Dom in svet t 52. letniku 1940
V stiski domačih razmer in grozoti zunanjega sveta je Dom in svet stopil strahoma v novo polstoletje svojega obstanka. Toda kakor da bi mu bilo leto zastoja v odpočitek, se je v 51. letu vrgel v nov razmah, se pomladil ter dokazal, da je tudi v novem rodu polno življenja in ljubezni do duhovnega ustvarjanja, vdanosti Lepoti in Vednosti, in to v času, ki je vsem bolj prijazen kot tem nebeškim modricam. Letošnji Dom in svet je s svojim velikim obsegom — s 624 stranmi je največji v zadnjih letih! — potrdil vsaj to, da se je zbrala nova dominsvetovska družina, ki hoče delati, ustvarjati in sprejemati naše in tuje kulturno življenje ter ga oblikovati in razlagati iz svojega gledanja, ki naj bo religiozno, vsekakor pa etično in protimaterialistično. Pa tudi to, da smo v tem letu, v katerem smo morali ustvarjati nov temelj z novimi močmi, zbudili sile, ki imajo v sebi navdih in moč za najvišje razpetje kril, kar daje Domu in svetu poroštvo samo za razvoj navzgor.
Veseli smo, da moremo naročnikom obljubiti sodelovanje vseh letošnjih sotrudnikov, tako pesnikov Vide Tauierjeve, Severina Šalija, Dušana Ludvika, Ivana Čampe, Jožeta Dularja, Vinka Beličiča, Stanka Vuka, Vinka Žitnika, Jožeta Kastelica, Leopolda Staneka itd., kakor tudi pisateljev Ivana Preglja, Fr. Bevka, N. Velikonje, Lee Faturjeve, Mat. Male-šiča, M. Javornika, Helene Jakličeve, J. Krivca, Fr. Kunstlja, V. Zormana, Fr. Lokarja, J. Plestenjaka, St. Janežiča itd. ter dramatika J. Žigona. Ti in drugi, tudi starejši, bodo pisali novele ob glavni povesti »Ograd«, ki jo bo vse leto priobčeval v reviji znani pisatelj Janez Jalen. Dejanje se bo godilo v begunjski ženski kaznilnici. Ne bomo navajali podrobneje leposlovnega gradiva, ki bo predstavljalo tudi v prihodnje glavno vsebino revije, ustanovljene v prvi vrsti razvoju slovenskih umetnosti in njihovi problematiki, temveč omenjamo samo nekaj člankov, ki bodo priobčeni že v prvih številkah. Tako se bomo spominjali bolgarske moderne književnosti (Atanasov), domače narodne pesmi (dr. I. Grafenauer), jubileja poljsko - francoskega pianista Fr. Chopina (dr. V. Vodušek), Verlaina (T. Gokan), Vebrove filozofije (J. Žlebnik), umetnostno zgodovinskih vprašanj ob Jelovšku (St. Mikuž) ter drugih domačih in tujih, zlasti slovanskih kulturnih dogajanj. S pesniškimi prevodi svetovnih pesniških veledel, kakor so Verlainovi religiozni soneti iz knjige »Modrosti« (I. Campa), ali Mickiewiczeva sedaj zopet aktualna »Knjiga romanja poljskega naroda«, ali Puškinova tragična usoda poljske ujetnice v Bakči-sarajskem vodnjaku, bomo uvajali bralce v svetovno, zlasti v slovansko pesniško zakladnico. Ni potrebno še posebej podčrtavati, da bomo z ocenami in poročili spremljali vsako kulturno dejanje doma in v svetu, kakor smo ga doslej v rubrikah Razglednik in Zapiski. Zunanjo opremo bodo krasili domači likovni umetniki, katere bomo tudi sicer predstavljali v umetniških prilogah.
Ko naznanjamo novi 52. letnik Doma in sveta, se obračamo obenem tudi na vse nekdanje, sedanje in nove sotrudnike s prošnjo za sodelovanje, na naročnike pa, da ostanejo zvesti tej katoliški leposlovni reviji s tako častitljivo tradicijo, ki nas vse opominja, da varujemo dediščino očetov in jo razvijamo za bodočnost.