VESTNIK
^[mmmtmnnittimtitutinttnmimuummtnhtmmlttthhk))^-
PoMni urad 9020 Celovec	=
E Vertagsposfamt 9020 Klagenfur) E
E	Izhaja	v Celovcu	§
E Erscheinungsort Klagenfurl
E	Posamezni	izvod 3 HUnge	=
E mesečna naročnina 12 iiiingov ^
§	P.	b. b.
EfmtuttuninntimumHtintiimHmuimtinnmuiimHHtumiHi?
LETNiK XXX).
CELOVEC, PETEK, 19. NOVEMBER 1976
ŠTEV. 47 (1788)
Mo naprej?
PreštevgM/e g/; Zrn/jt' rečejo ggotgv-/j^Mje v oMM p/eMc:tg je zg Mg??;:. NgJ ^oj^ot je po we/? :MjorM!gc:'jg/: w poJgrM/:, j:'/? i'w!gwo s :ereMg, f pr/čgMfgM: mer: gspe/, čcprgv MMC-'er Arei^^y, Ježe/M: g/gvgr WggMer w z/ast: Je/ ^oroj^fgg i;'^g vZsoM Mje/ež/^o pre^vg/^t^g pr: prešteva-M;% Mg Aoroš^eM: z/oM^M:erMo to/wg-č:jo ^o: popo/M: ^/:' wg; Je/M: poraz /*oj^ota, ^o pg je ZMgMO :M še J^Mes /z štefJ/M:/: p/^Mtof r^zv/JMO, Ja w;o ^oroš^: ^/oveMc: pozfa/: preJ-wew Mg a^t/vM: /roj^ot, fo se prazJ, Ja se prešre-vgM/g aJe/ežMo :r: gg Mg raz/:'ČMe Mg&MC spe/jerMO Jo g^-sgrjg. V ^o/:^or pg so ^orMp'w g/as-Mr^oM: taJ: že reza/tab štetja pozMg-M:, so a/: jatMotJJc:', g/: pg so reza/-fat: že MMaprej Jo/očeM:.
AorošM aJe/ežM p n prešter:aM/a,
se a^so/atMO raz/:^aje oJ aJe/ež^e v osta/rA zvezM:/; Ježe/a/r, zg Mgs M; M:'č preseMet/j/fega. 2e vnaprej je M /o MgrMreč pncg^ovg^, Ja se M Mg Aoroš^en: prestevgMje preo/:/:^ova/o f pOMOVM: p/eMc/t Z VteM MaC:OMa-/:st:eM:M:: e7MOC:jg7M: :M pgro/g7M;, Mr ^e je taJ: zgoJ//o, zaraJ: cesar sM:o faj; prgv^MO svetova/:' Maš/n: /jaJen: a^t/vn: /?oj^ot :M Je ^ot zgJMjo a/ter-MattVO M:OZMOSt pgSZVMegg J*oj;€Otg, Ja namreč ostgMcjg Joma /n se preštevanja Me aJe/ež:jo.
OJ* pOZMgMŽ MgcJoMgJJsrJČM: gOMjJ, o/p ntas/vn: proJrMgMjsŽMS^J propgggM-J/, o/p JejgMS^eMr J/zmnen: :'n z/ast! ps/Mnen: pr/t/s^a /a/p^o s pOMOsoM: agotov/mo, Ja Je naše /jaJstvo c tej /*or/p/ po^gzgJo JzreJMo visoko po/J-^JČMo zre/ost, J g Mr ^/oM;Jo, M:PJ se M; pHsrJo provocJrgN, weJreM2 ^o se je fe/:'^ Je/ MeMrs^ogovorecJ/r Ježe/gMov pust// spe//g;Z o J A*//D Mg Mgc/oMg-/Zsr/cMe poz/c/je /M je s tcTM poMooMo potrJ// prej ostg/o gvsčr/js^o /n vso sverovMo jgvMostjo svojo Mgc/oMg/:-^JČMo MgsrrojeMosr.
/z iogg g/ej/scg MgJg/jMje resevg-Mje vse^g^or Me /<o /g/?^o, &er /*o v/g-Jg verjetMo Zzposfgv/jeMg še /;gjšeM/g pr/r/s^g MerMŠ^//? Mgc/oMg/ZsfZcM//? .;;'/,
j/w je — ^g^or pr: prvew p/e-ZJsc::K — rgJ: fo^rar prepKsr//g pro-pgggMJo :M K^repgMje, s č/wer se je po/:J/ČMo vzJgšje /e še /*o/j zgostr/Zo 'M so /J/Z posrgv/jeM: MOvZ :ewe/;Z zg MepreMeZwo MgroJMOsrMO /"or/^o.
Y*ojg :o M:' Mgšg ^rZvJg. ^:vgr v/g-Je /^o, ^g^o /?o MgJg/je reševg/g vprg-^Mje č/eMg 7 JržgvMe pogojne. ^Z HRjMo :erjg Me /e Zz MorrgMjepo/ZfZc-Mj/;, M:grveč z/gsrZ :gJ: Zz ZKMgMjepo-v/JZ^ov ^oMCMo rešZfev. 7*g pg M: mogoča Mg osMOvZ prcšfevgMjg,
se je Zz^gzg/o ^or Megporg^MO sreJstvo zg reševgMje žZv/jeMjs/::/: vprgšgMj MgroJMe s^gpMOsrZ, ^Z Zwg JM jMevMO :zpr;cgje svojo vo/jo Jo zZv/jeMjg ZM MgJg/jMjegg razvoja, war-^ec /e v oZJZ^Z, ^g^or se v soJo/^MerM Jewo^rgtZcMeM: sveta rešajejo Jraž-^eMg vprašgMjg — to je v o/JZ&Z eMg-^opravM:'/: razgovorov M:eJ prZstoj-tt:M:Z partMerjZ.
/(oroš&Z 5/oveMcZ swo veJao /J/Z :M ^wo taJZ JgMes za ta^e razgovore. /z^oJZšce za /e-te pg more /JtZ /e c/eM 7 JržavMe pogojne ^ot MteJag-foJMo zgjgmčeMo pZsmo prgvZc s/o-feMs^e :M /trvaš/te mgMjšZae, Me pa Hf&Z o^troZrgM: a^rep: :M za^oMZ, ^Z {o /:Z/Z sprejetZ :M s^/egjeMZ mZmo vo/je 'M Z?rez prZstaM^g prZzgJete MgroJMe s^apMostZ.
Štetje je pad!o Avstriji na giavo
Bojkot je vsestransko uspe)
$Vcvtz
ncžcr
avstrijski viadi
Pre))nji teden, ie nekaj dni pred preštevanjem, je ve!epo:ia-nik SFRJ na Dunaju Gustav Via-hov izročit avstrijski viadi noto, s katero je jugosiovanska viada ponovno opozorita na neizpot-njevanje državne pogodbe in posebej protestirata zaradi štetja, ki pomeni očitno revizijo te pogodbe. [Besedito jugostovan-ske note objavtjamo na 7. strani — op. ured.)
Avstrijsko zunanje ministrstvo je takoj po izročitvi note opozo-rito novinarje na svoječasna ..pojasnita", ki jih vsebujejo avstrijske note iz prejšnjega časa. Še preden je o novi jugostovan-ski noti razpravtjata vtada, je ministrstvo torej ie ..odgovorito" in — kakor je to ie običaj v avstrijski dipiomaciji — z naravnost izivatno aroganco zavrnito vse utemetjene navedbe in opozorita Jugostavije.
Toda: ati ni ravno ta arogantna vzvišenost najbotjši dokaz štabe vesti!
Demonstrativni zažig več sto popisnih listov skupaj s KHD-jevskimi hujskaškimi gesli pred poslopjem koroške deželne vlade (zgornja slika) je bi) te ena izmed akcij, s katerimi smo koroški Slovenci minulo nedeljo protestirali proti vsiljenemu diktatu preštevanja. Najrazličnejše oblike aktivnega in pasivnega bojkota po celotnem našem ozemlju so bile še dosti glasnejša obsodba poskusa, da bi s protiustavnim in skrajno protimanjšinskim ukrepom statističnega etnocida zožiti ozemlje naše avtohtone naselitve in z diskriminacijskim ,zakonom o narodnostnih skupinah" obšli jasna določila člena 7 državne pogodbe. Zlasti pa je bil potek preštevanja po ostali Avstriji zasluženi odgovor tistim avstrijskim politikom, ki so s svojim strankarsko-oportunističnim kapituliranjem pred nemškimi nacionalisti lahkomišljeno spravili v nevarnost interese in ugled naše države.
Če se zdaj vsi od zveznega kanclerja preko koroških deželnih politikov tja do Heimatdiensta trudijo, da bi nedeljsko štetje že zgolj na podlagi razmeroma visoke udeležbe na Koroškem pretunkcionirati v .sijajno zmago", potem sami najbolj pobijajo svoje lastne, samo za
zavajanje domače in mednarodne javnosti namenjene izjave pred štetjem, da gre zgolj za ugotavljanje materinega jezika in da bodo rezuliati samo orientacijska pomoč. Priprave na štetje, potek preštevanja in sedanje interpretacije dokazujejo, da nikakor ni šlo za materin jezik in niti ni bilo to samo ugotavljanje manjšine (kar predstavlja kršitev državne pogodbe!), marveč je na Koroškem šlo še za dosti več — za ponovitev plebiscita z vsemi nacionalnimi atributi in vsemi političnimi posledicami.
Koliko morejo biti vredni rezultati, pridobljeni s takimi ukrepi in v takšnih razmerah, je povedal predsednik ZSO dr. Franci Zwitter že v nedeljo popoldne, ko je v svoji prvi izjavi k štetju naglasil: Kakršni koli že bodo rezultati preštevanja ali bolje rečeno ponovnega plebiscita na Koroškem — spričo pritiska z mobilizacijo oklopnih vozil, spričo ograditve in nadzorovanja dvojezičnega ozemlja potom masovnih, šikanoznih policijsko-žan-darmerijskih kontrol ter zlasti spričo očitno uradno forsiranih splaše-valnih in ustrahovalnih kolon koroškega Heimatdiensta o demokratičnem odločanju vsekakor ne more (Da/;c Mg #. strgM;)
3eJg; ;e od v/aJc odv/sMo, a// že/; fa&o rfsffgMjc, g/: pg sc ra/c poMCf-Mo poda Mg prgzr fg&o spo/z^o pot Jz/grgVgMjg rMgMpiMC Z MC^/M? MOfZrM fodstvoM? Po /astM: žc/p, /car /d Ma/MO prZwJ/o do CMg&cgg /Zas^g, ^g^rŠMO ;e Mo ZM sc /?o ZzMza/o McJc/;sM prestrogM;c.
A/Z s?MO — Ja šc egMaf poMOvZrMO — za faM razgovore o MtvcMZ/r vprasaMp/?, Me pa za zgo/; a/ZMraz-govorc, MMŠMZ so MZ Jos/ej JoMM/a
vsa srečaMjg m c J v/gJo Zg rMgM/s:Mo, Mr sc skoraj MZMar MZ apošteva/o Mo/rcMcga šc taM pozZfZvMcga preJ/o-ga prZzadcte MarodMc sMpMosfZ. žfo so zadMp' razgovor: z cMpcrtZ Mza/Z tozadevMo MnstraMZvMcjšZ prZsfop, ;:7r je v/ada očZtMO Mg prZtZs^ McrMŠM: MacZoMg/Zstov zaradZ tega preMMZ/g, Me pa M:Z. 7*o je resMZcZ Mg /ja/ro tre-Z?g v tej zvez:' poseMo poadarZtZ/
Jr. FrgMcZ ZtvZtter
Združeni narodi pozivajo
k odpravi sleherne diskriminacije
OZN je pozvala, vse članice svetovne organizacije, naj v celoti uresničijo določila mednarodne konvencije in drugih mednarodnih instrumentov in sporazumov, ki terjajo odpravo vseh oblik diskriminacije, zasnovane na rasi, barvi kože, rodu ter nacionalnem ali etničnem izvoru. K temu mednarodno-pravnemu instrumentu je doslej pristopilo 92 držav (med njimi tudi Avstrija); njegov cilj pa je izkoreniniti rasno razločevanje, hkrati pa zavarovati narodne, etnične in druge manjšine.
Pri omenjenem pozivu OZN gre
Uspeh
bojkota
je izraz naše moči
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je prejela naslednjo brzojavko osrednje slovenske organizacije v Trstu:
tzvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem ugotovil, do je bojkot, ki ste go koroški Slovenci vodili proti preštevanju po jeziku skupno z gradiščanskimi Hrvati in avstrijskimi demokratičnimi silami, popolnoma uspel. Poraz preštevanja posebne vrste je dokaz, da uspešno reševanje vprašanj narodnostnih manjšin ni mogoče proti njihovi volji. Uspeh vašega boja je zgovoren izraz vaše bojevite življenjskosti. Prepričani smo, da boste z enotnostjo v povezavi z demokratičnimi silami v driavi in ob pomoči matičnega naroda dosegli, da bo Avstrija končno morala izvajati svojo državno pogodbo, predvsem člen 7, ki vam zagotavlja narodnostne pravice ne glede na vašo številčnost.
pravzaprav za resolucijo, ki jo je najprej na predlog Jugoslavije in desetih drugih držav soglasno sprejel komite glavne skupščine OZN za kulturna, socialna in humanitarna vprašanja. V istem odboru glavne skupščine OZN pa je Jugoslavija po svojem predstavniku posebej obvestila Združene narode tudi o vprašanju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Opozorila je, da je položaj obeh manjšin vedno slabši, da sta omenjeni narodnostni skupini izpostavljeni pritisku in grožnjam in da proti njima izvajajo asimilacijske ukrepe.
V svojem obvestilu Združenim narodom je jugoslovanski predstavnik izrecno opozoril tudi na tako imenovano jezikovno štetje v Avstriji ter poudaril, da ta posebni popis — ne glede na to, kako ga v Avstriji pojasnjujejo — objektivno pelje k omejevanju pravic manjšin. Predvsem pa se popis izvaja v vzdušju pritiska in zastraševanja manjšine, zlasti s strani organizacij, kakršna je Heimatdienst, „katere politika je neonacistična, pro-timanjšinska in asimilacijska", kot je naglasil jugoslovanski predstavnik Dževad Mujezinovič, ki je ugotovil, da je namen takšnih ukrepov in ravnanja zoper uanjšine očiten: zmanjšati njihovo število, poslabšati položaj in poskušati izvršiti popolno asimilacijo.
Z opozorilom na bojkot preštevanja s strani obeh manjšin je Mujezinovič tudi v Združenih narodih zagotovil, da Jugoslavija ne bo sprejela nobene implikacije popisa ali drugih ukrepov, ki bi privedli do omejevanja pravic manjšin in ki bi bili v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe ter konvencije o odpravi diskriminacije.
V nedetjo na kmečkozborskih voiitvah bomo g!asova!i za
Listo 5 - Skupnost južnokoroških kmetov!
(Obširno poročamo na 2. strani današnje številke)
V nedetjo bodo votitve
pokticnega zastopstva koroških kmetov
V nedeljo 21. novembra bodo koroški kmetje voliti svoje pokticno zastopstvo — predstavnike v kmetijsko zbornico, in sicer za dobo 5 tet. Tokrat se bodo votitve bistveno raztikovaie od dosedanjih: po novem zakonu namreč ne bo več votitev v krajevne kmečke odbore in v odbore okrajnih kmetijskih zbornic, marveč samo Se v Kmetijsko zbornico za Koroško. Pri tem pa je zanimivo, da je bito števito zastopnikov povečano od dosedanjih 24 na 36, tako da bo za posameznega mandatarja potrebno manjše število gtasov.
Z novim zakonom o kmetijski zbornici se bodo spremenile tudi naloge tega poklicnega zastopstva. Doslej je kmetijska zbornica delila subvencije in kredite, ki sta jih za namene kmetijstva dajali na razpolago dežela in država, medtem ko je osnovna vprašanja poklicnega zastopstva in koordinacije prizadevanj koroških kmetov spričo svojih političnih struktur večinoma puščala ob robu svojih prizadevanj; v bistvu se je zavzemala le za koristi pripadnikov večinske (rakcije — OVP-jevskega „Bauernbunda". Po novem pa bo zbornica opravljala le še naloge kmetijskega poklicnega zastopstva, kajti drugo področje njene dosedanje dejavnosti, to je pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, bo prešlo v pristojnost deželne oz. zvezne vlade.
Vendar pa zaradi teh sprememb naloge kmečkega poklicnega zastopstva nič ne bodo manjše, marveč nasprotno le še večje. Delo
zbornice, ki je doslej v marsičem zaostajalo za sodobnimi problemi kmečkih ljudi, bo zdaj moralo postati konstruktivno; najti bo morala pota, po katerih bo napram vladi ter drugim poklicnim zastopstvom potrebe kmečkega prebivalstva in podeželja zastopala dosti bolje, kot jih je doslej.
V zavesti teh novih, večjih nalog svojega poklicnega zastopstva se na volitve pripravljajo tudi naši kmetje, ki bodo kot doslej zaupali svoje glasove
SKUPNOST!
JUŽNOKOROŠKiH KMETOV
ki je že v preteklosti zastopala v ustanovah kmetijske zbornice koristi kmetov in kmečkih družin na dvojezičnem ozemlju Koroške. Ta skupnost poziva kmete tega ozemlja, da pri volitvah 21. novembra glasujejo za kandidate Skupnosti južnokoroških kmetov in s tem podprejo njena prizadevanja predvsem na dveh področjih agrarne politike:
K na področju tržne politike in politike cen,
K na področju strukturne politike.
Skupnost južnokoroških kmetov v svojem proglasu opozarja na nagle spremembe v strukturi kmetijstva, ko kmetje čedalje bolj izgubljajo svojo prvenstveno vlogo producentov živil in njihovega posredovanja neposrednim konzumen-tom, hkrati pa sami postajajo čedalje večji konzumenti industrijskega blaga. Vsled tega prihajajo čedalje bolj v klešče trgovine, ki pri
odkupu njihovih pridelkov in pri prodaji njihovih potrebščin vedno več zasluži. Prav na tem področju, ko gre za težko in z velikim rizikom pridelani kmečki šiling, mora kme-
tijska zbornica napraviti več kot je napravila doslej, poudarja Skupnost južnokoroških kmetov, ki tozadevno opozarja na vrsto konkretnih nalog.
S posebno prizadetostjo in zavzetostjo pa Skupnost južnokoroških kmetov razumljivo opozarja na specifične probleme dvojezičnega ozemlja, o katerem pravi, da je bilo v preteklosti obsojeno na to, da brez ustreznega povračila pomaga pospeševati razvoj in procvit koroških industrijskih centrov, zlasti Celovca in Beljaka. Z delavci iz kmečkih družin, ki v svoji okolici niso našli delovnih mest, je južnoko-roško ozemlje in njegovo prebivalstvo krepilo gospodarsko moč omenjenih mest, ali pa se je sploh moralo odseljevati v daljno tujino.
„Če južnokoroško podeželje v kmetijski zbornici ne bo močneje zastopano, se bo v dežeii poiitika gospodarsko-sociainega siabijenja prebivaistva tega ozemija nadaije-vaia," poudarja Skupnost južnokoroških kmetov. „Podežeijske občine tega ozemija bodo čedalje revnejše, na njihov račun pa se bodo šopirili Celovec in Beljak ter drugi centri industrije in turizma na Koroškem."
Svoje ugotovitve je Skupnost južnokoroških kmetov podkrepila s številčnimi podatki, ki nazorno prikazujejo, kako po naših krajih povsod primanjkuje delovnih mest in se morajo ljudje odseljevati. Iz tega sledi, da na južnem Koroškem pretežni del kmečkih ljudi, ki potrebujejo dodatno zaposlitev, le-te v svojem domačem kraju skoraj ne more najti. Spričo take strukture večina južnokoroških občin ne more ustrezno opravljati svojih nalog na področju infrastrukture: ne morejo vzdrževati in izboljševati občinskih in krajevnih cest in potov, ne morejo pa tudi svojemu prebivalstvu zagotoviti oskrbe s pitno vodo in s telefonom in podobno — kajti njihova finančna moč je v bistvu omejena na donose iz zemljiškega in obrtnega davka, medtem ko donos davka na znesek mezd (Lohnsum-mensteuer) v glavnem gre v korist Celovcu in Beljaku.
„Zato kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov poudarjamo, da je gospodarsko-socialni položaj kmečkih družin na tem ozemlju v veliki meri odvisen od finančne moči občin in od izdatnejšega pospeševanja razvoja domače obrtne dejavnosti," je rečeno v proglasu Skupnosti južnokoroških kmetov, ki v tej zvezi zahteva predvsem enako pospeševanje domačih podjetij, kot so ga bila doslej deležna v glavnem le tuja podjetja. ..Zahtevamo, da se za zboljšanje gospodarsko- socialne strukture južne Koroške s pospeševanjem domačih gospodarskih podjetij izboljšajo možnosti za stransko zaposlitev kmečkih ljudi v svoji bližnji okolici in da se hkrati po tej poti zboljša finančna moč občin južnokoroškega ozemlja, da bodo lažje kos svojim nalogam na področju infrastrukture, ki jih je treba izpolniti tudi zato, da bo to Ozemlje postalo prikupnejše za turiste, ki iščejo počitka, oddiha in rekreacije."
Svoj razglas zaključuje Skupnost južnokoroških kmetov s pozivom:
Gre za boljše poklicno zastopstvo južnokoroških kmetov. Zato vsi na volišče, zato bomo v nedeljo oddali svoj glas za
Skupnost južnokoroških kmetov - iisto 5!
Kandidati
Skupnosti južnokoroških kmetov
Na kandidatni listi, s katero se Skupnost južnokoroških kmetov — Lista 5 obrača na volivce in volivke, je skupno 36 znanih kmetov in kmetic iz naših krajev. Pri izbiranju kandidatov je bilo upoštevano načelo, da mora biti zastopano celotno naše ozemlje. Ker kandidatne liste ne moremo objaviti v celoti, navajamo v naslednjem imena prvih desetih kandidatov:
DOMEJ Ignac, kmet v Rlnkolah pri Pliberku KRUSlC Anton, kmet v Velinji vasi pri Bitčovsu LESJAK Ludvik, kmet na Bregu pri Rožeku WIESER Feliks, kmet v Slovenjem Plajberku GOLAVČN1K Jože, kmet v Zagorju pri Dobrli vasi KAP Miha, kmet v Zamanjah pri Skocijanu KUSEJ VALENTINA, kmetica v Šmihelu pri Piiberku SIMA Pavel, kmet v Pulpačah pri Št. liju MIKL Janez, kmet na Pečnici pri Ledincah KNEZ Anton, kmet v Lobniku pri Železni Kapli
K Skupnost južnokoroških kmetov poudarja, da gre pri nedeljskih volitvah za boljše zastopstvo južnokoroških kmetov in južnokoroškega ozemlja sploh.
H Skupnost južnokoroških kmetov ugotavlja, da se ostale skupine v Kmetijski zbornici ne zanimajo za naše probleme, marveč jim v prvi vrsti gre le za svoje strankarske interese.
H Skupnost južnokoroških kmetov zato poziva, naj se volivni upravičenci udeležijo nedeljskih volitev in oddajo svoj glas za
Skupnost južnokoroških kmetov - iisto 5!
UPRAVIČENO VPRAŠANJE AVSTRIJI:
Kako izpolnjuje člen 19
ki ji nalaga obveznosti glede grobov in spomenikov protifašističnih borcev
Zvezni izvršni svet SFRJ je prejšnji teden v zvezi z razstrelitvijo partizanskega spomenika na Komeijnu razpravljal tudi splošno o zaščiti in vzdrževanju grobišč in spomenikov zavezniških vojakov ter protifašističnih borcev na ozemlju Avstrije.
Pri tem gre za člen 19 avstrijske državne pogodbe, s katerim se je Avstrija med drugim obvezala, da bo spoštovala, varovala in vzdrževala grobove vojakov, vojnih ujetnikov in v Avstrijo prignanih državljanov zavezniških sil in drugih narodov, ki so se skupaj borili proti Nemčiji. Nadalje je v omenjenem členu določeno, da bo avstrijska vlada priznala vse komisije, delegacije ali druge organizacije, ki jih bodo posamezne države pooblastile, da identificirajo, registrirajo, vzdržujejo in obnavljajo te grobove in spomenike.
Navedena določila člena 19 v polni meri veljajo tudi za partizanska grobišča in za partizanske spomenike. Ravno na tem področju pa je Avstrija v zadnjih letih neodgovorno zanemarjala svoje obveznosti: dopuščala je nemoteno sramotenje protifašističnega boja in odkrito hujskanje proti partizanskim borcem, kar je imelo za posledico že dolgo vrsto zločinskih atentatov na partizanske spomenike ter skrunitev partizanskih grobišč.
Zato je samo razumljivo, da je jugoslovanska vlada zdaj sklenila ustanoviti posebno komisijo, ki bo na podlagi člena 19 proučila, kako Avstrija izpolnjuje svoje tozadevne obveznosti. Odgovor, ki ga dajejo dejstva, je že zdaj znan: skrajno lahkomiselno za državo, ki se rada ponaša s pravno ureditvijo; naravnost porazno in sramotno pa za državo, ki se ima ravno protifašističnemu boju sploh zahvaliti za svoj obstoj!
Rešena zgodovinska nganka
— Prosim, a!i bi mi iahko povedati tote: Avstrija je dobita po drugi svetovni vojni status napadene države. Vidimo pa, da čtani Heimatdiensta in mnogi drugi Avstrijci javno nosijo ieteine križe in druga Hitterjeva odtiko-vanja. Kdo vas je potem napade)?
— Koroški partizani, jasno, in to v samem rajhu!
(De!o, Ljubtjana)
„Štejte raje naciste!"
Več kot 100.000 ljudi v Ljubljani obsodile protimanjšinsko politiko Avstrije
Široki val protestov, ki je zajel vso Jugoslavijo in izraža vsesplošno obsodbo protimanjšinske politike Avstrije, je enega izmed dosedanjih viškov dosegel prejšnji četrtek, ko se je na protestnem zborovanju v Ljubljani zbralo več kot 100.000 ljudi, med njimi tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, mesta ter občin ljubljanske regije.
Izraze protesta in zagotovila solidarnosti so udeleženci izrazili s številnimi transparenti, kjer je bilo nedvoumno povedano, da koroški Slovenci nismo sami, temveč nas v na-
:m pravičnem boju podpirajo matic-i narod skupaj z vsemi narodi in arodnostmi Jugoslavije; prav tako tsno pa je bilo tudi poudarjeno, da :danji dogodki v Avstriji in še po-:bej na Koroškem pomenijo očitno evizijo državne pogodbe, da se bo-otijo šovinistične in neonacistične de in da bi bilo bolje, če bi namesto lanjšin prešteli naciste.
Svoje občutke in zahteve pa so borovalci po nastopu govornikov iz-ovedali tudi v zaključnem protest-em pismu, kjer so izrazili ogorčenje, a se morata slovenska in hrvaška tanjštna 21 let po podpisu državne ogodbe še vedno boriti za svoje snovne človečanske pravice, kajti sa ta leta se Avstrija izmika izva-tnju svojih obveznosti, zdaj pa s seštevanjem namerava manjšini sta-
so ugotovili, da ne verjamejo avstrijskim voditeljem, če zatrjujejo, kako dobre namene imajo v svojo manjšinsko politiko, kajti: dinamit in grožnje so realnost, lepe izjave pa slepilo za avstrijsko in svetovno javnost. „Naša manjšina dobro ve, kaj se skriva pod ovčjo kožo. Zato podpiramo njen boj. Ta boj pa se ne bo končal s preštevanjem. Enotni in povezani z naprednim svetom bomo najmočnejša opora delom naših narodov v Avstriji, ki morajo danes z bojkotom izražati svoj odločen odpor vsemu, kar je gnilega v avstrijski demokraciji, ki jo izrabljajo za izvajanje najhujšega pritiska večine na manjšino."
PREJSNJt TEDEN NA DUNAJU:
„Cesta
Siovencev"
kot izraz sotidarnosti
Protesti proti vladi in strankam zaradi njihove sramotne kapitulacije pred nemškimi nacionalisti in neonacisti, hkrati pa izrazi solidarnosti z manjšinami v boju za resnično enakopravnost so bili posebno v zadnjih dneh pred štetjem izredno številni, izpovedani v najrazličnejših oblikah.
„Zahtcvamo brezpogojno izvajanje obveznosti iz avstrijske državne pogodbe in s tem tudi prepoved delovanja šovinističnih in neonacističnih sil v Avstriji," je rečeno v protestnem pismu, kjer izrecno poudarjajo, „da sile, ki se skrivajo pod plaščem Heimatdiensta, niso nič drugega kot ponoven poskus oživljanja nacizma". Njihovo delovanje pa pomeni izziv vsej demokratični skupnosti sveta, predvsem pa demokraciji same Avstrije.
Udeleženci protestnega zborovanja
Za posebno originalno obliko protesta in solidarnosti se je odločil npr. tudi znani avstrijski umetnik Alfred Hrdlicka: s pomočjo nekega študenta je dunajsko Karntner Stralje z velikim napisom „preime-noval" v Stowenenstral)e, torej v Cesto Slovencev.
Varuhi reda in miru so ..storilca" prehodno zaprli, onečaščeni Karnt-nertum sredi Dunaja pa s katranom rešili pred ..slovenizacijo".
Preštevanje na Koroškem
je ime!o povsem značaj novega p!ebiscita
Dejštvo, da nedetjsko ugotavljanje materinega jezika zlasti na Koroškem ni imeio ničesar opraviti z nekim ..tajnim" in ..svobodnim" od-iočanjem, so potrditi najbotj tisti, ki so v zadnjih tednih in mesecih z naj-raztičnejSimi sredstvi pritiska, izsitjevanja in zastraševanja poskrbeti, da bo ta ponovni koroški ptebiscit potekat v ..ustreznem" ozračju. Dogodki v nedetjo so biti temu primerni ter se je štetje v števitnih krajih odvijato na votiščih, ki nikakor niso odgovarjata tozadevnim zakonskim predpisom — torej je bito štetje neregutarno in rezuttati že zaradi tega ne morejo imeti nobene vetjavnosti. Predvsem pa je bit kot ugotav-tjanje materinega jezika dektariranemu štetju vtisnjen pečat ponovnega ptebiscita s poročiti in komentarji v tukajšnjem tisku in radiu.
Takoj na začetku pa je treba ugotoviti nekaj: kljub vsem tem okolnostim je naše ljudstvo tudi pri tem zdaj v polni meri kot izrazito protislovenskem ukrepu znanem štetju izpričalo svojo politično zrelost in manifestiralo svojo narodno zavest. O tem pričajo najrazličnejše akcije, s katerimi so naši ljudje v številnih krajih jasno in javno protestirali proti taki manjšinski politiki in proti takim ukrepom oblasti, ki pomenijo očitno kršenje državne pogodbe in s tem avstrijske ustave; s temi akcijami pa so tudi dali zasluženi odgovor vsem tistim, ki so z zlorabo oblasti in zakonitosti hoteli uresničiti načrte nemških nacionalistov za statistično likvidacijo koroških Slovencev.
Od simboličnega zažiga več sto popisnih listov pred poslopjem deželne vlade v Celovcu preko daljših zasedb volišč v Bilčovsu, Slovenjem Plajberku, na Radišah, v Šmihelu in drugih krajih pa vse tja do zažiga popisnih listov v Selah — vse to so bile morda neobičajne, toda povsem razumljive akcije pro-
„ Zapravljena priložnost"
V zvez; z iieJe/;s^iw preštevanjem to ne^zter; potož;/;, Ja je ZJ/d spet enkrat „zaprav/jena priložnost". 2/a-tt; g/ds;/o FPO — A*arntner ŽVaeA-r;c/?ten — je že v štev;/^; prej štetjem ptsa/o o ta^; „zaprav/jen; priložnosti" ter se ze/o samovo/jno ^ar v itnenn „7foroš^e" Zii/itiii/jevii/o vsem tistim, so po mnenja tega /;sta ^rtvt na (cm, Ja prJožnost pač n; Ma Zm/je izkoriščena.- raznim so/iJarnostnim in poJoZmim g/kanjem, posameznim Ja-najskjm ;n Jragim nekoroškjm novinarjem, pa taji araJnema Oanaja, ^i Ja je ččoroško spet enkrat pasti/ na eeJJa,- še posekno pa seve Ja koroškim .Slovencem, k; so tako trmasti, iča se ne pastijo prešteti.
Vzrok tema tarnanja o .zapravljeni priložnosti" je ki/o namreč spoznanje, Ja spr/čo kojkota ne ko mogoče preštet; Slovencev. Zčavno v tem oz/ra pa je razočaranje /n razkarja-nje Jo/očen/k krogov ne /e značJno, marveč ce/o sam/j/vo.*
Vprašati jik je treka, ali je ki/a priložnost zaprav/jena morja v tem sm/s/a, Ja so se spet enkrat izjalovili Načrti za /ikviJaeijo koroškik Slovenčevi' Pr; tem seveJa ne mislimo fizične likviJacije (saj take stvari so Jo/očeni krogi Jelali venJar samo v časa svojega .tisočletnega rajba" j, marveč „samo" statistično izkrisanje. Moramo pa pri tem poaJariti, Ja gre fakaj /c za raz/ične jorma/aeije, meJ-^em ko so pos/eJiee precej enake.' mej fizičnim genociJom in statističnim etnociJom ni kistvenik raz/ik — prizaJeto naroJnost to veJno pomeni /ikviJaeijo.
testa in bila je to nepreslišna manifestacija naše odločenosti, da se preštevati ne pustimo, kajti člen 7 je naša pravica!
Take akcije so imele za posledico, da se je štetje vsaj deloma odvijalo v neregularnih razmerah (v Bilčovsu npr. za nekim klavirjem, na Radišah kar javno na hodniku in v Šmihelu celo na stranišču!) in da so rezultati torej neveljavni. To prav tako velja za tiste kraje, kjer so — kot npr. na volišču v Št. liju — načelo tajnosti kršili člani komisije, ko so izročene jim kuverte pretipavali in ljudi inkvizitorsko spraševali, kje imajo popisne liste, ker da so kuverte prazne. Predvsem pa je treba omeniti neštete primere, kjer so ljudje uradne popisne liste javno pred komisijo raztrgali ali jih zamenjali z raznimi drugimi „glasov-nicami" — od letakov z opozorili na člen 7 ter pismenih ,sporočil", kaj mislijo o protiustavnih ukrepih avstrijskih oblasti, pa tja do papirja za stranišče.
Poleg te široke palete spontanih izrazov javnega protesta pa je kot uspeh poziva na bojkot seveda treba spomniti na dejstvo, da se okroglo 14 odstotkov upravičencev štetja sploh ni udeležilo. Toda v prvi vrsti velja opozoriti, da sta osrednji slovenski organizaciji — prav zaradi vladajočega ozračja, v katerem je bila vsaka res svobodna odločitev izključena (medtem ko je bila neudeležba že vnaprej ožigosana za akt nelojalnosti, v čemer je gotovo tudi eden izmed vzrokov za razmeroma visoko udeležbo, zlasti tudi v severnem delu dežele) — predvsem pozivali na .aktivni bojkot", tako da udeležba pri štetju še nikakor ne pomeni tudi izjave o materinem jeziku.
O tem brez dvoma glavnem delu bojkota pa javnost verjetno nikdar ne bo dobila resničnega pregleda, ampak se bo morala — kakor se je to dogajalo že pri vseh dosedanjih štetjih zadovoljiti s podatki, prikrojenimi po željah tistih, ki so se na zahtevo nemških nacionalistov odločili, da odprta manjšinska vprašanja rešujejo z dvomljivimi številkami in manipuliranimi odstotki.
Ravno zaradi tega, ker se zavedajo kako sramotna in za zgled Avstrije porazna bi bila javna razglasitev resničnih rezultatov štetja, pa se od komentatorjev preko deželnih funkcionarjev pa gor do kanclerja družno prizadevajo, da bi visoko udeležbo na Koroškem pre-funkcionirali v .veličastno zmago" politične zrelosti na eni ter v .popoln poraz" na drugi strani — pri tistih, ki so .povsem propadli" s svojim bojkotom. Komentatorja pri KTZ je to zmagoslavje napravilo celo za jasnovidca: kljub tajnosti
štetja ve točno povedati, da se je v nedeljo 86,33 odstotka vseh Korošic in Korošcev priznalo k svojemu materinemu jeziku (morda ga bo kdaj v svoji .materinščini" nagovoril eden izmed tistih, ki so v nedeljo .glasovali" s papirjem za stranišče). Vsekakor pa tudi zmagovita zaslepljenost istemu pisunu še ne daje pravice, da nesramno napada predstavnike slovenskih organizacij — s svojim nizkotnim izpadom si sam izstavlja spričevalo poslušnega orodja v rokah tistih, ki tiho in glasno razmišljajo o tem, kako bi zabili klin med koroške Slovence in njihovo vodstvo ter si izbrali bolj poslušne sogovornike za bodoča pogajanja.
Da so pogajanja med pristojno vlado in prizadeto manjšino edini izhod iz slepe ulice, v kateri se je zlasti po nedeljskem štetju znašla avstrijska manjšinska politika, je danes jasno vsakomur. Po zaslugi bojkota so rezultati preštevanja neuporabni in s tem je doživela potom politika, ki jo je zahteval in izsilil Heimatdienst. To pa pomeni, da smo koroški Slovenci s svojim bojkotom uspeli; dosegli smo, kar smo vedno hoteli: reševanje odprtih vprašanj ne mimo nas, marveč skupaj z nami, na podlagi enakopravnega partnerstva!
Pri tem samo upamo, da bo nauk iz nedeljskega fiaska prej ali slej prodrl tudi na Koroškem. Kajti zgolj na podlagi razmeroma visoke udeležbe pri štetju delati zaključke o politični in demokratični zrelosti, je precej tvegano početje, in vse preveč sliči tisti dozdevni .posebnosti" Koroške, ki je našo ožjo domovino pri ostalih sodržavljanih širom po Avstriji že večkrat in upravičeno izpostavila v luči dvomljivega in dostikrat že smešnega lokalpatrio-tizma. Omenjena udeležba namreč ni dokaz zrelosti, marveč je samo izraz nezdravih razmer, ki vladajo v tej deželi, razmer, ki terjajo temeljito preusmeritev v tukajšnji miselnosti. Dovolj jasen namig v tej smeri je nedeljska udeležba v ostali Avstriji — upajmo, da ga Koroška ne bo spregledala, kakor je doslej žal vedno preslišala svarila, ki smo jih dajali Slovenci.
Tudi vo/asira podpora
za ponovni piebiscif na Rbrožirem
Uradna kampanja .prepričevanja", strankarsko troedinstveno izsiljevanje, motorizirane horde ie iz ieta 1972 znanih zastraševalcev — vse skupaj očitno ni zadostovato, da bi ustvarili pravo .ozračje" za ponovitev plebiscita na Koroškem. Za nedeljsko popisovanje je bila potrebna tudi še vojaška podpora: v zadnjih dneh pred štetjem so se v številnih krajih Podjune poleg običajnih pojavov vojaščine pojavila tudi še oklopna vozila. Poleg prej omenjenih oblik pritiska in nedavnih bombnih atentatov (na partizanski spomenik na Komeljnu ter na železniško progo blizu Grabštanja) torej tudi še najbolj .prepričljiva oblika zastraševanja — tanki!
Vesti o tem nezaslišanem vmešavanju vojske v priprave na .svobodno in tajno ugotavljanje materinega jezika" je najprej objavil koroški nemški dnevnik, nato jih je povzel tudi inozemski tisk ter jih dopolnil s konkretnejšimi podatki. Tedaj pa se je oglasil pristojni general, ki je — vsaj tako je očitno mislil — celo stvar suvereno odpravil s tem, da jo je zanikal.
Toda general Grund se moti, če misli, da je resnico tako enostavno spraviti s sveta — z lažjo! Kajti general Grund lahko še toliko zanikuje: resnica je in ostane, da so v tistih dneh oklopna vozila avstrijske vojske dejansko vozila po Podjuni. Ce to resnico (ki so jo potrdile že številne priče!) zanika, potem zavestno govori neresnico. Ali pa je o zadevi res tako nepoučen in ne ve, kaj počnejo njemu podrejeni vojaki; tedaj bi bil skrajni čas, da poišče krivce in jih kliče na odgovornost, hkrati pa tudi sam izvaja iz tega konsekvence.
Me glede na osebno odgovornost in krivdo tega ali onega pa ima zadeva seveda še svoj splošni, globlji pomen: Avstrija je s tem neposrednim in protizakonitim poseganjem vojske v zadevo, kot je jezikovno štetje (po zagotovilu vlade le statistični ukrep in orientacijska pomoč), sama dala svetovni javnosti najboljši dokaz, da je šlo pri tem štetju za nekaj povsem drugačnega — v resnici za ukrep, ki pomeni enostransko revizijo državne pogodbe!
Vsi tajijo očetovstvo
Ponižujoči občutek sramotnega poraza, ki ga za vlado in vodstva treh parlamentarnih strank pomeni potek nedeljskega preštevanja, že poganja prve cvetke: zdaj, ko vidijo, da jim je štetje padlo na glavo, in jim je ljudstvo po vsej Avstriji tako nedvoumno povedalo, kaj misli o njihovi politiki, nihče več noče biti odgovo-
Med nami ni Robakov
V	svojem prvem intervjuju po nedeljskem preštevanju je kancler Kreisky od sramotnega poraza, ki ga to štetje pomeni zlasti tudi zanj osebno, skušal odvrniti s tem, da je nesramno napadel vodstvo koroških Slovencev. Predstavnikom osrednjih organizacij je očital, da so oni prekinili pogajanja, čeprav je dokazano, da je resnica ravno obratna: podobno kot v vprašanju kulturne avtonomije za časa prve republike je pogajanja prekinila vlada v tistem trenutku, ko so se začeli kazati prvi obrisi sprejemljivih rezultatov skupnega pragmatičnega reševanja konkretnih vprašanj.
Kancler Kreisky pa je v svoji vidno živčni reakciji šel še dalje: koroške Slovence je — vsaj tako je bilo razumeti njegovo izjavo — pozval, naj si izberejo novo vodstvo. Sicer pa tudi taki .namigi" z njegove strani niso novi, saj se je včasih tozadevno izražal že dosti bolj direktno, ko je brez vsakega ovinkarjenja kar neposredno zagrozi), da bo pač treba izbrati nove predstavnike manjšine, če se sedanje vodstvo noče pogajati — samo je v takih izjavah vedno .pozabil" omeniti, da je druga stran, namreč vlada, parlament in stranka, vedno spet izpričano in dokazano pripravljenost koroških Slovencev na pogajanja .honorirala" z brezobzirnim diktatom preštevanja.
V	zvezi s ponavljajočimi se kanclerjevimi pozivi, naj si koroški Slovenci izberejo novo vodstvo, se v značilni luči pokaže tudi vest, da je deželni glavar Wagner v zadnjem času posamezne zavedne Slovence snubil in nagovarja), naj premislijo o možnostih za osnovanje neke .tretje sile". Ali bi Kreisky preko Wagnerja tudi na Koroškem hotel inštalirati nekaj podobnega, kot je na Gradiščanskem njegova poslušna skupina Robakovih asimilantovl
Lahko mu povemo, da med nami ni Robakov. Sicer pa bi morala tudi Kreisky in Wagner poznati mednarodno načelo, da ima pravico govoriti v imenu manjšine samo tisti, ki se priznava k njej in dela za njeno ohranitev, nikakor pa kakšen renegat, ki je svoj narod izdal in prodal ter zagovarja vtapljanje v tujo narodnost ali celo javno nastopa proti uveljavitvi manjšinskih pravic.
ren za vse to. To izmikanje krivdi in odgovornosti je zelo domiselno prikazal tudi karikaturist v dunajskem dnevniku Neue Kronenzeitung: vsi so bili udeleženi, toda nihče noče biti kriv — vsi tajijo očetovstvo . . .
Sicer pa spoznanje, da je štetje obsojeno na polom, ni izbruhnilo šele v nedeljo. 2e nekaj dni pred štetjem, ko je bilo spričo množečih se izrazov solidarnosti in ob čedalje širšem podpiranju poziva na bojkot že vsakomur jasno, da se avstrijsko ljudstvo ne pusti vleči za nos od strankarskih potentatov, ki so pripravljeni za nekaj glasov nemških nacionalistov in neonacistov prodati koristi in ugled Avstrije, se je med parlamentarnimi strankami začelo prerekanje, kdo je pravzaprav kriv za vso to polomijo. OVP je očitala vladi in s tem SPD, da ni izpolnila svoje dolžnosti pri potrebnem informiranju javnosti; SPD je zavrnila očitek z opozorilom, da je vlada samo za inserate in druga obvestila izdala 6,5 milijona šilingov, hkrati pa je ljudski stranki .poribala" pod nos, da je sploh samo opozicija in predvsem DVP kriva, da je prišlo do štetja; potem spet udarec nazaj: bila je zamisel Kreiskega, da se štetje izvede po vsej Avstriji, in končno je še kancler postavil vse na glavo in trdil, da je bil vedno proti.
Ob tem ponižujočem ping-pongu ostane pravzaprav samo ena ugotovitev: odgovorni bi morali iz lastnega žepa plačati tistih 100 milijonov šilingov, ki so jih iz državne blagajne brezvestno zmetali za ukrep, ki bo ostal zapisan kot najdražja .premiera" v zgodovini avstrijskega komedi-jantstva — torej dejanje, ki se ga zdaj vsi sramujejo.
Mogočna prireditev v Pliberku
,SY. 77/ob Dravi
Zaključna prireditev števiinih zborovanj v zvezi z bojkotom preštevanja po!ebne vrste je biia pretekio soboto v Piiberku, dan prej pa v Giobasnici. To je biia veiika kuiturno poiitična manifestacija in pravi izraz odiočnosti siovenskega ijudstva na Koroškem, da štetje posebne vrste bojkotira. Že sama udeiežba je potrdita močno odiočnost našega ijudstva v Piiberku in okoiici, kajti dvorana je biia zasedena do zadnjega kotička.
Uvodoma je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je vse navzoče še enkra pozval naj sledijo pozivu obeh narodno političnih organizacij, da štetje posebne vrste bojkotirajo. Tozadevno je dejal, da je bojkot že uspel, kajti o tem ukrepu vlade in treh v parlamentu zastopanih strank je že toliko kritike, da že sami dvomijo o uspehu tega štetja. In že samo dejstvo, da o našem vprašanju še nikoli ni bilo toliko pisanega doma in v tujini, je garant za naš uspeh.
V kulturnem delu prireditve je nastopil oder 73 s satiričnim kabaretom avtorice Anite Hudlove. Negle-de na to, da je komad izvrstno prirejen, je na ta dan imel še posebno lep uspeh, kar je razumljivo, saj je tokrat obhajal svojo 25. izvedbo kabareta 1X1=1. Zato je avtorici in režiserki Aniti Hudlovi v imenu ZSO in SPZ čestita) Feliks Wieser ter vsem želel še mnogo uspeha. Pliberškim prosvetašem pa so prišli čestitat
tudi predstavniki kulturnih organizacij iz Dravograda, s katerimi so prosvetaši SPD .Edinost" sklenili kulturno sodelovanje. Gostje so društvu .Edinost" ob tej priložnosti izročili sliko Dravograda.
Na sporedu je bilo tudi predvajanje televizijskega filma Vrnitev, ki ga je predvajala Slovenska prosvetna zveza. Pred tem pa je spregovoril avtor scenarija Janko Messner. Le-ta je dejal, da je film delan na osnovi trajne in trenutne situacije na Koroškem, kjer vztrajno zatirajo slovensko manjšino. Najboljše potrdilo o tem, da film odgovarja dejstvom je to, da o filmu še nihče izmed naših nasprotnikov ni osporaval njegove vsebine, je naglasil Messner.
Po filmu je bila tudi kratka diskusija. Mirko Kert, ki je prej v imenu društva .Edinost" pozdravil tudi številne goste in igralca glavne vloge v filmu, Marjana Srienca, je v svojem prispevku nazorno pokazal paralele zatiranja našega človeka za časa plebiscita, fašizma in vse do naših dni. Igralec Marjan Srienc pa je povedal, kako je delo snemanja filma .Vrnitev" potekalo.
Prireditve v Pliberku so se udeležili tudi številni gostje od govornika dr. Zwittra, dr. Grilca, gostov iz Slovenije do zastopnikov tiska in televizije.
Sobotna prireditev v dvorani gostilne Schwarz! v Pliberku je brez dvoma bil učinkovit kulturni prikaz naše odločenosti za življenje in ne za številčno smrt.
Moški zbor SPD „Edinost" bii gost tekmovanja
Naša pesem v Mariboru
Pod naslovom Naša pesem je preteklo soboto in nedeljo v dvorani Union v Mariboru potekalo pevsko tekmovanje na katerem so se za odličja mesta Maribor potegovali številni pevski zbori širom Slovenije. Naj že kar v začetku zapišemo, da je na letošnjem tekmovanju zmagal Akademski pevski zbor .Tone Tomšič" iz Ljubljane, prejel je zlato plaketo mesta Maribor. Srebrno je prejel Akademski mešani zbor iz Kranja, bronasto pa zbor Angel Besednjak iz Maribora.
Na tem tekmovanju je kot gost sodeloval tudi moški pevski zbor SPD .Edinost" v Pliberku kamor ga je na povabilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Maribor poslala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
Naši pevci so v nedeljo 14. novembra v Mariboru bili še posebno prisrčno sprejeti. 2e sama napoved njihovega nastopa je v dvorani izzvala navdušen aplavz, navdušeno pa so sprejeli tudi pesem, katero so pliberški pevci peli pod vodstvom Valentina Hartmana. Njihov nastop
Že dela za TV - pretvornik na Peči (Ofen)
Kot smo pred nedavnim poročati so predstavniki avstrijskega OHF na sestanku na Biedu, na katerem so poteg RTV Ljubijana sodeiovaii tudi strokovnjaki iz ttaiije, končno te izraziti pripravtjenost, da Jugo-stovani tahko postavijo pretvornika na Gotici in na Peči. S postavitvijo obeh omenjenih pretvornikov bi bita dana možnost tetevizijskega sprejema tudi v Rožu in Zitjski do-tini, kar bi bita vetika pridobitev ne te za Stovence, temveč tudi za nemško govoreče prebivatstvo Koroške, k) rado gteda stovenske tete-vizijske oddaje. Na Peč) (1509 m) na avstrijsko-jugostovansko-itatijan-ski tromeji so že pričeti s potrebnimi deti. Tako urejujejo cesto in zbirajo potrebni materiat. Pred nedavnim so potagat) kabet za TV-pretvornik. Te akcije so se poteg RTV osebja udetežiti tudi atpinisti in pripravniki Atpinističnega odseka Ljubtjana-matica skupno z jeseniškim) tovariši. Rožani in Zitjani že nestrpno čakamo na tisti trenutek, ko bomo na naših ekranih tahko videti tudi stovenske oddaje.
v Mariboru pa je imel še drug pomen. Na dan štetja posebne vrste so naši pevci, katere je spremljal tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, izpričali tesno povezanost koroških Slovencev z matičnim narodom. To je prav v tem času še posebno pomembno, ker nam to vez skušajo protislovenski elementi pretrgati, kar jim pa seveda ne bo uspelo.
Isti dan so v Sloveniji gostovali tudi igralci SPD .Edinost" v Pliberku in to oder 73. Gostoval je s satiričnim kabaretom Anite Hud)
Do zdaj je bito kmečkim upokojencem dovoljeno imeti poteg pokojnine še toliko kmetijske in gozdarske površine za lastno uporabo, da njena enotna vrednost (nemško: Einheits-wert) ni presegla vsote 30 tisoč šilingov. S 1. januarjem 1977 bodo enotno vrednost vseh kmetijskih in gozdarskih površin zvišali za 10 odstotkov. Tako bo enotna vrednost marsikateremu upokojencu presegla mejo 30 tisoč šilingov. Takim upokojencem bodo ustavili izplačevanje pokojnine in mu spet predpisali plačevanje prispevka za bolniško zavarovanje in pokojnino.
Istočasno bo s 1. januarjem 1977 znižana tudi do zdaj zavarovalnega prispevka prosta vsota od 30 na 18 tisoč šilingov enotne vrednosti. Kdor
Ng 7770 M	SoHnMc&M,
^jer stoj: že 90 /et stdr meteoro/osJs: observatorij, preizbašajo napravo, b: s pomočjo sončnih žarhov greje vodo in hhrati preho radiatorja prostor bjer sta nastanjena oba meteorologa.
Sicer se tabsne naprave bolje obnesejo v dolini, bajti v višinah so po navadi mrzlejše temperature, vendar naj bi ta poizbas pobazal, če se to obnese tadi v gorah, to se pravi v večjih višinah. Mapravo sestavlja tri-brat en in pol metra velib črn boleb-tor, baterega v notranjosti preprezajo cevi, bi so napolnjene z vodo. V bo-lebtorja zagreta voda začne cirbali-rati in tabo greje radiator, bi potem oddaja blagodejno toploto v prostora.
7*o ogrevalno napravo, b; pretvarja sončno energijo v toploto, je dalo na razpolago podjetje Vereinigte A7etallwerbe Ransho/en iz Zgornje Zvstrije. Če se bo ta način gretja obnesel, potem bi bilo to izredno veli-bega pomena za planinsbe postojan-be, saj bi tabo odpadla težavna do-
1X1=1 kof gost ravenske Kulturne skupnosti, katera jim je organizirala dva nastopa. Nekaj dni pa so pliberški igralci bili gost v Slovenjem Gradcu, kjer so pravtako s kabaretom 1X1=1 gostovali z velikim uspehom. Njihovi prireditvi je prisostvovalo nad sedemsto gledalcev
Tako je s strani pliberškega društva bila prikazana po eni strani močna kulturna dejavnost tu na Koroškem ter tesna povezanost s kulturnimi ustanovami in društvi v matični Sloveniji.
si je torej pridržal več površine kot za 18 tisoč šilingov enotne vrednosti, bo moral zato plačevati socialne prispevke in prav tako ne bo več dobival pokojnine. Kmečkim upokojencem nujno svetujemo, da še pred 1. januarjem 1977 s predajo (Obergabe) ali pa z zakupom (Verpachtung) znižajo enotno vrednost svojega zemljišča pod 18 tisoč šilingov. Upoštevajoč tudi predvideno 10-odstotno zvišanje, je zato potrebno znižanje enotne vrednosti na okroglo 16.200 šilingov. To znižanje naj vsaj do konca letošnjega leta naznanijo svojemu Zavodu za zavarovanje kmetov, sicer bodo morali pozneje vse pokojninske prejemke, ki bi jih nezakonito preveč dobili, vrniti.
Karner
bdf% goriva, bi poleg tega zavzema še mnogo prepotrebnega prostora. To enoletni preizbnšnji te ogrevalne naprave na sončno energijo bomo videli, ali se ta način ogrevanja obnese tadi v gorah. Če se ne bo, potem smo se pač zastonj veselili in v planinsbih postojanbah bomo še naprej morali bariti po starem načina.
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na Finžgarjevo dramo
RAZVAUMA ZtVUENJA
v sredo B. decembra 1976 ob 14. uri v Kuiturnem domu v Borovijah
v sredo 8. decembra 1976 ob 19.30 uri v farni dvorani v Skocijanu
Gostuje:	Siovensko tjudsko
gtedaiišče iz Ceija
Prisrčno vabljeni/
Kmečki upokojenci pozor!
Sonce naj bi greto planinske postojanke
Že mesece so javna občila na dolgo in široko prepričevala široko javnost, da bo preštevanje posebne vrste dne 14. novembra 1976 popolnoma tajno. Pri tem so nas v zadnjem času po televiziji, radiu in tisku natančno poučevali, kakšen bo postopek v volilni celici in pred njo. Tako je bilo med drugim tudi rečeno in napisano, da kuverto, ko si opravil svojo dolžnost, predaš predsedniku števne komisije, ki jo pred očmi glasovalca — seveda brez kakšnih eksperimentov, kar je seveda razumljivo — vtakne v režo skrinje. To je postopek, ki je uraden pri vseh naših volitvah.
V volilnem lokalu v St. liju ob Dravi, ki spada v občino Vrba, pa niso ravnali po navedenih predpisih, marveč so se posluževali metod, ki nimajo nič skupnega s korektno izvedbo tajnega preštevanja. Vodja komisije Albin Ropatsch pd. Filej iz Loč je zlorabljal to funkcijo s tem, da je oddane kuverte pretipava!. Ko je tako iz celice prišla 83-letna Logarjeva mama iz Št. lija, jo je potem ko je ,pretipal" kuverto, ^opozoril", da v njeni kuverti ni lista. Logarjeva mati je v veliki zadregi odgovorila, da je listek po vsej verjetnosti pozabila v celici. Ta spodrsljaj vodje števne komisije, ki je zlorabljal zaupanje oblasti, je dvignil veliko prahu, saj se je mnogo ljudi čutilo ogoljufanih za njihove demokratične pravice. To neodgovorno postopanje tega „demo-krata" je imelo za posledico, da so ga prijavili žandarmeriji. Ko ga je zaslišala žandarmerija, je Ropatsch priznal to dejanje, češ da se je hotel samo prepričati, če je v kuverti več listov.
Razumljivo je, da je med ljudstvom zaradi tega nekorektnega postopanja upravičeno razburjenje, saj je bila s tem volilna tajnost v mnogih primerih onemogočena. Ropatschu je šlo, po vsem tem kar smo doživeli, samo za to, da bi lahko ugotovil, kdo je bojkotiral preštevanje. Z otipavanjem je lahko ugotovil, če je kuverta prazna ali ne in pa tudi če je v njej več listov. Kakor smo zvedeli, je tudi župan občine Vrba dipl. trg. Petritsch ostro obsodil ta prekršek, ki bo imel prav gotovo še druge posledice.
Iz tega primera sledi, da je sploh nesmisel, da oblast vztraja na tem postopku, da je treba glasovnice predati predsedniku volilne komisije, ki ima tako priložnost manipuliranja.
Prva jugostovanska uradna vinska cesta v Goriških Brdih
V našem listu smo že spomladi poročali, da bodo v Goriških Brdih v Sloveniji odprli vinsko cesto. V petek 12. novembra se je ta namera uresničila. V Gonjačih je bila otvoritvena slovesnost te prve uradne vinske ceste v Jugoslaviji, ki bo pripomogla k še hitrejšemu gospodarskemu in turističnemu razvoju Goriških Brd.
Čeprav smo že mnogo čuli o tako imenovanih vinskih cestah, tako v Avstriji kot tudi v Jugoslaviji, je treba le poudariti, da je to prva uradna vinska cesta v Jugoslaviji. Pogoji za uradno potrditev vinske ceste so predvsem v tem, da so na tistem območju sodobno urejeni vinogradi, asfaltirane ceste, urejena gostišča, turistične postojanke, zadružna klet in podobno. To prvo uradno vinsko cesto Jugoslavije bodo registrirali pri mednarodnem biroju vinskih cest v Parizu. Območje te vinske ceste se ponaša s sodobno urejeno vinsko klet-
14. novembra - iz!et po S!oveniji
Preteklo nedelja smo se člani in prijatelji Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero" odpeljali na izlet po Sloveniji. Ob zelo slabem vremenu (toda vsi dobre volje) smo se ob osmi uri zjutraj odpeljali iz Loč. Presenečenje navsezgodaj — avstrijska televizija je bila že ob 7.30 uri v Ločah, kjer je snemala naš odhod ter nas zasledovala prav do Slovenjega Plaj-berka, kjer smo se prvič ustavili in okrepčali s toplim čajem. Nato smo se odpeljati preko Ljubelja v Kropo, kjer smo si ogledali zanimivosti tega kraja. Kropa imt 600 let staro železarsko industrijo. Posebno zanimiv in poučljiv je kovaški muzej, katerega smo si ogledali pod strokovnim vodstvom. Južinali smo v Radovljici ter se nato napotili v Begunje, kjer smo si ogledali sledove nacističnih grozodejstev v letih fašistične okupacije med 1941 in 1945 — muzej ter pokopališče talcev. Na poti domov smo se ustavili v Kranjski gori in na večer spet dospeli v Loče. Lahko rečemo, da smo kljub slabemu vremenu preživeli v prijetni družbi izredno lepo nedeljo ter si nabrali celo vrsto prijetnih vtisov.
jo, ki je letos sprejela že blizu tisoč vagonov grozdja. Uredili so najmodernejšo sprejemnico za grozdje v državi in prešli na odkup po kakovosti grozdja.
Nova vinska cesta imenovana tudi briška vinska cesta je dolga okoli 30 kilometrov in poteka od Gonjač preko Kojskega, ob italijanski meji od Huma do Vipolž ter naprej proti Medani, Dobrovemu, Neblu do italijanske meje. Pri Dobrovem se odcepi proti Višjeviku, Vrhovljam in naprej do Plav, kjer je začetek in konec vinske ceste. Poleg te okrožne ceste je še več stranskih cest, ki ovezujejo vinorodne kraje znotraj riških Brd. Slikovita cesta, ki povezuje vse glavne kraje Briških Brd je dobro označena, kar velja tudi za gostišča ob njej.
Seveda pa briška vinska cesta, ki je sicer lepo označena, še ni povsem dograjena. Manjka še kmečki turizem, prodaja lastnega pridelka pri določenih kmetih, prenočišča, prospekt z zemljevidom in karto vinske ceste, kjer naj bi označili traso vinske ceste, gostišča, kmetije (kmečki turizem), vino, ki raste na tem območju in druge zanimivosti in posebnosti teh krajev, kjer poteka ta vinska cesta. Pestrost v Brdih je res velika, saj tam ni samo izbira kakovostnih vin kot
Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze iz Ceiovca vabi na iutkovno predstavo
RDEČA KAPtCA
v nedeijo 21. novembra 1976 ob 11. uri v gostiini Taver na Radišah
Prireditetj: SPD Radiše
so rebula, merlot, tokaj, da drugih kraških vin niti ne navajamo, temveč imate še druge izbire kot so briški pršut, domače salame, klobase s kislo repo in še celo vrsto drugih poslastic.
Z vzpostavitvijo prve uradne jugoslovanske vinske ceste v goriških Brdih, so se odprle pomembne gospodarske in turistične razvojne možnosti tega področja.
Prijatelji dobre vinske kapljice imajo sedaj spet novo priložnost v neposredni bližini Koroške uživatt pristna in daleč znana briška vina.
Ob srečanju Akademije za giedaiišče, radio, film in teievizijo iz Ljubljane
V petek 5. in nedeljo 6. novembra so se mudili na ekskurziji oziroma iztetu Študentje Akademije za gledališče, radio, fiim in teievizijo iz Ljubijane. Namen tega izieta po Koroški je bii, da študentje iz matične države, ki kot igraici, režiserji in dramaturgi predstavijajo bodočo generacijo kuiturnih ustvarjaicev siovenskega kuiturnega prostora onstran Karavank, spoznajo in se biiže seznanijo s probiemi in težavami našega koroškega čioveka. Študentje omenjene akademije, ki so do sedaj v večini spoznati našo iepo domovino samo preko časopisov in podobnih obveščevainih medijev, je zanimaio vse, kar teži naše kuiturne ustvarjaice, naše študente, kakor tudi sociaini probiemi kmetov in deiavcev ter drugih siojev. Vse to so žeieii spoznati in so to deioma tudi spoznati na treh krajih naše Koroške.
Že 5. srečanje
pesnikov in pisateijev začetnikov
Kulturno prosvetno društvo ERNESTEK GOLOB-PETER Gradišče skupaj z družbeno-političnimi organizacijami in skupnostmi Gradišča in občine Lenart, revija ANTENA, revija M, republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije ter Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije že petič prirejajo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. To srečanje bo v soboto 5. in nedeljo 6. februarja 1977 v Gradišču v Slovenskih goricah.
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki. Kandidati morajo biti stari več kot 15 let.
K sodelovanju so vabljeni pesniki in pisatelji začetniki iz Slovenije ter iz slovenskih zamejskih območij v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, prav tako pa tudi taki, ki žive v drugih jugoslovanskih republikah oziroma med delavci v tujini in med izseljenci.
Posamezen kandidat lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezni prispevek v prozi ne sme biti daljši kot: za črtico 3 strani, za esej 10 strani, za novelo 15 strani, za gledališki tekst 60 strani in za roman 100 strani; v poeziji pa ne daljši kot 2 strani. Kandidati morajo svoje prispevke poslati pod šifro v zapečateni ovojnici. V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica s točnim naslovom kandidata, šifro prispevkov ter podatki o izobrazbi, poklicu in starosti. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici s pravim imenom avtorja.
Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 15. decembra 1976 na naslov: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4/11, 61000 Ljubljana (za Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov).
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Poslanih prispevkov organizacijski odbor ne bo vračal. Izbor najboljših del bo predvidoma objavljen v posebnem zborniku 5. Srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Vse poslane prispevke bo pregledala tričlanska strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizacijski odbor. Avtorji desetih izbranih prispevkov bodo sodelovali na srečanju v Gradišču kot gostje organizatorjev in bodo prejeli spominsko plaketo — Anteno. Avtorji dvajsetih izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na 2. literarni koloniji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo oktobra 1977 v Gradišču.
Zdravniki bodo za kmete dražji!
Prvo srečanje je bilo s študenti slovenske gimnazije v Celovcu in sicer v dijaškem domu v Tarsiver Stralše. Prvotno je bilo srečanje zamišljeno na gimnaziji sami, kar pa je Deželni šolski svet v Celovcu preprečil z banalno obrazložitvijo, da je bilo prepozno za to zaprošeno s strani AGRFT (se pravi, da pri deželnem eolskem svetu niso zmožni v dveh dneh prebrati oz. prevesti v nemščino neke prošnje in jo rešiti v prid medsebojne kulturne izmenjave).
Čeprav se je srečanja v dijaškem domu udeležilo malo študentov slovenske gimnazije, zlasti iz višjih letnikov in tistih, ki stanujejo v ostalih celovških domovih, je srečanje potekalo zelo prisrčno. Tako lahko rečemo, da nobenemu, ki je prišel na to srečanje, ni bilo žal tiste ..izgubljene urice", ki jo je prebil med ljubljanskimi kolegi. Ti so namreč pripravili za srečanje kratek kulturni program in sicer: Recital treh Kosovelovih pesmi, pesmi koroških pesnikov Milke Hartmanove, Valentina Polanška ter Andreja Kokota. Najbolj je prevzela naše ljudi Ghelderonova enodejanka ESCORIAL, katera je bila na profesionalno visoki ravni podana od dveh igralcev 4. letnika igralske akademije. Sicer je bila snov za malčke naše gimnazije do neke mere težje razumljiva, prevzela jih pa je vsekakor izvrstna igra, ki je vsakogar čustveno okupirala do največje napetosti.
Omeniti moramo še to, da program ni obsegal vseh točk, ki so bile napovedane. Tako je na primer odpadel odlomek iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, katerega bi moral podati znani igralec slovenskih gledališč in filmov Polde Bibič, kar so ljudje po vseh prajih, kjer so naši prijatelji nastopali, zelo obžalovali. Odpadel je ravno tako recital Cankarjevih drugih del ter vse točke programiranega izraznega plesa oz. umetnosti giba, kar so pogojevale različne težave med študenti, ki se
žal niso mogli iz raznih tehtnih razlogov udeležiti te ekskurzije.
S strani študentov pa je bilo na-glašeno to, da niso prišli predstavljat sebe oziroma programa, katerega izvajajo na akademiji, temveč vodilo jim je bilo sproščeno in spoznavno srečanje z našimi ljudmi. Spoznavali so tudi naše kraje in se ustavljali ob vsaki priliki med našimi ljudmi, si ogledali kulturne in zgodovinske posebnosti naše dežele od rojstnega kraja Miklove Zale preko zanimive zgodovine slovenstva v zvezi s Krko (Hemo Krško), Drabosnjaka, Leder Lisičjaka v Globasnici, vse do Železne Kaple preko katere so se vračali v Slovenijo.
V petek zvečer so se naši študentje ustavili tudi pri Miklavžu v Bilčovsu, kjer je potekalo srečanje še prisrčneje kot v dijašem domu. V sproščeni in dolgo v noč trajajoči družabnosti so se zbližali dekleta in fantje s te in
POŠLUA NEDELJA
v nedeljo 21. novembra 1976 v Globasnici pri Soštarju. Začetek ob 20. uri, igrajo „Fan-tje iz Podjune".
Vs; prisrčno tAtHjfni/
onstran meje, preteklo je mnogo vina in zaživela je slovenska pesem, ki se je milo razlegala v jesensko noč. Ravno ta pesem pa jih je združevala in marsikateremu ljubljanskemu študentu se je ob prepevanju teh naših največjih kulturnih dobrin zarosilo oko. Pa tudi zaradi tega, ker je spoznal našo bedo prav z druge plati, kot pa jo je poznal do sedaj. Dostikrat niso mogli prikriti svojega ogorčenja nad dejstvi, ki so na Koroškem — žal — na vsakodnevnem redu. Po kratki noči in utrujeni od vseh
vtisov so nadaljevali pot po sobotni Koroški ter se zvečer še ustavili v Železni Kapli, da se srečajo s tamkajšnjimi prosvetaši. Presenečeni nad vljudnostjo in prisrčnostjo sprejema v Železni Kapli so predstavili svoj program. Študentje so bili ganjeni nad prisrčnim sprejemom prav zaradi pogostitve pred srečanjem ter zlasti nad pozdravom, katerega je v obliki pesmi predvajal moški pevski zbor SPD „Žarja" pod vodstvom Joškota Vrulicha. V Železni Kapli so najbolj obžalovali, da študentje iz Ljubljane niso mogli nastopiti s polnim programom, kakor je bilo predvideno. Slišati je bilo tudi, da zlasti enodejanke ESCORIAL niso dosti razumeli. Gotovo je marsikateri ni do konca doumel, kar pa ne pove ničesar. Smisel tega Ghelderonovega komada je bil vsekakor dosežen — človek se naj ob tem zamisli, igra ga naj prevzame in ga maksimalno angažira in prevzame. To pa je bilo že doseženo s samim odličnim podajanjem igre. Vse to je dokazala starejša ženica v Železni Kapli. „N' vem če sem razumela, kaj so hoteli povedati, ampak videla sem v komadu nekaj koroških razmer. V tem blaznem kralju sem videla nekaj heimat-dienstovskega, v dvornem norcu pa včasih v to vlogo potisnjenega Slovenca."
Prav tehtno je zadela ta ženica problem. Saj, ali ni obnašanje KHD včasih lahko primerjati z ravnanjem tega blaznega kralja, ki se boji svojih lastnih psov (vindišarjev, ki trdijo — wir sind deutscher als die Deut-schen, kar pa še samemu KHD ne paše v njegove prefrigane izkorišče-valne račune). Torej najprej nekoga izkoristiti v svoje namene, ko ti pa hoče zrasti čez glavo, mu jo je pa treba takoj odrezati. Tako tudi ta kralj posiljuje tega dvornega norca (v to vlogo nas čestokrat poriva HD in z njim vlada vred), da ga zabava in kratkočasi in na koncu celo zaduši. Tako tudi nas hočejo zadušiti, zlasti sedaj ob preštevanju, kakor so poudarili številni govorniki tako v Bilčovsu, kakor tudi v Železni Kapli, zlasti pa zastopnika Zveze slovenskih organizacij, ki sta navzoče v Bilčovsu in v Železni Kapli pozvala na bojkot štetja in istočasno s tem problemom tudi seznanila študente Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane.
Ob koncu lahko rezimiramo misel in željo, ki je prevzela vse naše ljudi, kakor tudi študente iz Ljubljane. Takšna srečanja bi morala biti ravno v tem težkem času in to tudi z drugimi ljudmi iz Slovenije pogosteje. Študentom iz Ljubljane iskrena zahvala za izraženo solidarnost z željo, da še pridete.
Pogajanja med Zavodom za socialno zavarovanje kmetov in Avstrijsko zdravniško zbornico o podaljšanju honorarne uredbe, ki se je iztekla 31. avgusta letos, so uspešno zaključili. V ugodnem ozračju vodena pogajanja so prinesla povišanje zdravniških honorarjev povprečno za 11 odstotkov. Novi dogovor bo veljal do 31. marca 1978. Navadna ordinacija pri praktičnem zdravniku bo stala sedaj 90 šilingov (doslej je stala 80), pri nadrobni zdravniški preiskavi bo treba plačati 135, do zdaj samo 125 šil. Obiski praktičnega zdravnika na domu se bodo podražili od 125 na 135 šilingov, k temu bo treba dodati seveda še stroške za vožnjo.
Te taritne postavke je predstoj-ništvo Zavoda za zavarovanje kmetov že potrdilo. Sprejeti jih morajo še organi Avstrijske zdravniške zbornice in Glavna zveza socialnih zavarovalnic. — Ni se pa posrečilo doseči pri pogajanjih, da bi tudi kmetje mogli k zdravniku z bolniškim listom kot drugi zavarovanci. Kmet bo moral tudi v bodoče plačevati zdravnika v gotovini in pošiljati saldirane račune zavarovalnici, ki mu bo del izdanega zneska povrnila. Izkušnja uči, da kmečki zavarovanec le redko dobi zagotovljenih 80 odstotkov plačanega zdravniškega honorarja nazaj.
KKTMfr
ti
!VAN CANKAR	14
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
Počasi je stopila ženska k njegovemu vzglavju; ni slišal njenih korakov, temveč čutil jih je. Tudi ni ne slišal ne vtdel, kako se je iztegnila njena dolga, bela roka ter se dotek-nila odeje. Samo čutil je v srcu, od groze molčečem, kako je 3tala ob njegovem vzglavju ter se sklanjala čisto blizu k njemu.
„Zbogom, zbogom, Beti! Pojdi od mene! Pojdi od mene!" je vzdihoval Jareb in prosil.
Toda ženska ni bila usmiljena, ni slišala njegove tihe prošnje. Prijela je za odejo s svojo tenko, belo roko in počasi, Polagoma, oprezno, obzirno, natihoma je odgrinjala Jarebov prestrašeni obraz.
In ko ga je odgrnila, se je prestrašila sama in roke so ji omahnile.
„Kaj si to ti, Tone?"
Jareb je ležal mirno, samo njegove oči so bile široko odprte in so se svetile v jutranjem mraku. Vse njegovo telo Pa je bilo težko in nerodno, ne mogel bi se geniti drugače nego bolno vzdihujoč . . .
„Kaj si to ti?"
Vprašala je, on pa je strmel vanjo s prestrašenimi očmi.
„Jaz sem ... jaz sem Anton Jareb ... in zdaj, strahotna ženska, pokliči svojo družbo, vse svoje zakletnike, da naj se spravijo nadme . . . molil sem, ne bojim se jih .. ."
Ni se bal; zakaj bil je spodoben človek; zobje pa so šklepetali in trepetalo mu je telo.
..Ničesar se ne bojim!" je govoril trepetaje in mraz mu Je bilo. ..Arnpak samo nikar. . . samo nikar drugim ne povedati!"
Ženska je stala ob postelji, poslušala je, sklanjala se je globoko k njegovemu licu.
..Tone!"
..Pojdi od mene, Beti! Koliko ljudi je na svetu, koliko jih je in kako so bogati!"
„Saj mi še v obraz nisi pogledal, Tone! Vsaj v obraz mi poglej!"
Počasi je okrenil glavo in se je prestrašil še veliko bolj; mraz mu je segel od čela do nog.
Obraz je bil droben, bolehen, bel, toda nežen in čudo-lep, ves nebeški, kakor obraz svete Neže na starih cerkvenih podobah. Oblečena pa je bila ženska v temne, razdrapane cunje, vse premočene, kakor da je bila prišla naravnost iz vode. Lasje so bili ovenčani z mokrimi potočnicami, v levi roki pa je držala šopek potočnic in belih rož; tako je bila podobna Ofeliji, ki jo je videl Jareb nekoč v gledališču.
„Kod si hodila, da je tako premočeno tvoje krilo, in zakaj te potočnice v laseh in v roki?"
„Da!eč sem bila, dolgo sem hodila . . . bolno je bilo moje srce, zdaj pa je ozdravelo in je mirno."
„Če je mirno tvoje srce, pojdi od mene . . . tudi moje srce je mirno, spodoben človek sem."
„Zmerom je bilo mirno tvoje srce . . . Zelo sem te ljubila, tako sem te klicala, kakor mater, hudo sem jokala po tebi..."
Jareb je iztegnil tresočo roko, da bi se branil, obraz pa je obrnil v steno.
„Minilo je, minilo! Davna leta so, pozabljena, v nič utopljena; ni spomina, ne veselja, ne bridkosti ni! Zdaj sem spodoben človek in ženim se!"
„Tudi jaz te ne ljubim več . . . minilo je!"
Jareb je vztrepetal, čudna groza mu je legla v srce in na vse telo. Zastokal je hripavo, zamolklo, kakor pod očmi razbojnika.
Tiho se je vzravnala ženska, tiho, da ni ne slišal ne videl njenih korakov, je stopila proti durim. Ko je stala med durmi, se je vzdignil v postelji, obraz se mu je spačil v zlobi in v strahu in klical je s tako hripavo kričečim, sovražnim in prosečim glasom, da se je vzdramil onkraj potoka učitelj Šviligoj, stopil k oknu ter zmajal z glavo.
„Beti! Pojdi od mene, ampak tako ne pojdi! Vse pokliči,
vse skliči, kolikor jih spi tam v jamah! Vsi pridite — nate moje telo in mojo dušo! Stori, Beti, kar poželi tvoje razžaljeno srce — ampak ne ljudem! Ne ljudem! Beti, jaz sem spodoben človek!"
Nič ni bilo zapisano v njenih očeh, če je slišala njegove besede; tiho so se odprle duri, tiho so se zaprle ...
Ko se je Jareb vzdramil, ni mislil več na čudno ponočno zgodbo; popolnoma je pozabil Ofelijo, njene ovenčane lase, njen obraz in njene besede. Edino, kar je ostalo v srcu, je bila grenka zlovoljnost, kakor po večeru, prečutem v pijani družbi.
In zdaj, glej, se je pretrgalo zagrinjalo nenadoma od vrha do tal. Ofelija je stopila predenj, kakor je stala ponoči, s svojim bolnim, belim obrazom, s potočnicami v laseh in v roki; slišal je njen glas, kakor ga je slišal ponoči, njen očita-"' -------*' '	' '	' at temno, grozepolno skrivnost. In
besedo da bi ji bil rekel! Zakaj plah — saj so bile sanje! V sanjah bi ji bil lahko rekel ljubeznivo besedo, na primer: Rad te imam, zelo te ljubim, draga Beti, ampak tako je in tako! — Pa nič! Tresel sem se kakor pred nebeškim sodnikom in čisto brez pameti sem bil! Potolažil bi jo bil z ljubeznivo besedo, razjokala bi se bila in bi šla in bi se ne prikazala nikoli več. Poceni so ljubeznive besede, v sanjah še celo . .. Kriste, povej, kaj so bile sanje? Tudi župan pravi, da se mu ni sanjalo, ko je videl črno ptico na nebu! ..."
Jareb je strmel predse in se je pogovarjal s svojim potrtim srcem; aktov se ni dotaknil, pero je ležalo na mizi.
Vzdramil ga je debeli sluga, ki je stal pred njim.
„Tole sem prinesel!"
Izročil mu je pismo in v pismu je bilo napisano:
..Prikažite se nocoj! Liza."
Črke so bile velike in nerodne, ampak besede so bile sladke.
Razvedril se je Jarebu obraz in razvedrilo se mu je srce!
„Matijec, takoj mi prinesi pol litra črnine!"
Od začudenja je ohstrmel Matijec in se ni ganil, tudi
joct, prosect glas, Kt je suri obšlo ga je kesanje.
„Vsaj eno ljubeznivo sem bil tako neroden, tako
Zelje in ohrovt
0 otroku edincu
Negativne pos/eJ/ce „s/stf?7M eTtega otroka" so tM^ogoštcui/^e z Jr^ž/^etteg^, e^oMOTTM^ega zA se ^a^izzega dragega področja, opozorit/ pa je tre/za zza vzgojno p/at.
Starši z enim otrobom so nene/zno v s^r/?e/?, z/a se ma ne /d /za; zgoJi/o. Preprosti /jaJje so že zdavnaj poveJa/i svoje mnenje o enem otroka v Jražini; „EJen ni nobeden."
5tarš; ez/zzzca so nene/zno zas^r^/;ezzz za otrokovo z7rav;c; zato ga vsak kip vprašajejo, a/i ga ko/i Zo a/i ozzo, pz-z;ez?!a;o ga za če/o, Ja /z; agoZoczVz, a/i ima zvišano ZezzzperaZazo, nenekno se jim zdi, Ja je otrok /ačen zzz ne-Jo/zrazz/ezz, zzz ga sz/z;o z vsemi mogočimi Jo-/zroZazzzž. /(er imajo samo enega oZro^a, mn ka-pajejo tisto, kar poZre/za;e, in tisto, česar ne poZre/za;e, Zer ga zasipajo z Jragzrzzž igračami.
Za edinca Zroizjo starši' včasik več kot starši več otrok za svoja Jva, tri a/i še več poZozrz-eev. ZaZo se zrzorazzzo apravzčezzo vpraŠaZz, a/i je pazzzeZerz račazz sZaršev, kz rzzerzzjo, Ja edinec sZarze zrzazzj. Skoraj pravi/oma je pos/eJica Za^šrze vzgoje — razvajerz otrok.
Nikče zze zrzara razvajezzega otroka irz tadi sami se spominjamo kakšnega svojega sošo/ca a/ž tovariša v zgrz zza dvorišča, kz ni M zavo/jo razvajenosti prav nič prz/ja/z/jezz. Ta vrsta otrok je Jazzes veJzzo šzevzVzzejša zzz pričenja skrketi.
Pazvajezzega otroka koste z/akka spozna/i. Nezze/zzzo koče kztz v sreJzščzz pozornosti. Okrog zzjega p/ešejo starši zzz Jragz Jražzzzs^z č/anz, sZarsz izjav/jajo pred njim, Ja „žzvzjo zgo/j zavo/jo zzjega**, prinašajo ma vse, kar si že/i, vse ma sZore po vo/ji, otrok pa sž izmišlja je marsikaj, a je veJzzo nezadovoljen. Vsekakor je ozz ZzsZž, kz vsi/jaje svojo vo/jo star-šezzz. Dok/er je še zzzaj/zezz, sZorž Zo tako, Ja odklanja krarzo, Ja se joče zzz vpije, zzajveč^raZ krez so/z, ko je szarejšž, pa pržčzze grozžzž, Ja /zo še/ z Jozzza.
Pazvajezzz otrok se počasi sprezzzezzz v zžrazza. Po dragi p/azž speZ zzz zzavajezz niti zza zzajzzzazzjšž zzapor žzz težko okv/ada ^a^šzzo Zežavo.
A/z je zJravž/o žzz kaj zzaj /J starši storz/zš
Nekateri sZaršž s/zzzša;o zaJevo popravžzž z zzasveZž žzz zzes^ozzčzzžzzzž pridigami. /(o Zo rze porrzaga, zažJejo v Jrago s^rajzzosZ žzz ozro^a v jezž Ze/eszzo ^azzzzzjejo. PoZezzz je zza vrsZž zza-s/eJzzjz zzapačzzž /;ora/z,- /zržšejo zzza so/ze, razvajajo ga še vzzaprej žzz o/z/jzt/Jjajo zzz a vse, Jo zvezj z zze/za. Razazzz/jžvo je, Ja posZaja zajeva zavo/jo Zega še /?o/j zap/eZezza žzz /zrezapzza. PešiZev je v Zezzz, Ja Za^šrzega oZro^a posZavž-zzzo v sprezzzezzjezzo sžzaaežjo v /asZzzž Jražžzzž. /zzzezzzZzzo /?ž oZro/za oJvaJž/ž razvajezzosZž, če /zž Jo/zž/ /zrazca a/ž seszržco. Če Zo zzz zzzogoče, je Zre/za oZro^a čžzzzprej v/Jjzrčžzž v ^a^šzzo oZroš^o s^zzpžzzo v jas/ž/z a/ž vrZczz. Ta Jz prž oZroš^ž/z žgra/z zza Jvorzšča, a/žcž a/ž par^a žz-ga/zž razvajezzž oZro/z prav /zžzro v svojž/z oče/z Za&o pozzzezzz/zzzo g/oržo/o zzajvažzzejšega /zžzja zza sveZa. Zzzazzo je zzazzzreč, Ja sazzzž oZrocž rze rav-zzajo preveč /ja/zezzzžvo s vojžzzzž razvajezzžzzzž vrsZzzž^ž.
Vse Ze rešžzve pa zze /zoJo aspešzze, če zze /*o zzačrZzzega Je/a žzz pržzaJevazzja o/ze/r sZaršev. Ne /*ž szzze/ž oZro^a prosžzž žzz prepržčevazž za s/e/zerzzo zzza/ezz^osZ. Če ozro^, zza pržzzzer, oJ-Mozzž pozzajezzo zzza /zrazzo, zzza je zze pozzajajze
Ko se zelenjave umikajo s trga in kmetice začno v odeje zavijati za mraz občutljive vrtnine, se zimi najuspešneje postavljajo v bran zeljne in ohrovtove glave. Zeljna solata, sladko ali dušeno zelje in ohrovt v omaki ali kuhan v solati, morda še zabeljen z drobtinami in maslom — te najbolj pogostne jedi so se z miz naših mam preselile tudi na naše.
Sprememba je povsod prijetna, torej naj se zelje in ohrovt predstavita kdaj tudi drugače, recimo kot zeljna sarma in ohrovtove klobasice.
ZELJNA SARMA
Veliki zeljni glavi odločimo liste, jih operemo, porežemo premočna rebra in prevremo v slani vodi. Potem jih poberemo na cedilo, da se odtečejo.
Medtem pripravimo mesni nadev, ki ga prepražimo na sesekljani čebuli in petršilju, dodamo jajce, poljubne dišave: česen, majaron, muškatni orešček, poper in nekaj v mleku namočenega belega kruha ali drob-
tin. Proti ognju odporno posodo ali navaden pekač obložimo z rezinami prekajene slanine, naložimo nanje plast listov, potresemo po njih nadev in spet prekrijemo z listi. Da so listi okusnejši, jih posipamo z malo vegete, nazadnje pa sarmo prelijemo z veliko skodelico mleka in smetane, ki smo ju zmešali s tremi raztepenimi jajci. Jed pečemo v ogreti pečici pol do tričetrt ure, razrežemo na kose in ponudimo z razredčeno majonezo ali ajvarjem.
OHROVTOVE KLOBAStCE
Veliko ohrovtovo glavo kuhamo 10 minut v slani vodi. Odcejeni porežemo liste in jih razgrnemo na desko, da se odcedijo.
10—15dkg riža na pol skuhamo, ga zmešamo s prepraženo čebulo in zelenim petr-šiljem, dodamo večjo nakockano rezino mesnate slanine in poljubne vrste gob, ki nam jih še ponuja jesenska bera: sivke, zelenke, golobičje kolobarnice, mraznice in še za-ostankarje drugih vrst ter srčasto sredino ohrovta. Nadev osolimo in popopramo.
Za vsako klobasico potrebujemo po dva lista, ju premažemo z nadevom, tesno zvijemo in popečemo na vroči margarini. Da nam klobase ne razpadejo, smo jih našpi-kati z zobotrebci. Popečene zložimo v posodo, polijemo z razmešano paradižnikovo mezgo, mlekom in žlico moke ter postavimo za pol ure v pečico.
Zraven tekne krompir v kosih ali pire.
Ali jemo preveč ja]C?
Za zeio podobne ljudi pogosto pravimo, da so si podobni kot jajce jajcu. Čeprav so si jajca res zelo podobna, pa še zdaleč niso povsem enika. Razlikujejo se po velikosti, svežini in okusu. Od česa so odvisne te lastnosti? Predvsem od vrste kokoši, podnebja, letnega časa in pravilno pripravljene kokošje piče. Vsaka gospodinja ve, da so bolj okusna rjava jajca s temnejšim rumenjakom. In za dobro jed bo rajši segla po domačih, kmečkih jajcih.
Dve zmotni prepričanji botrujeta strahu pred jajčnim jedilnikom: da so posebno trdo kuhana jajca težko prebavljiva, in da v nas nevarno povečujejo količino holesterola. Že dolgo pa je dokazano, da so prav trdo kuhana jajca najlažje prebavljiva. Pa tudi to, da ena jajce poveča količino holesterola v našem telesu komaj za 280 miligramov, kar je le 35. del holesterola, ki ga dnevno proizvode telo samo. Jajca so tudi vitaminsko bogata hrana, saj vsebujejo vitamine A, D in K. in provitamin karotin. Poraba jajc na prebivalca se v svetu giblje med 80 in 300 na leto. Prednjači prebivalstvo ZDA, Izraela in Zahodne Nemčije.
Poskusite!
KRUHOV NARASTEK S ČEŠNJAM!
Potre/<Mjewo 70 d&g /?e/egd, starega ^ra/ia, prž/JžŽMo po/ /žtra w/e^a, /3 J^g wargaržne, 73 J^g s/aJ/mrja, 7 jajca, /žwonž?!o /apžtto, cž-TMet, ^g češenj.
Penasto umešamo ma:gar!no, stadkor in rumenjake, dodamo dišave, rahio primešamo sneg beijakov, na kocke zrezan in z miekom naviaien kruh ter izkoščičene češnje. Maso damo v pomaščen in z drobtinami potresen pekač, spečemo pri srednji vročini, še vroče zrežemo na kose, potresemo s sladkorjem
V!TAM!NSKA MEŠANtCA
3 ^g paraJžžnž^a, /3 ze/cn/Z? paprž^, 2 Jo 3 čf/nde, 3 g/avžce česna, 3 ž/žc o/ja žn so/ po
O^KSK.
Paradižnik, razpoiovijeno in semenja očiščeno papriko, narezano čebuio in oiupijen česen kuhamo tako doigo, da se začne vse gostiti. Pritijemo o!je, po okusu soiimo in še kuhamo, da se zgosti kot mar-meiada. Oije pri tem stopi na vrh. Med kuhanjem mešamo. S še vreio mešanico do roba napotnimo pogrete stekienice. Pri poinjenju moramo paziti, da ne nastanejo zračni mehurčki. Vročo mezgo zapremo z gumijastimi kapicami. Uporabljamo jo za dodatek k raznim jedem ali za omake. Ta konserva drži zavoljo kislin, ki so v paradižniku.
GROZDN! DŽEM
/ &g /cpž/? grozJnž/7 jagoJ, 73 J^g s/aJ^orja, so^ JfeZ? /žnton.
3agode na več mestih prebodemo z zobotrebcem. Potresemo jih s sladkorjem in postavimo pokrite za več ur na hladno. Ko zavre, prilijemo precejen limonin sok in kuhamo še 15 do 20 minut. Limonin sok pospeši želiranje. Vroči džem vzdovljcmo v pogrete kozarce in takoj zavežemo s celofanom, ki smo ga potegnili skozi alkohol.
v grospoc&njsfvu
Gotovo :te že videti v trgovini zvite bie-ičeče tanke totije iz atuminija. Njihova uporaba je žeto mnogostranska. Pri kuhi, peki, v htaditniku in zamrzovaini skrinji si z njimi tahko vetiko pomagamo. Na njej se ne zadržujejo bakterije, ne prepušča zraka, svet-tobe in maščobe. Z njene svetteče površine se odbija det toptotnih žarkov, zato se živita, zavita v nji, datj drže.
Če imamo v družini dietika, ki ne sme jesti zapečenih skorjic pri mesu, mu zavijemo zrezek, kos perutnine ati ribo v aiu-totijo. Dodamo mato maščobe. Zavijemo tako, da sok nikjer ne more ven in spečemo v stari ponvi, tahko neposredno na kuhatni ptošči ati na žaru. Za tiste, ki skorjice smejo jesti, mato pred koncem pečenja zavitek odpremo in vsebino rumeno zapečemo.
Tako spečemo tudi na koščke narezan krompir, ki ga potresemo s sesektjanim pe-
feč Jo nas/eJn;ega o/ro^a. Otroka ne ywewo Zz/7o/?JtZ Jc/jcrMC žc/;c, a^aze staršev pa wora otro^ /*rezpogo;no apoštevatZ, cc/o veJao več /Z/j ?Hora /JtZ. OJ otroka morajo ter/atZ, Ja se reJno ačZ, Ja posprav/;a svoje stvarZ Zn oprav/ja Jo/očene Jo/žnostZ v /JšZ.
PornerM^Mo je, Ja ofro& saw se/*Z postreže, če /e gre. Prav ta&o je taJZ potnetM^Mo, Ja swo Jos/eJwZ prZ Zzvrševanja ^azwZ Za Ja otroka rte ZrapZrno Zgrače a/Z ^ttjZge, če t:Z prve a/Z Jrage zas/ažZ/.
Le ta&o — Za s soJe/ovaajera o/?eZ) staršev — 7*oJo prZzaJevaaja prZ vzgojZ eJZaca aspešaa.
teršiijem in mu dodamo mato masta ati otja, tahko pa pečemo tudi brez maščobe.
Testo za siadice se rado prime dna pekača. To preprečimo, če dno obtožimo s fotijo. tsto vetja za torte, biskvit in podobno. Fo-tija se mora dna tesno prijeti, gubice poravnamo. Pečeno stadico tahko dvignemo s fotijo vred. Posebno dobro se fotija obnese pri sadnih stadicah, kjer je več viage.
Riba ostane četa, če jo zavijemo v fotijo in denemo kuha! v krop. Gtava in rep sta tahko zunaj. Kuhano dvignemo brez težav in mato ohtajeno odvijemo. Njena koža ostane popotnoma četa.
Tudi jajce, ki ga vzamemo iz htaditnika, ne bo počito zaradi prevetike topiotne raz-tike, če zavitega v aiu-foiijo potopimo v krop. Z atu-fotijo tahko nadomestimo tudi vtožne posode v toncu na zvišan pritisk, če zavijemo živito vanjo in viožimo v toneč. V zavitek pa vtijemo, preden ga zapremo, mato vode, da ima živito za kuho dovotj vtage.
Ostanke jedi hranimo v htaditnikih vedno pokrite oziroma zavite, tz atu-fotije tahko hitro naredimo za vsako posodo pritegajoč se pokrovček, ki ga tahko uporabimo tudi večkrat. Vanjo zavijemo tudi živita, ko! so npr. narezana satama, pečeno meso, ktobase in podobno. Živito ne htapi in tudi ne oksidira, ker je zavarovano pred zrakom. Sveža riba, zavita v atu-fotijo, ne razširja svojega vonja po htaditniku.
Atu-fotija je tudi odtična embataža za ži vita, ki jih žetimo zamrzniti. Embataža bo trdnejša, če jo vzamemo v več ptasteh.
pisar je izpustil pero in je pogledal z osuplimi očmi in ves prestrašen.
„Le prinesi, Matijec, le prinesi, in nič ne glej! Svet je lep in kakor ustvarjen za spodobne ljudi!"
Matijec je šel, Jareb pa je vstal in je stopil k oknu. V prelepi sinjini je sijalo nebo, nobenega oblaka ni bilo na njem, tudi ne najtišje sence. Župan je bil stopil golorok iz veže na cesto, pogledal je proti oknu in je pokimal; tudi Jareb je pokimal in se je prijazno nasmehnil.
II
Mračilo se je že, ko se je napravil Jareb na tisto težko pot, ki je čakal nanjo tako dolgo in s tako nemirnim, plahim in upajočim srcem.
Pogledal je na nebo — glej, vsa jasnina je izginila; oblakov ni bilo, toda siva, nevesela senca je prepregla nebo od izhoda do zahoda in nobena zvezda še ni svetila.
„Kaj se bo prikazala črna ptica nocoj?" je pomislil Jareb in njegovo srce, opoldne že tako sladko potolaženo, je vztrepetalo v nerazumljivi, čudni bolesti.
Lepa pot je bila, ki jo je meril Jareb. Od trga, že napol dremajočega v mraku, preko bele, široke ceste, mimo črnih jagnedi, po bližnjici čez polje, ob potoku, samotno šumečem, preko brvi in nato v tisti tihi kraj šentflorjanske doline, kjer je žalost in siromaštvo. Tam na rebri, nad klancem siromakov in izgnancev, se beli svetla, prijazna hiša, v tolažbo trpljenju in bridkosti. Nad vrati se ziblje oblanica; okna so žarko razsvetljena in še ne zastrta.
Na klancu, komaj dvajset korakov pod krčmo, je postal Jareb, skril se je v temen kot in se je naslonil ob zid razpale koče. Obšla ga je bila globoka slabost, noge so se mu tresle in zazibalo se mu je pred očmi. V tistem trenotku, ko se mu je zazibalo pred očmi, se je zatemnilo vse nebo. Velika senca se je razgrnila nad dolino; velika senca, črna ptica; ena silna perot se je dotikala Žalostne gore, druga je zamahovala narahlo nad Korenom; kljun je bil obrnjen proti Ljubljani, toda glava se je okrenila in se je sklonila globoko in Ja-
reba je bolelo srce kakor nikoli.. .
Obrisal si je potno čelo, ozrl se je začuden po klancu, ki je bi) mračen in samoten, začuden se je ozrl na nebo, ki je bilo jasno in ki je gledalo nanj s prvimi belimi zvezdami, s prijaznimi očmi.
„Saj ni bilo ptice na nebu!" je pomisli) Jareb. „In moje srce je bilo plaho, ko samo ni vedelo zakaj ... Preveč sem pel, se mi zdi!"
Obrisal si je s čela pot, bojazni iz srca pa ni pregnal in noge so se mu tresle, ko je stopal proti svetli hiši, tolažbi trpljenja in bridkosti.
Natanko ob tistem času je slonela Liza ob oknu in je spoznala Jareba že od daleč, že v mraku.
„Le hitro, prijatelj, le naglo, le ročno! Kozarec je poln in čaka!"
Pa ni pospešil korakov Jareb, postal je in razlila se mu je po životu slabost kakor na klancu. Omahnil je, opotekel se je in se je vzdramil.
„Kje sem slišal tisti glas? Zdi se mi, da sem ga v sanjah slišal. Ofelija je tako govorita, Liza nikoli; zamolkel je njen glas!"
Liza je slonela ob oknu in se je smejala.
„Kaj ste že večerjali, gospod kancelist? Vabila sem vas na večerjo, vi pa prihajate že zelo veseli!"
Njen glas, ki je bil prej tako zvonek in čist, je bil nenadoma zamolkel, nekoliko hripav, kakor da bi bilo grlo vajeno močnega vina.
Predno je stopil Jareb v hišo, se je pokrižal.
„Satan me je motil! Beži, satan, beži od mene! Spodoben človek sem in hodim v cerkev! . . . Njen glas je bil, Lize glas je bil, satan pa mi je rekel, da je glas iz tistih čudnih sanj in da je glas tiste čudne ptice, ki se je prikazala tako nenadoma nad to dolino šentflorjansko! Beži, satan, beži od mene!"
Odprl je duri in pred mežikajočimi očmi se je zasvetila široka, glasna, svečano razsvetljena izba. Liza mu je prihitela naproti in mu je stisnila obedve roki.
..Pozdravljen!"
Jareb se je spodobno poklonil.
..Pozdravljeni!"
Videl je Lizo tik pred sabo, toda videl jo je kakor v megleni daljavi, kakor v sanjah.
Morda ji je bilo že štirideset let, kdo bi vedel; lahko bi jih bilo tudi samo dvajset. Res je bilo teto precej rejeno in okroglo, toda oblike so bile zelo prijazne in velikega spoštovanja vredne. Obraz je bil podolgast, poln in zdrav, vesele in rjave so bile njene oči, toda na dnu je ležala tiha senca, ki je nihče ni videl: ne praktikant Jerina, ne pohujšljivi Hojzič in tudi ne Jareb.
„Zdaj pa kar brž sedite!"
Liza ga je posadila na stol, na gosposko mesto pod velikim ogledalom.
Komaj je sede), komaj je ugledal kozarec pred seboj in še predno se je ozrl po družbi, je udarila Liza z nožem po steklenici in strahotna tišina je dehnila na srce Jarebovo.
„Tako, prijatelji, smo zdaj v prijetni kompaniji, brez hudobnih oči in brez nepovabljenih ušes! Blagor vam, snubci, ki vam je misel stanovitna in ena, ne blagor meni, dvanajst-kratni nevesti, ki nima ženina, ker jih ima preveč!"
Zasmejala se je Liza, zasmejali so se gostje, tudi Jareb se je zasmejal. Kozarci so zažvenketali, razvedrili so se obrazi in zardeli. Jareb je vedel, kako velika in nevarna je njegova dolžnost; spodobno je sedel, spodobno se je smejal in komaj so se doteknile ustnice kozarca.
Nenadoma je vzdignil obrvi, ošine) mu je obraz in kolena so se mu stresla. Ni sedla Liza k njemu, temveč sedla je k Hojziču, ki jo je takoj obje) okoli vratu. Jareb je zakaš-Ijal, nato je naglo izpraznil kozarec . ..
„Konec je!" je premislil v svoji resnični bridkosti. „Vedel sem, da me bo izpodrini) ta prokleti Hojzič, in zdaj se je izkazalo! Zatorej je najbolje, da se pokrižam ter se povrnem v svojo neprijazno samoto!"
Komaj je to premislil, je udarila Liza pogumnega Hoj-ziča naravnost na lice. Hojzič se je zasmejal krohotaje, tudi Liza se je smejala, Jareb pa je bil vese! in upanje se mu je nasmehnilo v lice.	(*D<*/je v prihodnji števi/^i)
JUGOSLOVANSKA NOTA AVSTRiJSKi VLAD):
Manjšinska poiitika Avstrije pomeni prisiino asimiiacijo siovenske in hrvaške manjšine
Vtada Sociaii:tične federativne republike Jugosiavije mora ža! ponovno ugotoviti, da viada repubii-ke Avstrije niti po enaindvajsetih )etih, odkar je lačeia vetjati državna pogodba o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. maja 1955, ni izpoiniia svojih sicer jasno formuiiranih mednarodnih obveznosti iz te pogodbe, ki se nanašajo na siovensko in hrvaško narodnostno manjšino v Avstriji.
Viada SFRJ je kot podpisnica državne pogodbe o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije od takrat, ko je državna pogodba začeta veijati, nenehno opozarjata vtado repubtike Avstrije, da mora čimprej in čim dostedneje izpoiniti svoje mednarodne obveznosti, navedene v tej pogodbi. To potrjujejo žtevitne note in drugi dokumenti, postani v ta namen vtadi repubtike Avstrije. Ktjub temu vtada repubtike Avstrije ni ustrezno in zadovotjivo ukrepata, da bi uresničita svoje mednarodne obveznosti. Nasprotno, nenehno je zavtačevata s tem, da bi izpotnita upravičene zahteve stovenske in hrvaške narodnostne manjšine, naj popoinoma in brez postavtjanja pogojev izpotni 7. čten državne pogodbe. Zaradi takega zavnanja vtade repubtike Avstrije se je resno postabšat potožaj stovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji in so se omajati temetji za normaien razvoj odnosov med sosednima državama.
Vtadi v SFRJ se zdi potrebno, da ponovno opozori vtado repubtike Avstrije, da so ukrepi, ki jih prav zdaj žeti izpetjati v zvezi s hrvaško in siovensko manjšino, povsem v nasprotju z besedo in duhom državne pogodbe, še ztasti z dotočiti 7. čtena te pogodbe.
To, da sta pogoj za popotno iz-potnitev 7. čtena državne pogodbe "oveta zakona o popisu prebivat-stva in zakon o napredku narodnostnih skupin v Avstriji ter njuna uvetjavitev, do katere naj bi prav idaj prišto, pomeni fiagrantno kr-Jenje državne pogodbe in njeno neposredno revizijo. Ta dva zakona, kot je vtada SFRJ že poudarita v svojem aide memoire z dne 1. jutija 1976 in v noti vtadi repubtike Avstrije z dne 23. jutija 1976, na-datje omejujeta in pogojujeta pravice ter zaščito stovenske in hrvaške narodnostne manjšine v repubtiki Avstriji, zožujeta območje, za kolero vetjajo dotočita iz državne pogodbe, in postavijata dodatne pogoje za njeno izpotnitev, ki v tej pogodbi ne te da sptoh niso predvideni, temveč so posebej zavrnjeni. Tako imenovani ..jezikovni po-Pis", ki naj bi ga izvedti v repubtiki Avstriji 14. novembra 1976 in ki ima *a citj preštevanje oziroma ugotav-tjanje stovenske in hrvaške narodnostne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, neizpodbitno potrjuje, da se je vtada 'epubtike Avstrije opredetita za to, da četo okrnjeno tzpotnitev 7. čtena državne pogodbe, oziroma pravic respektivnih manjšin, neposredno poveže z rezuttati tega prešte
vanja, kar je v nasprotju z državno pogodbo.
Vtada SFRJ žeti tudi ugotoviti, da se dotgotetna potitika vtade repubtike Avstrije, zasnovana na tem, da zavtačuje in pogojuje zagoto-
#	SR SLOVENtJA:
Dogodki v Avstriji in posebej na Koroškem spodbujajo detovne ijudi in občane Siovenije k še večji podpori in soiidarnosti z brati na Koroškem. če je treba, jim bomo še odiočneje priskočiti na pomoč pri uresničevanju temetjnih pravic, ki jim pripadajo po državni pogodbi.
#	SR SRB!JA:
Nismo pripravtjeni sprejeti dejstva, da Avstrija ne izpotnjuje državne pogodbe do detov stovenske-ga in hrvaškega naroda. Zahtevamo rešitve za vsa vprašanja, vendar nacionatna čustva in pravice tjudi ne morejo na dražbo.
#	SAP VOJVODtNA:
V krajih, kjer pretežno ati izktjuč-no žive pripadniki narodnosti, na nekaterih območjih pa tudi pripadniki do 20 raztičnih narodov in narodnosti, ki uživajo popotno enakopravnost, protestiramo proti po-titiki avstrijskih obtasti in proti na-cionatističnim izpadom proti osnovnim pravicam Stovencev in Hrvatov v Avstriji.
#	SR HRVATSKA:
Štetje posebne vrste in njegovo povezovanje z zakonom o narodnih skupinah je revizija državne pogodbe. Kajti povezovanje pravic stovenske in hrvaške narodne manjšine z rezuttati preštevanja je po-popotnoma v nasprotju s 7. čtenom državne pogodbe. To ni nič drugega, kot surovo nasitje z nevarnimi potitičnimi postedicami.
#	SAP KOSOVO:
Od avstrijske vtade zahtevamo, da začne odtočno akcijo proti ob-navtjanju fašističnih sit, ki tri de-settetja po najstrašnejši in najbotj kruti vojni ter uničevanju naših tjudi znova vnašajo nemir med narode in države ter oživtjajo svoje nekdanje ztočine.
#	SR BOSNA tN HERCEGOVtNA:
Z gtoboko zaskrbtjenostjo sprem-tjamo dogodke v Avstriji in obsojamo teror, ki ga raztične naciona-tistične, šovinistične in neonacistične skupine izvajajo nad siovensko in hrvaško narodno manjšino. Boju obeh manjšin zagotavtjamo vso so-tidarnost in podporo.
*	SR MAKEDONtJA:
Avstrijski partament je izreke) diktat manjšinam in jih izpostavit neogibnemu procesu usmerjene asi-mitacije in izginjanja. Zato zahte varno, naj avstrijska vtada ukrene vse, da bi manjšini živeti v miru in stogi, brez pritiskov, naj se odpovedo svoji nacionatn! pripadnosti.
#	SR ČRNA GORA:
Odtočno izjavtjamo, da ne sprejemamo potitike kršitve tegitimnih pravic stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ogorčeni pa smo tudi zaradi oživtjanja nacizma in ger-manizatorskega šovinizma.
vitev pravic in zaščite stovenske in hrvaške manjšine v repubtiki Avstriji, v praksi spreminja v prisiino asimiiacijo stovenske in hrvaške manjšine, pri čemer so ziasti aktivne nekatere organizacije v avstrijski družbi, katerih dejavnost je posebej prepovedana po 5. odstavku 7. čtena in 9. čienu državne pogodbe. Obžaiovanja vredno je dejstvo, da je vtada repubiike Avstrije s sprejetjem in uresničevanjem poprej navedenih zakonskih aktov za izpotnitev 7. čiena državne pogodbe privoiita prav v zahteve tistih sit, ki merijo na to, da odvzamejo siovenski in hrvaški narodnostni manjšini njun manjšinski značaj in njune manjšinske pravice.
SFRJ kot podpisnica državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične repubiike Avstrije ne bo sprejeta, tako kot tudi dostej tega ni storita, nikakršnega omejevanja oziroma revizije jasnih in preciznih obveznosti, ki za repubtiko Avstrijo izvirajo iz državne pogodbe in ki se nanašajo na pravice in zaščito siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, in se tudi ne bo odpovedaia pravicam, ki jih ima na temeiju te pogodbe.
Gtede na to, da s sprejetima zakonoma, ki se nanašata na pravice in zaščito narodnostnih skupin v Avstriji in ki naj bi ju prav zdaj uresničiti, kršijo dotočita državne pogodbe in jih revidirajo, viada SFRJ tak poskus zavrača in izjavijo, da bo izpoinjevanje obveznosti repubiike Avstrije do hrvaške in siovenske manjšine v repubtiki Avstriji še nadaije ocenjevaia ie na temeiju besede in duha doiočii državne pogodbe in drugih instrumentov, ki mednarodnopravno obvezujejo repubiiko Avstrijo, ter se ne bo nikoii strinjata s poiitiko revizije državne pogodbe kar zadeva zagotovitev pravic in zaščite siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji.
Z namenom, da bi zares in popoinoma uresničiti državno pogodbo, bo viada SFRJ še naprej izkazova-ia vso podporo siovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstriji, da bi popoinoma uresničiti ciije njunega pravičnega boja za do-stedno izpotnitev 7. čiena državne pogodbe.
Viada SFRJ, ki izhaja iz svoje trajne zainteresiranosti za razvoj dobrih sosedskih odnosov z vsemi sosednimi državami, tudi z Avstrijo, žeii tudi ob tej priiožnosti opozoriti viado repubiike Avstrije, da neiz-poinjevanje, kršenje in enostranska revizija državne pogodbe pomenijo v odnosih Sociaiistične federativne repubiike Jugosiavije in repubiike Avstrije nenehno odprto sporno vprašanje, ki vpiiva na stopnjo medsebojnega zaupanja in škoduje razvoju odnosov med državama. Za negativne posiedice takega razvoja nosi vso odgovornost viada repubiike Avstrije, ker je ureditev tega probiema odvisna zgoij od pripravijenosti vtade repubiike Avstrije, da izpoini svoje obveznosti iz državne pogodbe.
„0ffene Antwort"
an die Karntner Landeszeitung
Am 21. Oktober 1!76 veroffenttichte die Karntner Landesteitung" (EigentUmer und Herausgeber: Land Karnten) eine ..Steiiungnahme" lu einer in tjubijana erschienenen Broschtire iiber aktueile Fragen der siovvenischen und kroatischen Minderheit in Oster-reich. in dieser vom Pressedienst der SPO geieichneten ..Steiiungnahme" vvurde Dr. Janko Pieterski, Prolessor an der Universitat tjubijana, personiich angegriften, worauf er am 22. H), in einem Schreiben an die Redaktion der KLZ auch personiich antwortete. Doch vvurde die Verollentiichung dieser Antvvort am 4. 11. mit det Begrundung abge-iehnt, daB die KLZ grundsatiiich keine Leserbriele abdruckt; gieichieitig wurde Dr. Pleterski mitgeteilt, daB sein Schreiben an den Pressedienst der SPO vreitergeieitet vvordon ist.
Aut Grund dieser Sachlage hat nun Dr. Pieterski an die Redaktion des ..Siovenski vestnik" die Bitte gerichtet, seine an die KLZ gerichtete und von dieser nicht veroffenttichte Antwort abiudrucken, vras wir hiemit auch tun.
Redaktion Siovenski vestnik
/n Jer 7(TZ vo??? 27. OP:oPer 7976 vero//e?::/ZcP:e7: SZe Jen Tex: „S/o-so//e?? s;cP m Je?! /(ar??!r:er Par:e;e?? Z??:egrZere?:", Jer* vo?w „Prcsse-JZe??s: Jer SPO" s:a?7?7??:. V/er ne/? PZ??:er JZese??? ScPZ/Je a/s Za:or JecP:, TJ?! ZcP a/s NZcP:os:erreZcPer ??ZcPt verp//7cPte: za wZsse?:. Da ZcP aPer i?! JZeser „S:e//a??g?:aP???e" 7?ersd??/7cP taxZer: werJe, reagZere ZcP 7?erso??-/ZcP, Jarcp JZese?: PrZe/ a?! JZe 7(TZ, we/cPe, so Jer/ ZcP woP/ ver??:ate?:, aacp Jer PresseJ;c??s!scPrcZPer Jer SPO /Zes:.
Ts ToarJe 77!:r e??! „recP: zy??7scPcr To?: (P/e:ersPZ7/" corge-zoor/f?:. NacP Je??: OsterreZcPZscPe?? Vo/Ps/re??? J?cdr:erPacP PeZ/?: Jas aa/ oster-reicTJsc/? (oJer Jea:scP?/ „a??'oerscPa7?::, scPa???/os". Da??Pe /Jr JZe sZcPer sepr scPaT??"?^/^ H?: J "uerscPa?7::e T:ZPe::Zera?:g. De?: Geg?:er Z?? e:??er Po/e??:ZP za e:ZPe::Zere?: a??s:a:: ZP??: za a??:'K?or:e??, Zs: ja /ar T?e:Je 5e:'te?: ga'?:st:'g.' J:e ersfe :s7 "oor: e:?:er GeP:r?:a?:srre7:ga?:g erTosf, J:'e a?:Jere s:e7?t s:c/?, ??:a?:ge/s Gege?:arga??:e7:7e, :?: :7?re?: Z?:s;cJ:fr: T?e^ra/::gt. ZT?er Jer 77crr /oJer JocT? Geriossei*/ PresseJ:e?:staa7or T?at es vTe/TeieAt ?::c7?7 so ge??:e:'?:7 a?:J ??:ag s:c/? "K?:r^/:c7? vo??: P/eters^;'s Zy?!:s??!as T?etro//e?: /a/?/e?:. Da :c7? :/??: ^?erso?:/:eT? ?::'c7?t ^e?!7:e, ^a?:?: :cT? 77;??: ?:ar zwe: a/terTiataoe Paisc7?/age ge-T?e?:.- /st er e:?: „ec7?ter Xar?:7?:er", J.7?. Jer A7e:?:a?:g, /(ar?:7e?: se: Jeatsc/?, so/7 er s:c/? — ??:a:a::s ??:ata?!J:s — Jes sc7?o?:e?z a/:e?: Gra?:Jsafzes e?:7s:?:?:e?: „We?:?:s:e w:7/s: PaT?e?: VerJ:'e?:s7, ??:a^:e ?::c7't se:?: e?M7?/:?:J/:c/?". /st er a7?er
—	a?!J Jas TTJoc^te :c7? ger?:e g/aa^e?: — ?:ar vo??: 7(//D etc. :'?:Jo^fr:?::ert a?:J ?:ar, sozasage?:, Po?:a /:Je e??:7?dr7, ??:dc7?te :'c7? :'/???: za??: Pe7rete?: Jes sc/?w:er:ge?: Weges Jes gegena^er Je?: ^Towe?:e?: a??'oore:?:ge?:o7?:7?:e?:e?: a?:J ^/:'sc7?eeverwer/e?:Je?: De?:^e?:s rate?:. V:e/ ZasJaaer a?:J G/ac^ wa?:sc7?e :c/? :/???! JaT?e:, Je?:?: T?e:Jes w:rj er se/?r, se/?r T?raac7?e?:. Da er aT?er vo?: Je?: 7^ar?:!?:er 5/owe?:e?? so 7?e:??:aJ;?!:e?:!rea „se/T?s7T?ewa/?tes Pe^e?:?:e?: za rPre:?: Vo&sta??:" ver/arigt, T?es:tzt er s:c/?er Z:v:7coarage :?? 7?:??re:c7:e?:Je??: A/a/?e.
OT? ??:e:?:e Z?:a/yse Jer T?e:Je?: T?es7?roc7?e??e?: dsterre:c7?:sc7?e?: Cese^ze w:sse?:sc7:a/i7:c7; oJer ?:ar w:sse?:sc7?a/t(:c/; wrT?ra??:7 :s/, JaraT?er T?raac/?e :c/? ?::e/?: za stre:te?:. P/eraas ??!!: e:?:er Gege?:a7?a/yse/ Pe:??: Pe/er:cre?? aPer J:ese zwe: Gese?ze /aP/e :c/? ??::c7? aPer Joe/) e:?::ger??:a/?e?: za e:??e??: 7?erso?:/:c/?ere?: To?: /?erec/?7:g7. /V:c/?7 ?:ar a/s /Z:s7or:^er, so?:Jer?: aac/? a/s /?erso??/:c/?er Zeage ver/o/ge :c/? se:J Je??: /a/?re 7947 trotz ze:7we:ser P:?:-re:se/?esc/)ra7?Pa?:ge7: J:e ??a::o?:a/e?: a?:J po/:7:sc/?e?: Ver/?a/t?::sse :?: Xar?:7e?:. /c/? ^a???: ?JcZ?7s Ja/ar, Ja/? :c/? Jeswege?? /eJes Pre:g??:s aa/ Je??: /7:?::er-gra?:J Jer Pere:7s Gese/?e/?e?:e?: se/?e, Ja/? :c/? /?:?::er Je?: Worte?: so Je?? /?:-Pa/: er:as:er? Pa?:??. /cP gePe za: was :cP sePe a?:J erfaste, ???acP: ???:cP :raar:g. N:cP: ?:ar, we:/ :cP ^/owe?:e P:?? /e:'?? W:??J:scPer, warJe ??ocP ??:e:'?: Gro/?va:er gege?:a'Per e:??e??: Jea:scPspreePe??Je?: A/e?:sePe?? sage??/. ZaeP we;/ :cP vo??? ^oz:a/:s???as, aacp vo?? Jer dsterre/cP/scPe?: ^oz:a/Je??:oPra::e, was Pa/te. V/e;/ :cP t?o?? ds:erre:'cP:'scPe?: A/e?:scPer; was Pa/:e. V/e:/ :'cP vo?: Jer Pe^?aP/;P Osterre/ep was Pa/:e. De?:??.'
$ /cP ?oe:/?, Ja/? Dr. /(ar/ GraPer a/s CPe/Je/eg:erter Os!erre;cPs a??? 7^. zlpr:/ 7947 vor Je??: Pate Jer y4a/?e?:???:'??:'ster :?: A/osPaa aasJra'cP/:eP J;e z?oe;spraeP;ge?: Pez:rPe :?: Par??:e?? (,,/es J/str/cts P:/:?:gaes"/ Je/:??:er:e a??J ;Je?:::/:'z:'er:e a?:J zwar ga??z ge?:aa a/s J:'e/e??;gc?:, wo J:e 77eg:era??g
—	„??acP Jer Pe/re:a??g Osterre/cPs" — Je?? oP/Zgate?? z?oe;spracPZge?: D??:err:cP: vorscPrZeP. /ep PaPe se/Ps: Dr. GraPer gePor:, a/s er s:cP a??? 2#. Z!7?rZ/ 794$ for Je?? Za/?e????:;??!s:ers:e//'oer:re:er?? :?? Po??Jo?? aa/ J:e „???a-s:erPa/:e z^oeZspracPZge PcPa/gese:zgePa??g ;?? Par??:e?:" PerZe/ a??J Je?? WZ//e?? OsferreZePs, Jer s/owe?:ZscPe?? PpraePe „e:?: a//ge??:e:??eres Vers7a??J-??Zs Z?? Par??:e?? za sZcPer??", Peteaerte a??J ZcP sap aacP, wZe JZe a??Jere?? dsterreZcPZscPe?? De/egZer/e??, Jara??:er Jer Par??:??er TerJZ??a??J V/eJe??;g, ??:Z: er??s:e?: a??J fer7raae??serwecPe??Je?? GesZcP:er?? za??ZcP:e??. 7fP?:/ZePes gePor: a??J gesePe?? PaPe ZcP aacp a??? 4. A/arz 7949, w:eJer Z?? Po??Jo?:. /cP PaPe gesePe??, ToZe es Ja???? ??acp Jer P??!scPe:Ja??g aPer JZe Gre??ze?? Z?? Par??:e?? weZ:erg;'??g. Ps ware e:??e??? aa/geP/a'r:e?? dsterreZcPZsePe?? Pcwa/?!-se:?? sePr ??a:z/ZcP, we???: JZe GescPZcP:s"K?Zsse?:scPa/: Z?? OsterreZcP JZeser P??:wZcP/a??g exaP: ??acPgZ??ge. /ep PaPe gesePe??, w;e JZe Poz;a/:s!e?: Z?? 7(ar??:e?: ??ocP PZs za??? /aPre 7956 z!??s:re?;ga??ge?; ???acP:e??, a?7? ZPre?? Gra??Jsa:ze?? a??J aacp Je?? 7?:ter?:at7o?:a/e?: Vcrp//;cp!a??ge?: Zrge?:JwZe gerecP: za P/eZPe??, wZe sZcP aPer Ja???? a//es scP??e// a??Jer:e. /??? P/erPst 795$ erP/arte Jer Pa??JesPaap:7?:a?:?? V7eJe??7g, er seZ ??ZcP: ???ePr PereZt, JZe /?o//e Jes Prage/P??aPe?? za spZe/e?? a??J ???acp:e PeZ Jer ver/assa?:gs'K?:'Jr:'ge?? ytPscPa//a?:g Jes zweZs7?racPZge?? ScPa/wese?:s ???Z:. $eZ:Je??? s:?:J a/s fra-ge/P??aPe?: a//eZ?? JZe $/owe??e?: geP/ZePe?? a??J aacp JZe/e??:'ge?? OsferreZcPer, we/cPe ??:cP: vergesse?? PaPe?:, aa/ we/cPe?? Gra??J/age?: JZe 7?e/re:a?:g Z??? /aPrc 7945 a??J ZPre z)??:Z:Pese vor /e??e??? /aPre /a/?:e. /ep PaPe es gesePe??
—	es za er/orscPe??, 7s: ^4a/gaPe Jer OsterreZcPer — w:e es Z?????:er scP/Z???-???er marJe. z!??: scP/Z??:???s:e?? (/ar ???ZcP/ Zs: e:?? Peso??Jerer Dr?!crscP:cJ zioZscPe?? Je?? /aPre?? 795$ a??J 7976: Ja???a/s Po????:e ???a?? PeZ Jer SPO ?:ocP e:?? PeJaaer?? wege?? Jer /(apZta/atZo?? špare??, Peate ???acP: ??:a?: Jaraas e:??e Tage??J, ???a?? sacP: agressZo ??acp ZJeo/ogZscPer a??J ???ora/ZscPer PecP:-/er:Zga??g.
Nar, op ZcP ??a?? perso?:/ZcP PetraPt PZ?? oJer ??ZcP:, es P/eZPt Jer „Ver-:rag Pe:re//e??J JZe WZeJerPerste//a??g e:??es a??aPPa'??gZge?? a??J Je???oPra-:ZscPe?? OsterreZcP". V/as ???acP: JaPeZ aas, Tee???? ???a?: e;??e??: PZ??ze/?:e?: Zy-??Zs???as for^oZr/:/ Pac!a sa??: serva??Ja7 /cP persd?:/ZcP w:eJerPo/:e, was ZcP a??? 20. /a???:er 7973, a??ges:cP:s Jes scPo?? erPZtzte?? os:erreZcPZscP-/agos/a-ToZscPe?? A'o:e??'K?ecPse/s, gescPrZePe?: PaPe: „V7Zr sZ??J Jer (7Perzeaga??g, Ja/? eZ????:a/ JocP JZe ZeZ: Porric?? wZrJ, wo JZese (os:erreZcPZscP-/agos/a-w:scPe/ NacPParscPa/: ??ZcP: ?:ar e:?:e a?:aaswe:cP/7cPe TatsacPe, so?:Jer?? aacp e:??e Qae//e Jer Ge??ag:aa??g se:?? w:rJ. V/a?:?: JZes V/ZrP/ZcPPeZ: werJe?? Pa?;??, Zs: ??a:ar/ZcP ??ZcP: ??ar vo?? a??s aPPa??gZg. ZPer aacP Z??:??:er Ja????, we???? wZr a?:ser PecP: /orJer?:, wo//e?? wZr a?? ;e?:e ZeZ: Je??Pe??." De??Pe??, ???eZ?:e P/erre??/
Janko Pleterski
VESTNIK
^ — Štev. 47 (1788)	Celovec, petek, 19. november 1976
Štetje je padto Avstriji na giavo
(NgJg/;eugM;f j 7. j;rgMz)
biti govora. Na tak način pridobljeni rezultati zato nikdar ne morejo nuditi objektivne slike o dejanskem jezikovnem, kaj šele narodnostnem stanju na Koroškem, zaradi česar jim koroški Slovenci že vnaprej odrekamo vsakršno tozadevno izpovedno vrednost in jih nikdar ne moremo priznati.
Toda poleg ožjih koroških vidikov — o tem obširno poročamo na 3. strani — ima nedeljsko štetje tudi še svoj širši vseavstrijski pomen. Tukaj moramo z zadoščenjem ugotoviti, da je bila prav v zvezi s propagando za štetje vsa avstrijska javnost končno seznanjena z dejstvom, da živita na Koroškem in Gradiščanskem slovenska oz. hr-
V	ljubljanski televiziji
V	ljubljanski televiziji bodo danes ob 18.1 S uri nastopili koroški zbori v oddaji z naslovom „Da b' biva lepa ura". Nastopajo mešani in moški zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple, mešani zbor 1. Petelin Gallus iz Celovca, mešani zbor ,Planina" iz Sel, moški zbor ..Edinost" iz Steb-na, ..Vinko Poljanec" iz Ško-cijana in ..Edinost" iz Pliberka. V oddaji nastopata še ljudska pesnika Milka Hartmanova In Joži Turk ter Gabriela Linhart.
V	torek 23. novembra ob 18.45 uri pa bodo nastopili koroški otroški zbori v oddaji .Slovenska mati me je rodila".
Jubitejna
stovesnost
Za 5-letnico obstoja Avstrijsko-vzhodnonemškega društva v Celovcu bo leto v torek 23. nov. 1976 ob 19.30 url v Delavski zbornici priredilo jubilejno slovesnost, na kateri bo gostovala mednarodno poznana interpretka Bertolda Brechta Sonja Keller z njenim ansamblom.
Umetnico Sonjo Kellerjevo iz Nemške demokratične republike, ki :mo jo pred nedavnim lahko videli v Avstrijski televiziji, bo predvajala njen najnovejš) program v obliki pesmi po tekstih Bertolda Brechta z naslovom .Da ne b) na svetu več bilo dvoje vrst ljudi".
Na jubilejni slovesnost) bo spregovoril tajnik poslaništva NDR v Avstriji gospod Hans Wolf In osrednji tajnik Avstrljsko-vzhodnonem-škega društva Karl Lerch.
vaška narodna manjšina in da dotočila državne pogodbe v njuno korist vse do danes niso bila uresničena. In drugo razveseljivo dejstvo je, da nam je ob tej priložnosti uspelo pridobiti solidarnost širokih demokratičnih množic po vsej Avstriji, o čemer dovolj prepričljivo govori udeležba pri nedeljskem preštevanju, ki je za razliko od Koroške (kjer je znašala okoli 86 %) segala od 27 % na Gradiščanskem preko 10% na Tirolskem do minimalnih 5 % na Predarlskem. To pomeni, da je kljub skupnemu pozivu vlade in strankarske troedinosti SPOVFP od 73 do 95 odstotkov avstrijskega ljudstva dalo sicer porazen, vendar povsem zaslužen odgovor Kreisky-Taus-Petrovski koaliciji, ki je v manjšinskem vprašanju popolnoma kapitulirala pred nemškimi nacionalisti.
Tako je nedeljsko štetje brez dvoma imelo tudi svoj pozitivni rezultat — to je široka, vseavstrijska uveljavitev spoznanja, da manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati mimo prizadete manjšine in proti njenim življenjskim interesom, marveč jih je treba reševati v konstruktivnem sodelovanju z njo. Koroški Slovenci smo tako obliko reševanja vedno zagovarjali in se zavzemali za pogajanja med pristojno vlado in prizadeto manjšino. Osnova takih pogajanj more biti le enakopravno partnerstvo, edina orientacijska pomoč pa člen 7 državne pogodbe.
Vsako drugačno interpretiranje štetja in izvajanja drugih zaključkov iz njega vsekakor pomeni zavestno zapiranje oči pred resnico. Posebno nevarni pa so v tej zvezi poskusi, da bi nedeljsko preštevanje zdaj zreducirali na tisto, kar so pred štetjem najbolj zanikali: da bi namreč z negiranjem 84-odstot-nega bojkota po ostali Avstriji ter slavljenja zmage na podlagi 86-odstotne udeležbe na Koroškem (ki pa seveda ne pomeni nikakršne opredelitve glede materinega jezika) štetje preoblikovali v dejansko ugotavljanje manjšine in v smislu takega ponovnega plebiscita k reševanju manjšinskega vprašanja še naprej pristopali s pozicij in po željah nemških nacionalistov. Taka usmeritev manjšinske politike je minulo nedeljo doživela popoln poraz — ne le v obliki različnih oblik aktivnega in pasivnega bojkota na Koroškem, marveč prav tako odločno tudi po vsej ostali Avstriji.
Odgovorni avstrijski politiki, ki jim je ljudstvo tako nedvoumno izreklo nezaupanje, se bodo morali potruditi, da z dejanji popravijo škodo, ki so jo prizadejali interesom in ugledu države — kajti nedeljsko štetje je tudi pred očmi široke svetovne javnosti padlo Avstriji na glavo.
#raf v sf/sRi
AKCIJA KOROŠKIH KATOLIČANOV ZA LAJŠANJE ČLOVEŠKE STISKE Z Vašim darom pomagate:
#	žrtvam nesreč v nail državi in v Inozemstvu
#	družinam, k) trpijo stisko
#	beguncem
#	starim In bolnim
#	deželam v razvoju
#	onim, ki jim nihče več ne pomaga
Vai dar lahko oddate pri posebni nabiralni akciji ali pa ga prenakažete po poštnem kontu štev. 1 776 003.
Zdaj pa vemo...
Po izvedenem štetju se delajo v avstrijskih vladnih krogih zelo optimistične. Kancler Kreisky je sploh zelo jasnoviden: zdaj bomo uresničili zakon o narodnostnih skupinah in s tem bo dokončno izpolnjen tudi člen 7 državne pogodbe, ki edini je še razdvajal Avstrijo in Jugoslavijo — .potem bo to sporno vprašanje urejeno".
Kancler se seveda dobro zaveda, da tako enostavno ne bo šlo; zlasti na podlagi številk in štetij manjšinskega vprašanja in s tem člena 7 državne pogodbe ne bo mogoče spraviti z dnevnega reda. Ta vprašanja bodo ostala odprta tako dolgo, dokler jih Avstrija ne bo rešila in izpolnila svoje obveznosti tako, kot ji to nalagajo jasna določila državne pogodbe.
Če pa kancler kljub temu govori tako prepričljivo, mora imeti svoj vzrok. In tega očitno tudi ima: kajti isti dan, ko je dal Jugoslaviji vedeti, da bo morala kmalu biti zadovoljna, je bila na Dunaju — seveda čisto slučajno časovno sovpadanje! — objavljena vest, da je avstrijska policija pred leti obvarovala jugoslovanskega predsednika Tita pred umorom.
Zdaj torej vemo ...
Spustiti so mačko iz Žaklja
V zgjM;f?M čgjK /e Mo v MJg, ^reJfjfTM pg ;gJ/ /z Kj; troJ/MJ po/Z;ZJcw Mg JežeM /M JržgVM/ rgtM veJMo jpe; j//jg;Z o po;reJ;, Jg M JozMO Mzorg/Z JorojJZ 5/ofeMc/ ZzJrg;/ novo voJjrvo, Mr M jfJgM;/ preJjrgfM/J/ oJJ/gM;g;o poggjgMjg z f/g Jo	;orfj Me j/%-
ž/;o več McrejozM MMMjjZMf. Na poJ/gg/ fe ZMg/o ČHtČMC /og/Je je pr/j/o ce/o že Jo pojJgjof, M J; pojgzMčzMe zaveJne 5/ovfMce pr/-JoJZ/Z zg jMOfgMje neM- „:re^e Me" (g/e; ;gj/ č/gMfJ „ .47 e J Mg/M; r:7 žčoJgJof" Mg 3. j;rgM/), ceM Jgr ;e we jjgpg; pofeM/o po J p/gjčezM Jo/očeMe ;g;Moj;Z.
7'oJg zJg; jo /zpKj;JZ MzgčJo /z žgJ/jg,- fe JM/ ;e Mg oJjgf-/;eMg vej; o KJtgMov/fv/ Mf Je „j;rejMe zveze JoroIJZJ Mgro Jnr J jMp-MOjZ/" ZDgcJff rJgM J Jer KgrMfMer Vo/MgrgppeMj. PoJgjM/J fe (M/o rečcMo) č%JMe tvorbe ;e /Mg. /Ve/rMM; Pgrgj/j /z Jf/jg Jg, M je ;e -— Jo; JfrezMo v MM — preJjfgvi/ M; „g/gj pgrMefi" v zMgM;'-j/MjJczM vprgjgM;g.
Ne Jg /J je poJrojMfje jpgjčg/Z v „pgwe;Me" zgMj/Z „pg?Met-Megg" preJjtgvM/M je Jo/; „pg7M0fM0gg" zgroJJg Move „ZMgM;j/MjJc" orggMizgezje (o ?e; pgzMe;/ /M pgrMefMOj;/ ZzMgjo MZMog/ že /z Joje-JgM;/J pozMgMjfev /M ZzMjeM; Jovo/; Jo/očeMe preJjtgve/), pg ;e o J ;gJZJ pojgv/J frejg /e z vjo rejMOj:;o ;M oJ/oČMOjf;o oJjoJZ;/ Mg-JgMe, pg Mg; pr/Jg;'g;o /z Mfere Jo// jfrgMZ, Jg J/ Mg ;gJo KMMZgM MgčzM jMjg/Z rgzJvg/gfz JorojJe S/oveMce. /čg;J preveč oč/fMo ;e, Jg poMJe v rejMzc/ pr/Jgjgjo oj JrggoJ. 5g; veMJgr /Mg. PgrgJ/j M/ že j fe?M, Jg je ;e eMJrg; pojfgvz/ Jo; ž/v p/gJg; Mg ce/ovjJo cejfo, vzJzzJZ/ zgMzzMgM;e v/joJ/J ZM Mg;'v/j;z'J po/zZ;'ČMz'J Jrogov, Jg jo gg jpre;e/z Me /e preJjeJMzJ OVP 7*gzzj /M JgMc/er XrezjJy, Mzgrveč ee/o zvezMz preJjeJMzJ N/rcJjcJ/gger.
Če pg ;e JgMc/er XrezjJy, J/ ;e rgvMo v zgjM;ezM čgjzz poMovMo ZM ze/o MeJvozzzMMO govor// o ;eM!, Mg; JorojJZ 5/oveMc/ preMj//;o, JJo Mg; Jz' ;/J v JoJoče zgjZopg/, zzzorJg zMe/ v Mj/z'J zgJe „preJ-jZgVM/Je", Jo; je pOMZz;g;o z Movo orggMzzgczjo, po;ezM Mzzz J ;gJZ zz-J/rz /gJJo jgMzo čej;/;gZMO. 7čg;;Z j ZgJjMo /zJ/ro J/ poj;g/o ZzzJ/ po-vjezM oč/;MO, JgJo j/ zgZMz'j/;g MgJg/;M;e „rejevgM;e" 7MgM;jzMjJegg vprgjgM;g.
RADIO — TELEVIZIJA
JUGOSLAVtJA
SOBOTA, 20. H.: 10.00 Šo!-ska oddaja — 13.25 Nogomet — 16.00 Košarka — 18.10 Obzornik — 18.30 šoianje Toma Browna —
19.30	Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepo-iitični komentar — 20.00 3ohny Mathis —
21.00	Poietne ieije — 22.25 Dnevnik — 22.45 625.
NEDEUA, 21. 11.: 8.25 Poročita — 8.30 Za nedetjsko dobro jutro — 9.05 625 — 9.45 Sataš v matom ritu — 10.40 Otroška matineja — 11.30 Ljudje in zemtja — 12.30 Poročita — Nedetjsko popotdne — 16.45 Ztati gong — 17.30 Nogomet — 18.25 Siva obata
—	19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Beti križ — 21.05 Kotor — 21.35 Dnevnik — 21.55 športni pre-gted.
PONEDEMEK, 22. 11.: 8.10 šotska oddaja
—	16.20 Kmetijska oddaja — 17.20 Nori besednjak — 17.35 Zužetke — 18.00 Obzornik
—	18.15 Nega botnika — 18.45 Mtadi za mta-de — 19.30 Dnevnik — 20.00!grazognjem
—	21.15 Kutturne diagonate — 21.55 Mozaik kratkega fitma — Dnevnik.
TOREK, 25. 11.: 8.00 šotska oddaja — 17.15 Zapojte z nami — 17.30 Debetinko — 18.00 Obzornik — 18.15 Ne prezrite — 18.45 Koroški otroški zbori — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.55 Vino in kruh — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 24. 11.: 8.10 Šotska oddaja — 17.15 Nina in tvo — 17.30 ttatijanski muzeji
—	17.55 Obzornik — 18.10 Po stedeh napredka — 18.45 Gtasbeni amaterji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna — Miniature — Dnevnik.
ČETRTEK, 25. 11.: 8.55 Prenos iz skupščine SFR3 — 14.00 šotska oddaja — 17.20 Beti dettin — 17.55 izumirajoči svet — 18.45 Odprava zetenega zamja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Kam in kako na oddih — 20.10 V živo vmes poročita.
PETEK, 26. 11.: 8.55 Prenos iz skupščine SFR3 — 14.10 šotske oddaje — 17.10 Križem kražem — 17.25 Morda vas zanima — 17.55 Obzornik — 18.10 Ansambet Borisa Tergtava in Henčkov ansambet — 18.45 Od drevesa do hiše — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 2e dobite? — 20.35 čikaške utice —
21.30	Dvojno zavarovanje — 22.40 Dnevnik.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 20. 11.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mtadina poje — 11.03 Sedem dni na radiu — 12.40 Vese!! domači napevi — 14.05 Kaj vam gtasba pripoveduje — 14.25 S pesmijo in besedo po 3u-gostaviji — 16.00 „Vrti!jak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Gremo v kino — 19.45 Z ansambtom Jožeta Kampiča — 20.00 Radijski radar — 21.15 Za prijetno razvedrito
—	21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden do 4.30.
NEDEUA, 21. 11.: 6.15 Danes je nedetja — 8.07 Radijska igra za otroke — 8 40 Sktad-be za mtadino — 9.05 še pomnite, tovariši. — 10.15 Prvi aptavz — 11.15 Voščita
—	13.20 Nedetjsko reportaža — 14.05 Ne detjsko popotdne — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.45 Giasbene razgtednicd —
20.00	V nedetjo zvečer — 22.20 Skupni program 3RT — 23.15 Ptesna gtasba za vse
—	0.05 Gtasba do 4 30
PONEDELJEK, 22. 11.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.40 Vedre metodije — 11.03 Za vsakogar nekaj
—	12.40 Pihatne godbe — 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom — 14.30 Voščita —
16.00	„Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.25 Zvočni signati — 19.45 Z ansambtom Zadovotjni Kranjci — 20.00 Kutturni gtobus
—	20.10 Operni koncert — 22.20 Popevke izjugostovanskihstudiev — 23.15Za!ju-bitetjejazza — 24.00 Poročita
TOREK, 2S. 11.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota— 9.30!zgtasbenihšot — 11.03 Promenadni koncert — 12.40 Po domače — 14.04 V korak z mtadimi — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Obisk naših sotistov — 19.45 Z ansambtom Atija SoŠsa — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.30 Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugostovanske gtasbe — 23.15 Popevke se vrstijo — 0.30 Gtasba do 4.30.
SREDA, 24. 11.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.25 Zapojmo pesem — 11.03 Po svetu gtasbe — 12.40 Pihatne godbe — 14.05 Ob izvirih ijudske gtasbene umetnosti — 14.30 Voščita
—	16.00 „Loto vrtitjak" — 17.00 Studio ob
17.00	— 18.05 Odskočna deska — 19.45 Z Ljubtjanskim jazz ansambtom — 20.00 Ljub-tjanski umetniki v Ljubtjani — 22.20 S fe-stivatov jazza — 23.15 Revija jugosiovan-skih pevcev zabavne gtasbe — 0.03 Gtasba do 4.30.
ČETRTEK, 25. 11.: 6.20 Rekreacija — 8 08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Stovenske tjudske v zborovskih in soti-stičnih priredbah — 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po žetji — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Kaj radi postušajo — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 !z domačega opernega arhiva — 19.45 Z
#	Srečanje ribičev i izobraževalnim programom
v nedeljo 21. nov. 1976 od 14. do 22. ure. Vodji: Lado Hajnžič, Sepp Mucher
#	Govorništvo — začetni seminar od sobote 27. nov. ob 15. uri do nedelje 28. nov. do 13. ure. Vodji: dr. Vospernik, mag. Merkač
#	Slikanje na steklo od sobote 27. nov. ob 15. uri do nedelje 28. nov. do 17. ure. Vodja: Sr. Metohija
#	Starost — dozorela mladost, od ponedeljka 29. novembra ob 18. uri do četrtka 2. dec. do 14. ure. Referent: Ciril Demšar
Jčg;o/ijJi Jo?M projue;e
.SoJg//;gj
,4-9/2/ T/Mje/rg/MgcJ
ansamblom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe metodije — 22.20 tz stovenske titerature za pihatni trio
—	23.15 Popevke in ritmi — 0.05 Gtasba do 4.30.
PETEK, 26. 11.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota— 9.30 tz gtasbene tradicije ju-gostovanskih narodov in narodnosti — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 12.40 Pihatne godbe — 14.05 Gtasbena prav-tjica — 14.30 Voščita — 16.00 „Vrti!jak" —
17.00	Studio ob 17.00 — 18.05 Vetiki interpreti — 19.45 Z ansambtom Vitija Petriča
—	20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.15 Jazz pred potnočjo — 0.05 Gtasba do 4.30.
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA, 20. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 21. 11.: 7 05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDELJEK, 22. 11.: 13.45 Cetovški radij ski dnevnik — tz tjudstva za tjudstvo: Ma rijaGatte, p d. KavharcavRadnivasi.
TOREK, 25. 11.: 9.30 Narodno zabavni an-sambti — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeteno.
SREDA, 24. 11.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Samospevi — Koroški pesniki: Peter Kersche.
ČETRTEK, 25. 11.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Mtadi o sebi.
PETEK. 26.	11.:	13.45 Cetovški radijski
dnevnik — Kar po domače.
Lutkovna $kupina Koroške dijaške zveze Iz Celovca vabi na lutkovno igro
RDEČA KAPICA
#	v petek 19. nov. 1976 ob 14.00 url v !jud:kl šoli
v Žvabeku
ob 15.1$ uri v župnišču v Kazazah
#	v Mboto 20. nov. 1976 ob 12.30 url v IjudM šoli
v Sele-Kotu ob 15.00 url v goztllnl Adam v Svečah
#	v nedeljo 21. nov. 1976 ob 14.00 url v župnišču
na Kotanjah ob 16.00 ur) v goztilnl Pušnik v Ločah nad Baškim jezerom
Prireditelji :o doven:ka prometna društva
Izdajatelj- zaloinijk in lastnik: Zvera slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado 3anežH; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: 7021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse !0, telefon 32550 -Tiska: Zaloiniška In tiskarska druiba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.