega dekleta Geromin. Orožništvo jo izvedlo hitro preiskavo ter aretiralo njenega zaročenca Jožefa Pavlina s Koroškega v Avstriji, ki je star komaj 20 lel. Pri izpraševanju jo priznal, da je dekle umrlo od paralize, ki je nastopila kot posledica splava, pri katerem jn sodeloval sam. Dekle so pokopali, mladega zločinca pa so pripeljali v goriške zapore, kjer bo prišel pred sodišče. Miktova Zala Dne 6. junija so igrali Rožani, Šentjakobčani, Miklovo Zalo v Pliberku. Lepo je bilo, lepo sn igrali, lep in številen je bil obisk. Rožani so govorili v rožanskem narečju, Podjunčani so se mu morali šele privaditi. Vsak živ narod ima razna narečja, po vsem svetu je tako in vedno je tako bilo. Vsako narečje je na svoj način lepo, vsako ima svojo zanimivost. Naloga šole je, da se otrok nauči pismenega jezika. Znano jc, da na Koroškem šola te naloge ne izpopolnjuje. Po krivici sc ta šola imenuje: Volks-schule — Ljudska šola! To ni Ljudska šola, to je samo: Nemška šola ali pa šola za po-tujčevanje slovenske dece. To jc znano dejstvo. Ljudska šola mora gojiti in spoštovati govorico ljudstva, koroška šola slovensko govorico prezira in zanemarja. Potujčevalnica je ta šola, nc pa ljudska šola! Lepo so igrali Rožani, prav iz srca 6o igrali, kako tudi ne, saj je Miklova Zala živela v Rožu, v šentjakobski fari. In štiri ure jc občinstvo napeto in z zanimanjem ter z užitkom sledilo igri. Na kar hočem tukaj opozorili, je pa tole: Gledalci so prišli od vseh strani, od blizu in daleč. Zastopano je bilo tudi učiteljstvo iz koroške Mežiške doline. Eden najlepših stanov je učiteljski stan in velik in 6ilen vpliv ima učiteljstvo na deco in s tem na narod. Preteče deset, petnajst lel in iz otroka postane odraščen človek. Kakršna deca, tak bodoči rod. A čudno: prišlo je Miklovo Zalo gledat tudi učiteljstvo iz Mežiške doline — saj je to koroška dolina — domačih učiteljev iz pliberške okolice pa ni bilo! Kos koroške zgodovine se je odigraval na odru, na Koroškem se vedno poudarja domovinska vzgoja, deci v šoli govore o ljubezni in o zvestobi do domovine — a ko 6e igra na Koroškem igra, kakor je Miklova Zala, pa koroškega učitelja, ki poučuje slovensko deco v »Volks-®chuli«, — zastonj iščeš med gledalci! Ali ni to značilno! Ljudska igra se igra, ljudstvo kakor začarano gleda svojo ljudsko igro, koroški učitelj s »Volks-schule« pa to igro bojkotiral Zakaj, kako je to mogoče? Ah, to je jasno. Ta učitelj noče biti slovenski učitelj, čeprav poučuje slovensko deco; ker mrzi vse, kar je slovensko, ker je pionir nemštva! slovensko govorico in slovensko narodnost prezira, da, naravnost zaničuje, on ubija slovenstvo v slovenskih otrokihf Kako žalostno je to, kako v nebo vpijoče! Ali je res usoda tega naroda, našega rodu na Koroškem, da mora izginiti, da se mora potujčiti? Kdo je tem ljudem dal pravico, da uničijo naš rod na Koroškem? Ali nima vsak narod od Boga dane pravice, da živi, da se razvija, da Izpred sodišča Cclcstiu Arnošt se je moral pred goriškim sodiščem zagovarjati, ker je svojo ženo pretepal in bil silno surov tudi s svojimi lastnimi otroki. Arnošt je znan pijanec. Ni je bilo nedelje, da ne bi delal škandalov po goriških ulicah, pozneje pa v pijanosti mučil svojo družino. Zaprl ho 3 mesece. Če se ne bo poboljšal, bo poslan v koncentracijski tabor na prisilno delo. Pet mesecev zaporu jc odnesel Anton Možina in 500 lir bo plačal, ker je nedavno hotel vlomiti v gostilno Katarine Rožič v Romansu in je bi! pri tem poslu zasačen. Zagovarjal se je, da je bil žejen. Sodišče mu ni verjelo. Isto kazen je dobil njegov prijatelj Lojze Komclj. Oba sta znana kot postopača. Jaka in Janez Grdadolnlk, oba iz Rovi v Sloveniji, sta bila prijeta na meji, ko sla tihotapila« hlode in drva iz Jugoslavije v Italijo. Italijansko sodišče ju je obsodilo na 14 dni zapora, a jima je naložilo silno visoko globo 8500 lir. Njihov tretji drug France Lukančič pa je bil oproščen, ker mu niso mogli dokazati krivičnega dejanja. Ccsare Polla, ki se je iz Benečije priselil v Kal pri Kanalu, se je nekega večera mirno vlegel spat v hiši Florijana Rota. domačina iz Kala. Ko je Rot prišel domov, jc vsiljivca vrgel na cesto. Nastal jo prelep, pri katerem se je Benečan posluževal noža. Podivjanega Pollo so prijeli in ga poslali v zapor, Rota pa v bolnišnico. Janez Bigot, trgovec v Gorici, je naznanil Karla Fagiana iz avstrijske Tirolske, ki prebiva v Korminu, da ga je opeharil za 5000 lir. Tirolec je namreč, razpečaval po okolici Komuna Bigotovo olje in tudi zanj kasiral denar, ki ga pa ni oddal, marveč ga je v slabi družbi zapravljal. Toda Bigot je dober človek. Karel se mu jo zasmilil in ga je obdržal Se naprej v službi, češ. bo že od zasluženih procentov odplačal poneverjeni denar. Toda Karel se ni poboljšal. Sedaj je v zaporu. Jožef Medvcšček je stanoval pri Karlu Bru-matu v Gorici. Nekega jutra Medvcšček ni imel denarja. Segel je v žep svojega gospodarja ter mu izmaknil baknovec za 100 lir. Brumat je drugo .hitro napravil dolg obraz, ko je opazil, da mu je izginil zadnji denar. Medveščka so zaprli. raste in napreduje? Zakaj mora naš rod na Koroškem propasti? To so velika in težka vprašanja. Eno je jasno: Naš narod tega ne more mirno in brezbrižno gledati. Naš narod ima pravico do življenja in do obstoja in vsi deli naroda imajo to pravico. In vprašati moramo uničevalce našega rodu na Koroškem: Zakaj ubijate naš narod na Koroškem? Kdo vam je dal to pravico? Nihče! Kje je vaša vest? Ali ni v nebo vpijoča krivica, iztrebljati narod na način, kakor sc vrši z našim narodom na Koroškem? Koroški učitelj s »Volks-scbulc« vzgaja rod janičarjev. Janičarji pa trajno nobenemu narodu in nobeni državi ne koristijo. Davno so že propadli turški janičarji, Tod Miklove Zale na Koroškem pa še vedno živi! In naš narod ne bo mirno in brezbrižno gledal, da bi nam ta rod uničil potuj-čujoči učitelji Gospod Jožef FrSc, zlatomašnik (1887-1937) V četrtek, dne 15. julija se jc zbrala vsa duhovščina rožeške dekanije v Dvoru ter je izrekla po dekanu č. g. kn. svetniku Jožetu Šenku naj-udanejše čestitke svojemu bivšemu dekanu Jožefu Fricu k njegovemu 50 letnemu mašniškemu jubileju. Celovško dekanijo je zastopal č. g. Nadrag, župnik v Skofičah. iz beljaške dekanije pa 6la prihitela č. g. dr. Ogris iz Loč ter č. g. Ožgan iz Štebna. Ta je prinesel tudi vdane čestitke zlato-mašnikove rojstne fare, kjer živi še njegov brat Janez, posestnik, p. d. Tomažič v Teherčah. Med gratulanti se ie nahajal tudi stari zlatomašnikov prijatelj č. g. Bayer, župnik v pokoju. Rodil se je naš častiti zlatomašnik dne 28. aprila 1861 pri Smojku v Šlebnu. Ljudsko šolo je obiskav&l v Ma-loščah, gimnazijo v Beljaku. Po maturi je moral k vojakom k »simarjem«, in ko je odslužil vojake, je stopil v celovško bogoslovje. V bogoslovju je bil tudi predsednik Slovenske akademije. Za mašnika ga je posvetil ravno tedaj novoimenovani škof dr. Jožef Kahn, nepozabni in zvesti prijatelj nas koroških Slovencev. Dne 17. julija 1887 je imel novo mašo v Stebnu. Najprej je nastopil Fric službo kot kaplan v Dobrli vasi, potem je prišel za pro-vizorja v Medgorje in bil končno kot kanonik dodeljen gosposvetski fari. Leta 1892 pa je prišel kol župnik v Dvor, kjer je celih 42 let zvesto opravljal službo dušnega pastirja, jako vestno in »krbno pa tudi službo kateheta v enorazrednici v Dvoru in petrazrednici v Vrbi. Vsem sobratom, posebno pa onim v rožeški dekaniji je bil vedno odkrit in zvest prijatelj in v vseh zadevah najboljši svetovalec. Od leta 1920 do 1934 je vodil naš zlatomašnik tudi rožeško dekanijo. Sedaj živi na svojem že pred svetovno vojno kupljenem kmetskem domu v Dvoru v zasluženem pokoju. Ker zaradi slabega zdravja naš zlatomašnik ne more več v cerkev, ima mašno knjigo doma na mizi, da lahko v duhu sledi vsakdanji Božji daritvi. Gospodu zlatomašniku še mnogo let! * Srebrna maša v Svečah. Sveče so v nedeljo, dne 18. julija slovesno obhajale srebrni mašniški jubilej svojega župnika g. Viktorja Ruprechta. Na čelu velike množice vernih faranov so jubilanta pred okrašenim župniščem najprej pozdravili pevci s pesmijo »Zadoni nam«, nakar je v izbranih besedah izročil g. Janko Ogris priljubljenemu srebrno-mašniku voščila udanih in hvaležnih faranov. V imenu članov prosvetnega društva je svojemu predsedniku-srebrnomašniitu čestita! naš Lekša ter mu izročil v zahvalo in spomin lepo sliko. Nato so izrekli jubilantu voščila v imenu dijakov g. Oton Incko, v imenu dekliške zveze Permoževa Pavlica na Mačah, nakar so sledile deklamacije naših malčkov. Odeta v šopke podarjenega cvetja se je jubilant ganjen zahvalil navzočim za počastitev z obljubo, da bo tudi v bodoče stal predvsem z molitvijo faranom ob strani. Nato smo se v procesiji podali v cerkev, kjer je daroval jubilant svojo srebrno mašo-zahvalnico. Primicija v Železni Kapli. Prva nedelja v juliju je bila za našo faro izvanreden praznik: preč. g. Anton Kutej se je v svojem brezdomstvu zatekel k Mariji v Trnju — v našo Marijino romarsko cerkev, da tu stopi prvič pred Gospodov oltar ter daruje svojo prvo sv. daritev. K sprejemu novo-mašnika se je zbrala ogromna množica vernega ljudstva pri lepem slavoloku šentlipških deklet, kjer mu je v pozdrav zapel najprej domači moški zbor, nato pa ga je pozdravil župnik Zechner. — Cerkvenim opravilom je sledil skrbno pripravljen obed v župnišču, na katerem so sc vrstili govori, pesmi in deklamacije duhovnih sestric novomaš-nika iz Velinje vasi, kjer si je poiskal tudi v skrbni Rupijevi mami svojo duhovno mater, medtem ko je prevzel duhovno očetovstvo naš rojak gosp. Košnik. Novomašniku pa kličemo: Božji blagoslov naj ga spremlja po vseh njegovih potih! »Dumm und boshaft,« tako je nekoč škof Strosamaver rekel o neki veličini 6tare Avstrije. »Dumm und boshaft« — neumno in zlobno, tako sem 6i mislil, ko 6em bral v ^Pohodu* št. 22 besede: »Znani pisec brošuric o seksualnih problemih zaročencev in poročenccv, nadškof dr. A. B. Jeglič...« Ljudje, ki se zaradi tega nad škofom zgražajo, kažejo samo svojo neumnost in zlobo. Naj pogledajo vendar v kako katoliško moral-ko, v kateri se obravnava VI. božja zapoved, pa bodo videli, da 6e mora vsak katoliški bogoslovec učili o »seksualnih problemih zaročencev in po-ročencev«. Saj je to potrebno za njegovo službo. Ali mar zdravniku kdo zameri, če pozna tc probleme? In kar mora vsak bogoslovec vedeti, o tem naj bi bil škof neveden? In naj bi nc smel o tem drugih učiti, na način, kakor smatra to za potrebno? Samo zlobnež in borniranec sc more nad tem zgražati! ' Med svojim bivanjem v Londonu jc romunski kralj Karel kupil jahto >Nah!in«, na kateri sc jc preteklo leto vozil po Jadranskem morju bivši angleški kralj Edvard VIII. Rebrčan: SpOtUmi koroškega študenta (Dalje.) Dne 18. decembra 1898 je bil tak shod v Ško-cijanu pri Majerju, kjer je bilo tedaj narodno življenje zelo živahno. Ne vem, kako je prišlo, da je bil določen za govornika moj rojak Perč, ki je tedaj dokončal drugo leto bogoslovja. Pregovoril me je, da se mu pridružim. Prevzeti sem moral nalogo, da poslušalce po zborovanju razvedrim s šailjivim nastopom. Zato se mi je zdel Stritarjev Nosan ravno primeren. Naučil sem se ga koj po maturi in nastopil ž njim že v Tinjah. Za poskuš-njo sem ga deklamiral na Reberci pred manjšim številom občinstva. »Glej, glej Ožbcj,« so rekli poslušalci, »ti boš za fajmoštra, saj znaš že zdaj tako lepo pridigati.« Perč si je napisal svoj govor in ga vzel seboj. Občinstva se je zbralo prav lepo število. Tedanji kaplan, ki se je tudi pisal Kaplan Anton, je govoril o šolah in v kakšnem jeziku se poučuje. Drugi je govoril Perč, Za tem sem prišel jaz na vrsto. Bil je moj prvi nastop na javnem shodu. Reči moram, da sem nalogo dobro izvršil. Ko sem še zapeil pesem o Urški tam v Štajerski deželi, so se ljudje razšli. S Perčcm sva prenočila v hiši tovariša Štefana Grejfa v Bukovju, Perč ni bil nič zadovoljen s svojim govorom. Ko sva šla drugi dan mimo Gostinj-skega jezera, je zaviil napisani govoT okoli kamna, povezal z žilavo travo in vse skupaj vrgel v jezero. Nisem ga mogel več pripraviti do tega, da bi še kdaj govoril na kakem zborovanju. Dnevi so minili le prehitro. Prigovarjali so mi, da bi šel k baronu Pinu, nekdanjemu finančnemu ministru v Velikovcu za lektorja, obenem pa bi študiral pravo. A za to se nisem mogel ogreti, bil sem sin narave, ljubil prostost, in se ne bi mogel vživeti v življenje plemenitašev. Naposled sem s« odločil za bogoslovje. Dne 4. oktobra 1898 so me sprejeli temni zidovi celovškega semenišča. Kako se mi je godilo tukaj, ne bo zanimalo. Vdal sem se v usodo. Študij je bil sam ob sebi zanimiv, posebno ker je bil jezik po večini latinski. Tako sem 6e priuči! temu jeziku, da sem se v njem lahko razgovarjal. V prostih urah sem se ba-vil s pisanjem podlistkov za »Mir«. Tako sem v tem času spisal: Kako so na Reberci zaklad kopali, Kako so na Reberci tulili volkovi, in iz življenja v bogoslovju črtico Lemenalarska mucka, To mi je prineslo nekaj honorarja. Na binkoštni ponedeljek je delil škof dr. Jožef Kahn nižje redove nam prvoletnikom. Da sem pozabil na vse, kar mi je težilo srce, sem se posvetil še bolj študiju in tudi opravil izkušnje za vse leto z odličnim uspehom. Spoznal 6em pa vendar, da to ni pravi poklic zame. Vleklo me je na vseučilišče, da študiram pravo. Sreča mi je bila mila. Našel sem sredstva za obstanek. Od doma nisem mogel dosti pričakovati. Ko je bilo lelo v bogoslovju sklenjeno, sem povedal ravnatelju Sniderju svoj namen. Obžaloval je moj izstop, češ, da bi bil že v tretjem letu posvečen. Ravnatelj je bil globoko učen mož in dober poznavalec človeka. Dal mi je lepe nauke, po katerih se naj ravnam v življenju. Ghranil sem jih in ni mi žal, da sem se jih držal. Leto v bogoslovju je bilo 6icer zgubljeno, a drugače mi je prineslo marsikatero korist v spoznavanju človeškega življenja, njegovih vrlin, a tudi slabosti. Poslovil sem se od tovarišev. Ker talarja nisem več potreboval, sem ga prodal tovarišu Dra-gasniku za goldinar. Počitnice sem izrabil z.a obiske in govorniške nastope. Moj prijatelj Simon Mikeln je imel dne 23. julija 1899 novo mašo pri Sv. Križu pri Spodnjem Dravogradu. Vabilo sem seve z veseljem sprejel. Določeno je bilo že vnaprej, da igram Nosana. Iz- vršil sem nalogo prav dobro, sedaj je postala zgodovina Nosana tudi dc! moje usode. Ko sem spregovoril besede: Spolniti vam nc morem želje vaše, Jaz nikdar pel ne bodem nove maše. so se ljudje smejali, pri meni pa je bila to resnica. In ravno usoda Nosana mi je bila resen opomin, kam pride dijak, če zanemarja študije. Imel sem že dosti izkušenj za seboj in tako sem tudi napravil sklep hoditi usmerjeno pot. Komaj sem se malo odpočil, sem šel v Šmihel, kjer jc imel 30, julija novo mašo Alojz Mlinar. Da sem tudi v Šmihclu moral predavati Nosana, je bilo umevno. Od vzhodne meje Koroške je vodila moja pot pod slavni Jerberg, kjer je imel Hani Mahrhofer, p. d. Krajncov, 6. avgusta 1899 novo mašo v cerkvi sv. Katarine na vrhu Jerberga. Hanija sem imel že zaradi tega rad, ker je povzročil, da smo se znebili profesorja matematike, ki ni bil priljubljen. Zgodilo se je namreč, ko je bil Hani osmošolec, da med letom pri ustmeni izkušnji, četudi je bil drugače v matematiki dobro podkovan, ni izvršil naloge tako, kakor je on želel. Nekoliko razburjen je vrgel kredo v skodelico, da je odškočila in padla na tla. To je profesorja tako razburilo, da je Hanija udaril. Hani je ves ogorčen rekel: To se mi godi kot osmošolcu. Profesor ga je zapisal še v razredno knjigo. To ravnanje je vzbudilo po vsem mestu razburjenje. Posledica je bila, da je bi! tisti profesor premeščen v Prago. Strogi nadzornik Zindler, katerega so sc tudi profesorji bali, je bil natančen in tudi pravičen in je smatral to kazen za primerno. Hani pa je poslal naenkrat po vsem mestu znan. Na njegov slavnosten dan sem tedaj prišel z veseljem. Z menoj je prijadral tudi pevski kvartet iz Štajerske, obstoječ iz basista Jankota Arnuša, drugega tenorista Frana Vidoviča, kateremu smo rekli Valek, prvega tenorista Simona Petka, vsi bogoslovci ter Klementa Vobiča, jurista. Hani je bil sin premožnih staršev, ki so bili lastniki Krajnčove kmetije pod Jcrbergom. Kar jo bilo drugih posestev okoli Jerberga, so bili vsi kočarji. Razlagali so si to tako, da je zaje letel okoli Jerberga. Kjer se je ta nekaj časa vlegel, nastal je pozneje kočar, kjer pa si je pripravi! stalno bivališče, pa je nastala Krajnčova kmetija. Kdo nc pozna Jerberga? Krasen razgled na vse strani. Pod teboj se razprostira Vrbsko jezero, okoli in okoli pa se dvigajo po gričkih bele cerkvice in hrami, v dolinah se vidijo mične vasi, v ozadju pa silne gore. Na vrhu Jerberga stoji lična cerkvica sv. Katarine. Od nekdaj so Krajnčovi oskrbovali cerkev in zvonili vsak dan trikratno Zdrava Marija. Zato ni čuda, da je tudi Hani hotel opraviti svojo prvo daritev na tem vzvišenem, tudi drugače zgodovinsko znamenitem kraju. Še dandanes se vidijo ostanki obrambnega zida, za katerim 60 se utaborili prebivalci iz prazgodovinske dobe, tako Ilirci in Keltje pred sovražniki. Bil je lep dan. Mala cerkev ni mogla sprejeti vseh vernikov. Med cerkveno slavnostjo je prepeval kvartet tako milo, da je ganilo vsakogar. Strelci pa so neumorno zažigali topiče, da je odmevalo daleč na okrog. V gostoljubni Krajnčovi hiši je bila slavnostna pojedina. Bilo je vse razigrane volje. Da sem moral nastopiti kot berač Nosan, je bilo nekaj samo ob sebi razumljivega. Ker sem dodal še nekaj drugih šaljivk, so se kuharice pozneje na mene jezile, češ, da se je telečja pečenka prismodila, ker so morale čakati na konec mojega nastopa. Drugi dan se je gostovanje nadaljevalo. Bili so povabljeni vsi sosedje kočarji, med njimi tudi Kolman, mož orjaške postave,.ki je govoril tako naravno, da je povzročil prisrčen smeh. Kaj se je zaradi tega govora na Kolmanovem domu zgodilo, sem opisal v podlistku: Zakonski prepir in sprava, ki je bil natisnjen v Miru leta 1899. Ko smo napravili še izlet v Št. Jakob k župniku Ražmu, smo se poslovili, seve šele po daljšem odmoru pri narodno zavednem gostilničarju Mihaelu Šlajherju v Logavasi.