F na t. _ M. ' > $»■ * V' . .. V, • v^f ^ /ft , . -T'"-- » »v/ * t p* i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljaiie t , > - po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. SO kr. Izubijani 21. februarja 1883. Obseg: Živinorejcem O načinu nabiranja in shrambi semena nekaterih gozdnih dreves Pripra stol za molžo Amerikanske gnoj vile. Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje.) Da zajec ue ogloda sadnega drevj Mlade golobice hitro in dobro spitati Gospodarske novice. Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Je li v resnici še en kmetijski ali politični časnik Slovencem po treben? Pozi Odg ministra Taaffe-a na interpelacijo dr. Herbsta zarad dunajskih časnikov „Tagblatt u m Vorstadtzeitung" v seji državnega zbora 16. februarij n t. 1. Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari. se večkrat premeša. Suho se hrani v vrečah in ostane Živinorejcem ! dve leti kaljivo. Brestovo se ali v začetku junija me dozori uže konec meseca maja Koj ko posamezno seme z dre Da se doma izrejena govedina čistih vpeljanih nenje se vrši tako, kakor pri javorovém semenu vesa odletuje, naj se nabirati prične. Nabiranje in hra- Če plemen, katere država podpira, bolj širi, da se vsa tako ga pa koj vseješ, ko si ga nabral, zrastejo sadike še prirejena lepa govedina redi za pleme, hočejo „Novice" tisto leto skoro čevelj visoke rade posredovati med onimi našimi živinorejci > ki želé Jesen ovo seme je meseca oktobra zrelo odle prodati tako plemensko živino, in takimi, ki jo tuje pa pozimi. Včasi se še dolgo v spomladi na drevji želé kupiti. Ponudbe za kup ali prodajo z natanč- nahaja. Visi v šopkih na koncéh vej m se po lestvi nim imenom in bivališčem gospodarja, s popi- do njega pride. More se tako nabirati, kakor javorovo plemena, spola, starosti in cene živine seme. Potem naj se dobro posuši in v vrečah na zrač som naj se pošiljajo vreduištvu „Novic", katero bode take nih krajih hrani. Kali še le v enem ali dveh letih ponudbe proglašalo brezplačno. zato je dobro ga precej sejati G a b r o me dozori, kakor v oktobru in odleti s perjem vred nacmu nabiranja in shrambi semena se, kakor jesenovo seme jesenovo, v mesecu Nabira, hrani in seje nekaterih gozdnih dreves. Bukovo seme (bukvica) popada meseca septembra ali začetkom oktobra z drevesa^ tleh in očisti ga z vejenjem smeti. Ce dela ogniti, pogrni, predno popada seme z drevja, rjuhe po tleh in oteplji bukev. Seme popada na rjuhe. Hrani Lipo jem vred z drev nih me dozori v mesecu oktobru in s per popada. Nabira se po tleh > zrač Pograbi seme po se pa hočeš tega ajih posuši in v vrečah hrani Topol zaplodujemo z mladikami kako je znano Hoj ali jelk VVliiVaiXli , lvHiL\.\J , JV ^uuuv. m e dozori v gorkih krajih konec meseca septembra, v mrzlih nekoliko kasneje Ko se opazi le nekoliko semena po tléh, naj se z na potem seme na zračnih in ne premrzlih krajih. Moreš biranjem prične. Odtrgujejo se šterži in doma na rju ga čevelj na debelo nakopičenega pustiti ravno tako hali na solncu posušé. Ti se večkrat z grabljami pome na debelo pa tudi s slamo pokriti, rabi. spomladi, ga po- šajo, da seme iz njih pride. Luskine in peruti se tudi z mešanjem od semena ločijo. Seme se rado vgreje Ce nima vlažnih tal, kali še le drugo leto. _ . Hrastovo seme dozori meseca oktobra. Piškavi zato naj se na zračnih prostorih hrani, kaljivo ostane želod popada prvo z drevesa in naj se odstrani ? drugi pa o suhem vremenu pograbi, očisti smeti in hrani na zračnih, ne premrzlih prostorih. Najboljše se ohrani v pa še do prve spomladi Borovo seme je v mesecu oktobru zrelo ? izleti v spomladi. Nabiranje se prične meseca no sodih med mahom in peskom ; da se pa temu delu ogneš ga koj posadi. Brezovo seme se meseca avgusta z se zleze na drevo, v pripravljeno vrečo nabira. Posuši naj se na zračnem kraji, z rokami zmane in přeseje. Hrani se na zračnih prostorih; po tleh razprostreno se mora večkrat pomešati, da se ne spridi. Seje se drugo spomlad. vembra in trpi do spomladi Ker se seme v šteržu dobro ohrani in se na spomlad koj poseje, se more y mesecih februariju in marcu nabirati. Nabiranje se vrši, da se zleze na drevo in odtrgujejo šterži ali drevo poseka. Na zračnih in suhih krajih hranjeni šterži se ne spridijo Smrek m dozori v mesecih oktobru in novembru, izleti pa še le spomladi. Nabira in hrani se ? na Jelšino seme, dozoreno meseca novembra, bira, hrani in seje se kakor brezovo seme. Javorovo seme dozori meseca oktobra in odleti z drevesa v novembru. Seme se nabira na drevesu, ker je pobiranje po tleh zamudno delo. Če je brezvetrino vreme, pogrnejo se rjuhe pod drevo in seme otrese. Hrani se redko razprostreno na zračnih krajih, kjer naj kakor borovo seme. Mecesnovo * m je v mesecu oktobru zrelo z dreves popada še le v spomladi. Navadno so še stari šterži na drevesu, razločujejo se pa od novih po sivi barvi. Nabira in hrani se kakor borovo seme. Uže to leto poslali smo velik znesek krvavo zasluženega denarja za gozdno seme v tuje dežele. Naj se toraj v prihodnje vsaj za domače potrebe doma nabira, da ne bode treba za kilo po 1 gold. 20 kr. na tuje po šiljati Ako znajo Nemci gozdno seme brati Bodala na vilah so ga ne znali tudi Slovenci kakor uni! j ko imajo zakaj bi leseni iz amerikanskeea hrasta tanjkega jekla, ročniki pa no take gozde gnoj se ž njimi lahko nabada y vile vse so prav lahke, ker so bodala tanjka, pa • p • \ * • . • • se ravno zato tudi lahko razmika, ker se tanjka, gladka bodala ne zadirajo v guoji, in delavec se s takimi vilami veliko manj vtrudi, tedaj v tistem času mnogo več prekida. . ker Pripraven stol za molžo. nas se nahajajo vsakovrstne koze, stali z eno . .Pa tudi stal° za vile je pripravno in dobro dvema, tremi iu štirimi nogami, katerih se po- imajo vile zmiraj svoje mesto, so na suhem in ni ne 7-. — — ----7 ------ --- ---------, ttuuuiiu OV/ J7U- « j •> --------î ~w wuu^ui AU. JJ.1 li C Ujejo majarce in kravje dekle, kedar molzejo krave, varnosti, da bi se kdo na nje zbodel na ojstrih bodalih Dostikrat molzejo krave celó brez stola, toda ako pri tem delu mleko onesnažijo ali ga mnogo zlijejo po gnoji zadeva škoda gospodarja, akoi ako se potikale po kotih o takih malih Današnje „No\ ečah edko kedaj kaj izvé obris stola v ta namen podajaj Kmetijska družba kranjska in njen glavni ki je zeló pripraven in se tako lahko sostaviti dá, da ga vsakdo prav lahko y lično in trdno izdela v pol uri. Vžagate se dve stra po 25 centi niči namesto nog, odbor (Dalje.) Iz podpor za mlekarst v o posredoval je glav da se je osnovalo v Bohinji trinajst mleka metrov visoki. Med stranicama vdela se deska (C na podobi) naprej viseča, kateri se pribije na nogo deska (D na podobi), tako da sega za palec čez desko C, na katero odbor škili zadrug, katera so zdaj gonosna za ves okraj gledna podvzetja in bi a stroške Razun tega dosegel je glav odbor na državne d zorni k je vodil, podučeval in nadzoroval za mlekarske zadruge, kateri dosegel je dalj se ima postavljati posoda, v katero se molze, ki sicer visi proti kravi, pa ne more zdrčati pribij stol. Na zadnje druge devetnajst podpor od 100 do 300 gold, za za se še vrhu stranic deska B, sedež za ono t ki molze. Tako se naredi s prav malim delom v ta namen res pripraven stol, katerega bo vesel vsak, kdor ga koče ri darila za zboljšanje planin; o podporo 500 gold, za zgradbo planinske rabi 5 toda naročiti se mu mora o popot podp 200 old za gosp. žup boto o mije do čistega y da ga vsaj vsako so- nika Mesarja, da se je šel podučevat na Predarelsko o izdelovanji različnih vrst za kupčij t Amerikanske gnojne vile. podp pnpravnege sira ; 600 gold, za popotni poduk gosp Znano je, da so nas naselj župnika Mesarja o mlekarstvu, sirarstvu, planinstvu živinoreji in o računovodstvu pri sirarskih zadrugah o v Ameriki v marši podp po 30 gld. za dva mladenča, da sta čem prekosili, v velikanskih podvzetjih, v strojih itd Posebno nas pa skušnj uči da je poljsko orodje ame rikansko tako lično, pripravno in trpežno, da do zdaj v Evropi še ni doseženo Amerikanci imajo jeklo in les za poljsko orodje tako dobro, orodje pa za vsak namen tako dobro premišljeno izdelano, da ga do zdaj še prav veliko v Evropi prodajo. Kdor je za poskušnjo kaj ta- cega kupil, se je gotova sam uže prepričal, da pri nas kaj enacega ne dobimo in da ga tudi najboljši mojstri ne znajo izdelati. se šla sirarstva učit na tolminske planine Iz podpore za poljedelske stroje preskrbe! je glavni odbor: za lastno zbirko pa deloma za splošno rabo: stroj za izdelavanje lončenih cevi za drenaže, stroj za čiščenj žita stroj s katerim se luši turšica y ročno mlatilnico škoporeznico, stroj za trenje lanu s 4 železnimi valjarji različnih dre\ > za oranje ročni ruvač za čistenje senožet, dvodelno brano, različnih, ročnih angleških orodij, dvokolnico s sodom za prevažanje gnojnice, trombo za gnojnico, priprav za izdelavanje lanu po belgiškem načinu (so se razdelile podružnicam), 25 Schobesbergerjevih ročnih lušivnikov za turšico, Zugmajerjeva drevesa, katerih eno dobila je občina trzinska. drevesa obračalnike brabantske brane. y ročne mlatilnice, strojni trlici za lan. Na dalje se je občinam in zadrugam oddalo 29 mla tilnic in se s tem vpeljalo v deželo okoli 300 mlatilnic Za d gled gnojišča razdelila so se po 30 gold » 7 daril po 60 gold., _ ... 100 podučnih knjižic s podobami, kako se imajo I u natisnjeni podobi kažete po petero gnojnih vil gnojišča napravljati, kako z gnojem ravnati, da si go- spravljenih na stebru ali na pažu. spodar pridela mnogo in dobrega gnoja Iz gozdnih podpor pripoznala in dala so se za pogozdovanje: 1 darilo 100 gold., 2 darili po 40 gold., 1 darilo 25 gold., 2 darili po 20 gold. Razdelilo se je na dalje 500 funtov različnih gozdnih semen in 100 podukov o tem. Znano je, da so kasneje, zdaj uže dalj časa porabo gozdnih podpor dobile v roko državne gozdne gosposke, pri nas v deželi gozdno nadzorstvo v Ljubljani, katero je tisuče in ti- suče različnih sadik gozdnih dreves razdelilo brezplačno. it Za zboljšanje pustih zemljišč, senožet, pašnikov in planin razdelilo se je enajst daril po 30 gold. Podkovska šola, v kateri je pokojni njen vodja nad trideset let brezplačno podučeval razun podkov-«tva skoraj v vseh druzih predmetih slovenske mládenče iz Primorskega, Štajarskega, Hrvaškega in Kranjskega, izučila je 376 mladenčev, kateri kot umni kovači, dobri živinozdravniški pomočniki, razumni ogledniki živine in mesa prav mnogo koristijo naši živinoreji, so posebna zasluga našega pokojnega tajnika za vse slovenske dežele. Tudi za popotni poduk prosil je glavni odbor in izprosil pri vladi izdatno podporo, in kakor jo je porabil za podučevanje v različnih strokah poljedelstva, o živinoreji, o sadjereji, o trtoreji, o kletarstvu, o izdelovanji prediva itd. je dokaza dosti, da je glavni odbor prav rad zmiraj raztezaval delovanje svoje prvi od zelene mize na zeleno polje. Da je želel svoje delovanje na zelenem polji še bolj širiti, kažejo mnogoletne in utemljene prošnje glavnega odbora za napravo kmetijske šole za Kranjsko in za popotnega učitelja. Pa tudi poskušnje na lastnem vrtu kmetijske družbe na Poljanah niso tako ničeve, kakor jih nekateri nagloma radi obsojajo. — Če se omenjajo napake na vrtu, kar je prav, zahteva pravica, da se ne prezirajo tudi njegove dobre strani. Glavni odbor trudil se je zmiraj, vsakovrstna nova semena in rastline, katere so se prikazale na širokem polji kmetijstva, poskušati na vrtu, in ako se je poskušnja potrdila, širiti novo nasvetovano rastlino med domačimi kmetovalci. Tudi pretekla leta sejanih je bilo na vrtu več vrst novih pšenic, rži, ajde, krompirja itd. Posebno gledé novih vrst dobrega in dražega krompirja, ki se priporoča za kupčijo v mestih, se sme ponašati kmetijske družbe vrt, da se je seme po njem vpeljalo med naše kmetovalce. Tudi za sadjerejo dežele koristil je vrt kmetijski mnogo, upamo pa, da bode koristil še več, ako se vpelje pridelovanje in brezplačna oddaja požlahnenega sadnega drevja v velikem številu. (Dalje prihodnjič.) sadno drevje koristna, in pa, ker se zajčji drob pri trgovcih z divjaščino prav lahko dobi čisto ali skoraj zastonj. Mlade golobiče hitro in dobro spitati priporoča se sledeče: Golobiča okrog 20 dni starega, ko mu začne rasti perje, spravi se v zračno pa temno posodo. Tam se pita vsakih 4 do 5 ur po trikrat na dan s kuhano turšico; natlači se mu v kljun vselej po 30 do 40 zrn, in v 10 do 12 dneh je golobič tako lepo opitan, da se uvrstuje med najboljše jedi. _ M mm _ _ _ il daje sadjerejcu dvojen dobiček. Znano je, da se beli trn za žive plote najrajše porablja. Skušnje so pa potrdile, da se na beli trn tudi cepi. Ko obrezuješ živ plot iz belega trnja, pusti lepše in krepkejše mladike. Vzemi bolj čvrst cepič od puter-nice ali enakih hrušek in vcepi ga na beli trn. Take hruške so rodovitne in prinašajo kaj lep sad. Skušnja naj uči naše gospodarje, je li temu res tako! Gospodarske novice. M i »B » HH Kaj vse živina požre. Mlad žebec požrl je dne 20. novembra 1. 1878. ple- hast, obod, na katerem so se mu dajali svaljki (zdravilo). Dne 27. januarija leta 1881., tedaj po preteklih 2V4 letih, našel se je ta 5 centimetrov dolgi, 3 centimetre široki plehasti obod med ravno od konja odšlem blatom in konj je bil ves čas popolnem zdrav, ne da bi se bila pri njem zapazila najmanjša bolehnost. — Nek živinozdravnik našel je v čevih konja, katerega je večkrat klalo in ki je poginil za boleznijo v želodcu, ključ, ki je po dolžini meril 11 centimetrov. Kdaj se po vsi zemlji žanje? V Avstraliji, Novi Zelandiji, večem delu Chile in enih delih Argentine žanje se meseca januarija; v izhodni Indiji začenja se žetev meseca februarija in se nadaljuje v njenih proti severu ležečih delih meseca marca; v Mehiki, Egiptu, Perziji in Siriji žanje se meseca aprila; v severnih delih male Azije, na Kitajskem , Japonskem, v Tunis-u, Algieru in Maroki pa meseca maja. Kalifornija, Spanjska, Portugiška, Laška s Sicilijo, Grška in južna Francoska žanjejo meseca junija. Ostala Francoska, Avstrijsko-Ogerska, južna Ruska in veči del severno-amerikanskih združenih držav žanje meseca julija; za temi sledijo Nemška, Belgija, Nižezemska in Kanada meseca avgusta. Šotska, Nor- If veška in Švedska, del severne Kanade in severni del Ruske žanje meseca septembra; najviši kraji Ruske in Finske spravljajo pa svoje pičle pridelke meseca oktobra. — Gotovo so pa še kje v gorkejih krajih med morjem kraji, ki svoje pridelke spravljajo meseca novembra in decembra, tako, da se vse leto vrsté vsa dela po naši okrogli zemlji. Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podkagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Dalje.) XX VI. Cornov kanal. Ta kanal je prvotno imel namen, sprejemati vse vode in stranske potoke, ki prihajajo iz gorovja, leže- * Da zajec ne ogloda sadnega drevja, priporoča neki Strauwald sledeče, deloma znano sredstvo. Obvarovati sadno drevje pred zajci, namazavam debla dreves pred začetkom zime z mešanico obstoječo iz apna, ilovice in vode, kateri pridenem zajčji drob. Dve leti rabim to sredstvo s popolnim vspehom. Na Nemškem v Šleziji, kjer je zeló veliko divjaščine, so se s takim mazilom namazala vsa brezštevilna sadna drevesa, ki so nasajena ob vélikih cestah, in — zajec ni oglodal ne enega drevesa. Priporočam to mazilo, ker je mešanica apneno-ilovčastega belila sama na sebi za čega proti severu ljubljanskega močv ljavati neposredno v Ljubljanico , in sicer ravno pred ljubljanskim mestom; vendar te naloge nikdar ni mogel izvršiti, ker ljubljansko močvirje tako malo pada in jih odpe- se z znižanjem dna dospelo po moči do spodnje zemlje, da bi se tedaj zamogla odstraniti deloma jako debela šota. /Vko preidemo k podrobnosti posameznih naredeb, Kakor kaže dotični podolžni profil, imel je tudi pad kaže nam podolžni profil, da je možno velik kos viso- struge Cornovega kanala zaradi raznovrstnih nekaj posebnega na sebi ; kajti pad ima odlomke, ki so poprav kega močvirja izkopati, če napravimo Zornici globokejšo bili menda narejeni tako, kakoršno je bilo strugo in naredimo njenemu dnu prvo teme pri hektom tedanje 10; imenovani profil nam lalje kaže, da bi se s tem mnenje projektantov o potrebnosti hipnega poglobočenja, tudi skorej gotovo popolnoma dospelo do spodnje zemlje, niso mogli dati, kako daleč da sega njihovo ker bode v prihodnje prihajalo v Cornov kanal manj iz a računa si podjetje To pa je bilo tudi komaj mogoče, ker v istini ni potrebnega pada, da bi se tehtno pomagati zamoglo Jaz menim, da se mora Cornov kanal podnebne in manj izpodtalne vode. Od hektom. 10 do 18 je šota najbolj debela, a zra ven leži tako globoko, da se tu ne bode mogla popol tukaj kakor tudi porabiti kolikor mogoče njegov pad bode pridobil z znižanjem najviše vode Ljublj C, -----------O----- 7 — —--ť^ť^1 ker je uže nem izkopati; izsušila pa se bode s tem, da se bode , vuiuu T JvciLiti,!, xv^i užit. nem i/i, í^ousiid, jjo, oc uuue s tem, ua »t? uoue pri projektiranem reguliranji primerno obdržati, naredil od hektom. 18 naprej nov odtočni jarek dol do ki se Tudi Bevškega kanala. Med hektom. 18 in novim temenom pri 28 + 50 pa obstáném, da je ta kanal uže mnogo koristil lokalnemu bode skorej gotovo zopet mogoče šoto odstraniti, ker izsušenju zemljišča in zato menim, da naj tudi ima v se spodnja zemlja vzdiguje. prihodnje enako nalogo Svetu, ki leži med novo narejenima temenoma hek-kot glavni izsuševalni vodotoč, ki bi zamogel tom. 28 + 50 in 37, odvzame izpodtalne vode Loški vodo odpeljevati samostojno v Ljubljanico, zamore se kanal ter jih odpelje v Ljubljanico; na tej daljini šota Cornov kanal porabiti le v svojem zadnjem koncu Ako je ta misel prava, tedaj mora tudi način reguliranja izvršiti se po druzih načelih, ako hočemo nameravano svrho doseči. ni kaj debela in lahko se bode popolnem izkopala. Med hektom. škega kanala, potem izpodtalne vode po Goriškem kanalu v Ljubljanico. Dragomirski kanal je namreč 37 in 55 -f- 50 tekó vode Dragomir kažeta : Pad dna struge in situacija sedanjega kanala nam stranski jarek Cornovega kanala, ki se va-nj izliva. da se ga Zornica dotika in da sprejemlje nje Spodnja zemlja se bode na tem kraji večidel do- gove izpodtalne vode od hektom. 18 naprej, kj haja teme Cornovega kanala segla. (Dalje prih.) se na «v ^ ' ttuucwu, , da Bevški kanal do sedaj ni imel nikake zveze s Cornovim kanalom resnici še eden kmetijski ali politični časnik Slovencem potreben? (Dopis iz Notranjskega.) Če le malo prosteje dihamo in nas zanjka na vratu ne duši, počnemo se gibati, kakor mravlje na mravljišči da se je Lukovški kanal križal s Cornovim ka- v vročem poletnem dnevu, in vsak, če si le upa pra-nalom pri hektom. 63 in odpeljaval izpodtalne vode med vilno slovensko pisati, hoče kak list izdajati. da je Loški kanal do sedaj sprejemal vso vodo iz jarka med temenoma pri hektom. 18 in 40; da je Goriški kanal odvodil v Ljubljanico izpod-nebno močo, ki je pritekala po Dragomirškem kanalu, in izpodtalno vodo med hektom. 40 do 63; hektom do 67 , da se je Drobentinka sicer križala s kanalom a Eden pravi : „izdajali bomo samo kmetijskega in obrtnijskega zadržaja list, s kratkočasnim berilom, ki bo podoben nemškim listom „Oekonomu" ali „Landw. Zeitung". Lepa misel, ali mi nismo Nemci in s tem je da je še le od Radne dalje kanal jel padati dol vse povedano. Ni še dosti, ako si se temeljito naučil da je tudi njegove povodnji izlivala tja do Radne in dalje do Ljubljanice; do svojega konca pad kmetijstva, kajti neki kranjsko-nemški baron je rekel: cvikarjem na nosu, rokovicami Ako tedaj hočemo porabiti pri Cornovem kanalu ki se bode pridobil pri njegovem izlivu v Ljublja- na roki, s solnčnikom v roki in špičastimi čevlji na cilindrom na glavi nico, kakor tudi pri posameznih zgoraj tokih in ako hočemo y sinih od da bode izdatno opravljal svojo nogah se pri nas ne kmetuje in ne teše". Na Dolenjskem se vsede drug možakar za mizo nalogo vmes med izsuševalnimi grabni, mogoče je to vzame pero in napiše članek, ki se glasi: „Kmetom, samo z naslednjimi pogoji: posebno Dolenjcem, naj se izdaje nov list. Podoben naj bo koroškemu „Miru" in pisan v takem jeziku, kakor je mora sprejemati v-sé one vode, ki prilezejo iz viših krajev na močvirje, da tako kolikor mogoče Bleiweis T) iz začetka „Novice" pisal. a Bi ne bilo izsuši tisti kos močvirja, ki se nahaja med njim boljše v ta namen „Novice" porabiti? Ako štirje naročé in tržaško cesto y » Novice", stanejo toliko, kakor „Mir". Ce jih pa na morajo se z njegovim posredovanjem te izpod- roči osem ljudi, stanejo talne vode speljati namreč v gori polovico manj ko „Mir". Skrbite imenovane odtoke, za to, da si naroči vsaka vas po en iztis „Novic", stale j v Zornico, v Bevški kanal v Loški kanal, v Goriški kanal, v Lukovški kanal, v Drobentinko, in konečno v Radno; bodo vsacega posestnika morebiti le en „groš". Ob nedeljah popoludne naj čita pod vaško lipo eden tako naročene „Novice", drugi naj ga poslušajo in namen je dosežen ! Na Notranjskem sedé gospodje okoli bralne mize in modrujejo: Eden pravi: „poglejte „Narod", kako je su- odtoki pa jih morajo izliti brez vsacega zajezovanja so ga pisatelji. hoparen. Prinaša sama „naznanila", nič dopisov, saj to ne more biti drugače, ker dopise v koš meče, zapustili u v Ljubljanico, v glavni močvirski recipijent. Drugi obira zopet r Novice". Sicer jih ne bere, vendar so slab list itd. Kmalu potem čitamo tem smislu sem reguliranje Cornovega kanala v tržaškem slovenskem listu: „Novice" imajo zmirom projektiral in zraven se ve da na to se oziral, da bi manj naročnikov, če nehajo izhajati, jih ni čisto nič škoda" itd. To so pravi „Biedermajarji". Gospoda, Spisa ostaneta lastnina učiteljskega arustva ptuj primite za peresa in napišite duhovite članke, zagotovim skega, katero si pridrži pravo, ju založiti in ju razpro itd To so pravi „Biedermajarji Gospoda Spisa ostaneta lastnina učiteljskega društva ptuj vas, „Novice" in „Narod" vam bosta srčno hvaležna. Konečno velé Gorenjci: „Kdor se čuti sposobnega naj z dobrimi dopisi slovenske liste podpira in razširja Združimo svoje moči » Slovenski Narod in Slovenec ZjU.rUZ.llIAU OVUJC UlUtl. „Uiu^uoai xu naj bosta eden političen list. „Novice" naj pa same še več sto let donašajo korenite članke o kmetijstvu in gozdarstvu. In kedar nas bo zanjka na vratu zopet dušila, lahko se je bomo otresli ! *) Slovstvene stvari. znavati mu je med drugimi može ? Poziv ! Učiteljskemu pripravniku, pripravljajočemu se za svoj poklic, treba je jako obilo gradiva prebaviti. Spo- ki so se trudili na šolskem polji in ki so za šolski napredek v tem ali drugem oziru kaj izdatnega storili. Gotovo bi se imelo v tej zadevi v prvi vrsti gledati na to, da učitelj pozna šolstvo in pedagoge lastnega naroda, da ve ceniti može ki so učili narod se zavedati, ter da svoje znanje v tem oziru vedno raz tudi druzih narodov » v • evaje spoznava šolstvo in pedagoge kako se godi pripravniku , ki učitelja, da bi učiteljeval slovenskemu narodu? Vse drugo se uči, samo tega ne, kar mu je se pripravlj najbližj slovenskem šolstvu in o slovenskih peda gogih se na pripravnicah skoro do malega ničesa ne poizve. In vendar so se tudi iz našega naroda rodili možje, ki so za šolo vse to zahtevali, s čimur se nem-štvo kinči, kakor da bi bila to edino le njegova lastnina. Menimo tukaj v prvi vrsti Slomšeka, blagega spomina, ki je uže pred več kakor 25 leti zahteval osmo-letno šolsko obiskovanje, ki je zahteval, da se naj šiba v šoli, če tudi ne do celega odpravi, vsaj omeji in raz umno ljale rabi ki je gledal na to da so se šole ustanov au 1 , Û1 JV/ 51VUU1 , v*«, ------- ki je spisal mnogo pedagogičnih sostavkov s 1J O,iV-> , XVA J V X luuu^v/ 1' ~ ^ O kratka, ki je bil pravi učitelj naroda. Da bi se delo vanje tega slovenskega pedagoga prvaka do dobrega spoznalo , sklenilo je učiteljsko društvo ptujsko, razpisati nagrado za eni ali dva najboljša spisa, ki bi ocenila Slomšeka kot pedagoga. Nagrada za oba sestavka bode znašala najmanj 100 gold. Da se za to primerna svota nabere, prosijo se slovenski rodoljubi, naj blagovolijo darovati prostovoljne doneske. Doneski naj se pošiljajo učiteljskemu društvu v Ptuj, katero bode vse te doneske po javnih listih pobotalo. Slovenske pisatelje pa vabi učiteljsko društvo, naj ido na delo! Tekmovanje je neomejeno. Nagrado dobita najboljša slovenska spisa, naj sta jih spisala uči teli profesorj duhovnika, uradnika ali kdor si bodi drugi slovenski pisatelj. Najlepša nagrada pa bode za dotična pisatelja zahvala, katero si bodeta pridobila ne od slovenskega učiteljstva, temveč tudi — o tem smo prepričani — od slovenskega naroda. Spisi naj se pošiljajo vsaj do konca septembra tekočega leta brez imena, zaznamovani samo s katero gasilko in z zapečatenim glasilka in v katerem pismom, na katerem je napisana je imenovano ime pisatelj î učiteljskemu društvu v Ptuj I Gospodje, ki bodo ocenjevanje spisov prevzeli raz glasili se bodo v kratkem, razsodba ocenjevalcev pa o božičnih praznikih tekočega leta. Za ta slučaj namerava se sklicati veliko slovesno zborovanje slovenskih učiteljev. dajati. Učiteljsko društvo ptujsko meseca februarija 1883. Odbon řolÍtiťne stvari. Odgovor ministra grofa Taaffe- na interpelacijo dr. Herbsta zarad dunajskih cas nikov v Tagblatt in Vorstadtzeitung v seji državnega zbora 6. februarija t. 1. p Odgovor ministerskega predsednika grofa Taaffe-a se glasi: Visoka zbornica zbornični seji dne 30. pre teklega meseca so poslanci dr. Herbst in družniki gledé » na preklic c. k. nižeavstrijskega mamestništva dovolitve dane gotovim osebam za prodajo na Dunaji izhajajočih časnikov „Neues Wiener Tagblatt Neues Wiener Abendblatt in pa „ „J^VIAV^ MiVUW auvuuuiwuu XLX ťu, stadt-Zeitung" do mene stavili interpelacij z večerno izdaj Konstitutionelle Vor v 1 Kateri vzroki so bili za vlado odločilni, preklicati dovolitev na drobne prodaje v začetku omenjenih časnikov more vlada ta preklic iz določb odstavek Kako . ti- skovne postave od dne 17. decembra 1862. opravičiti?" Ko imam čast, na to interpelacijo odgovoriti, moram se uže prej ozirati Državna temeljna postava o splošnih pravicah dr žavljanov zagotovlja v članu 13. prostost tiskovin s skli na drugo vprašanje cavanjem na pos f meje Te meje stavlj so no tiskovni in kazenski postavi Po tiskovne postave sme politič deželna oblast prodajo tiskovin v rednih določenih časih (pe jodičnih) s pravico preklica dovoliti gotovim osebam za določen okraj — s m ta pravica ni vezana na noben pogoj tedaj tudi izreči preklic Ali je po javnih ozirih tak korak opravičen to prevdarjati je prepuščeno sodbi pristojne vladine oblast-nije. Ó pravici vlade do naredbe, katero interpelacija omenja, se tedaj nikakor ne more dvomiti Kar pa vprašanj po zadeva v prvem delu omenjenega logi h storjene naredbe, so dani v bhodnih javnih h. Ako časniki uže dolgo časa in stanovitno godbe javneg transk popisujej privatnega življenj (čujte čujte na desnici), zbujajo strasti velike množice (čujt na desnici), ako so tiskovi naznanilih (ploskanje ic e po klici ž podtaklj ivih tako je! na desni) e kvariti nravna čutila velikih krog popisih pripravi prebivalstva (klici: prav dobro! na desnici, smeh na le- vici) tedaj v takih slučajih vlada nima samo prav temveč dolžnost (dobro! dobro! na desni), poslužiti se sredstev, s katerimi razpolaga, in prevzela bi veliko odgovornost, ako bi ne samo ne zavračala nevarnosti, katere iz neoviranega postopanja časnikov za javnost nastajajo, temveč jih pospeševala z nerabo svojih pravic. (Odobravanje na desni) Korist P meznih ne m bit temelj v javnih dločilne p h. db * Očitanje interpelacije, da je izvrševanje tiskovne o nadzorovanj enostransko, moram imenovati kot neute melj Natančen pregled slučajev v katerih se je sedanja vlada poslužila tiskovno-nadzornih pravic, potrdil bo, da * Opazko o „Brenceljnu u in nekem drugem listu smo pravo trdim Dokazal bo, da so tiskovno-nadzorne na izpustili, ker je zadnji pravi „Nebodigatreba". Vred. redbe po potrebi zadele javne liste b ločk i 63 na stranko, kateri služijo (UgOTor na » neje pridejo v davkarskem odseku na vrsto nove dav- vanje in veliko ploskanje na desni, nekaj sikanja in karske postave, katere namerava po dve in dve oddati smeha na levi.) * - - Naši dopisi. pododsekoma po 6 udov Gorice 18. febr. (Iz stilne imajo uže nekaj dni prav vesele dop.) Goriške velike go- zaporedoma Dunaja 18. februarija. sprejemajo pod svoja ostrešja nenavadne goste, bolj ali manj imenitne francoske plemenitaše, ki so prišli ob- 5Î Novice" na kratko telegrafiral, podali so se slovenski govori Kakor sem v zadnje iskat grofa Cham bor da. Kake namere da imajo po njim poslanci k ministru za pravosodje Pražaku ter somu navedli z dokazi v rokah mnogo slučajev brezozirnosti Go- 5 natanko znano; da pa presojujejo in opisujejo neugodne notranje politične razmere na Fran coskem silo. 5 je sodi neki grof Chambord tudi zdaj sodnijskega osobja gledé národně ravnopravnosti, spod minister bil je zadovoljen zvedeti zanesljive slučaje takega ravnanja ter je obljubil, kakor je uže do pristaši stare rojalistične stranke otovo. Kolikor se je po časnikih razgla da se nj čas prišel. Vsekakor pa je videti, da na Francoskem še zamrli Tr zdaj mnogo poravnal, da hoče po tej poti nadaljevati, in ako bi se zapreke množile, te zadeve vravnati tudi žaški „Cittadino Gradiške, katerega odlomek je priobčil 1-1. t. m. tudi je prinesel 13. t. m. daljši dopis s posebno postavo. Poslanci mudili so se pri ministru goriški „Corriere". Odstavek je kakor nalašč napisan blizo pol ure ter so ga zapustili zadovoljni z odgovorom jim danim. za slovensko politiko neke vrste, in je vreden, da ga prevedem Glasi Veliko govorice in ugibanja povzročilo je to, da je bil kočevski knez Karlos Auersperg pretekli teden dvakrat zaporedoma po dalj časa v avdijenci pri ce- loški {furlanski) vedno bolj se tako: „Da se poskusavajo dr. Tonkli in njegovi tovariši s po slov enjev anjem, ne vzbujajo mala smeha, predobro vedoči, kako zivelj italijanski in oziroma ijed sarji. Levičarski časniki začeli so ugibati, da je cesar nezadovoljen s Taaffe-om in sedanjo sistemo, da je ne pokraj koder bi vajo Slovani (Slovenci). Poglejte nekoliko „Dolleg drugače nDolina" (mora stati „Dolenja" — Op u »vuuuvivijvu u xaaiib-uiu ali ocucujju oiotuuiu , ua jk/ uo" — "j---- ;;^^"»v w vvv»«,* v^7» - jevoljen zarad dogodbe Kaminski-eve in da je zato po- pred leti je bil ta kraj popolnem slovenski. Zdaj pa se klical Auersperga, naj bi mu svetoval, kako in kaj. Pisali so, da se ministerstvo maje, da desnica državnega zbora razpada; na Dunaj se je telegrafiralo, kako sodi tu govori samo laski, in laški se pridig v ce" kvi je brezvspesno, da se Slovenci toliko jalen vzgrevaj materi poljski časnik „Czas eskript ne more s peresno potezo spremeniti prirod u ^ ; j ^ JL ^^ ^ JL JL X i. V' i « V t l t i V/ \ 1 II ïjF i ~ w v r * » ■ w v^ w ** v ■ ^ ^^ ^^ o tej zadevi, z Dunaja pa zopet nega zakona. in je zakon prirođen ali tje in tako se je levica državnega zbora tolažila ves tisočerimi dejanstvi da vedno na dobičku potrj s teden, pa Taaffe je le še ostal; časniki so morali zopet ki je bolj zvoneč {melodijozen), slaj omikan ej si jezik Vpe r preklicavati, kar so dan prej kot zanesljivo skrivnost ljujte šole slovenske, kolikor vam drago v Gorici, Gorica vedeli pripovedovati svojim bralcem. In danes piše lastni zarad tega ne neha biti italijanska in s svojim it al časnik levičarjev: „Ustavoverna stranka delala si je prazne nade zarad tega, ker je bil knez Auersperg dvakrat po dalj časa pri cesarji, obetali so si, da bi bil j ans tvom delovati na ostali del pokrajine. Razumem pač jih ne more odstraniti, in ni naša krivda, ako se mora i da so ta dejanja žalostna za Slovence, ali nikdor ^ v V*V»1J VIVWU» L «i 5 v twxx M V/ « VA tV VA WAA t/ ------ ----" J v,w " ~ -- 'w* " ---"J ^ v v knez klican k cesarju izreči svoje mnenje o političnem slovenski jezik umikati pred napadno silo življa italij Iv*** 11* j M 11* • . O /i« /i Li f¥l 1 _ «TI • • * ± * 1 • M 1 položaji in da bi se po tem spremenila vladina sistema skeg Tako govori Lah, in je isti dopisnik ne glede v smislu ustavoverne stranke, pa vse to je bilo g oljufno ? v resnici se je pokazalo, da je bil knez Auersperg res. dvakrat pri cesarji, pa naloga, katera mu je pri- na druge okolnosti isto prepričanje ravno v „Cittadini ne davno v enakem zmislu uže poudarjal. Goriški „Cor riere" je zdaj to k drugemu pritaknil, da bi na dalj padala pri teh razgovorih, za-nj ni bila pri- hujskal proti nam. Ko bi listu bilo kaj do logike j etna." poštenosti, bi vsaj prenehal ščuvati Lahe proti Sloven tem Kakor v tej zadevi, lažejo se levični časniki tudi o cem ? da bi bil grof Taaffe v škandal-odseku trdil, it da prepričan, da naša onemoglost se ne more zakoni nad , pi^jjii^au, ua uasa u u c m u g i ustavljati poitalijančevanju, ker vladaj vlada ne bo dala aktov (o zadevi Kaminski-evi), ker ce- našo osodo Pa judovsko in macchiavellistično (ma sarju ni po volji, da bi se teža izvršilne oblasti prena- kijavelistično) logiko se mi ne moremo pričkati; žalostno X ~ i. „i_____• ' . i • •_„ _ i _ _ u m„ •_____ - ----- r\n irt f/-v il« «____; « ^ ™ ^ ~— : šala v zbornico ali njen odsek." Ta izrek so si prav pa je to, da izmislili neki časniki so ga najprej priobčili kot zna- na dopisnik ;;Citt pehe poitalijanč resnico govori gled če tudi ni samo imi,lollu VaOULIM , O V/ &C* uuj ť 1 VJ ťilVUV/Ul AWW r .. .r ... ť , v, -vu. me nje nazadnjaškega vedenja vlade, potem so pisali jezik italijanski kot tak kriv pogube naše narodnosti zoper to cele članke, pa ko je minul en dan, preklicano aa laških mejah je bilo vse kot popolnem izmišljeno. sili jezil pridružuje se v prvi vrsti kriva politika, ki ravno na onih krajih ravnoprav Levica bi zdaj pri odgovoru vlade na interpelacijo nosti Slovencem še nikdar delila ni. Saj so siromaki r zarad „Tagblatta u in „Vorstadt-Zeitung" tudi rada na na pr. imenovani Dolenjci, kakor velik del Brd se pravila škandal, pred vsem v razgovoru o tem ; ker pa ta občina nahaja, podrejeni čisto laški politični gosposid vé, da bi se tak predlog zavrgel, sklenila je staviti po- in sodniji. Hudó pa je tudi slišati, da celó cerkev zaseben predlog, da se odgovor dá posebnemu odseku v nemarja slovenske krščanske ovčice na najnevarniših pretres; pa tudi tega predsednik s pritrjenjem desnice krajih ? kamor pošilja, če ne Lahov, pa polovičarj le nek ne bode pustil, ker je tudi to odločno proti opra- prepogostoma. Veliko vas Ločnik so duhovni v tem vilnemu redu, kateri pripušča, ako zbornica sklene, raz- stoletji iznenarodili take prikazni se ponavljajo če govor o interpelaciji, tedaj ne še kaj druzega; ako pa jib tudi takoj ne zapazimo po učinkih. Koroška se Slo tudi to levičarjem spodleti, bodo si pa s trte zvili prvo vencem manjša od leta do leta * viiVVHi UlUUJOCt VU 1 V> I; C li UV/ iUUt ^ tO J 6 Luauu ) UV1JOV ou pa Slovencem tudi na laških mejah na Goriškem ne boljše se priliko, da spusté svojo jezo nad vlado in desnico. Ďavkarski odseK ima jutri sejo, v kateri je na dnevnem redu poročilo o postavi zarad odpisovanja zein- godi pride Kdor je oddalj noče verovati, pa gledat naj prepričal se bo kmalu in bolje, nego mu bo ljubo narodne siromake? Odgovora ni potreba Ijišnega davka v slučajih slabe ali po nezgodah vni- In kaj je slovenska požrtvovalnost storila doslej čene letine ; toda obravnave o tem predlogu ne bo, izrekla bo vlada, da predloži drugačen predlog ob enem z onim, kateri bo določeval, kako se ima sproti popravljati in te ljamo če zagotov da narodna zavest še mrt kakor drugje, tudi na mejah primorskih je in se nikdar ne obudi več Aaicii uu uuiULOVal , ivutvu lilia opiuui pvpiavijati lu uwiuuuu tmwt ûo un i » ci , lu umuai yuuui t dopolnovati kataster za zemljišni davek. Nekaj kas- če še kako leto zamudimo. Motijo se oni, ki menijo. 66 da nas potolažijo, če nam kažejo na svojo pripomoč o Ljubljani; dr. Kosler Josip, grajščak v Ljubljani; Jenčič bodočnosti. Eno zamujeno leto ob naših mejah Marcelj, posestnik in kramar v Vélikem Mengšu; Frisch zapusti odslej sledove nepreračunljive narodne izgube in Ivan 9 hišni posestnik v Ljubljani; Bavdek Martin po izgube na goriških in obče primorskih mejah postav- sestnis v Vodmatu; Keržič Josip, posestnik in krčm ljajo vso slovensko bodočnost v vedno bolj v Trbojah; Murnik Ivan, tajnik trgovinske zbornice v kritično stanje. Naša velika politika naj si zatisne Ljubljani; Frôhlich Anton, hišni posestnik v Kamniku; to resnico dobro v spomin, ker resnica ta ostane tudi Reichman Henrik, prodajalec obleke v Ljubljani; Dei-brez dokazov. Ljubljane. Gospod deželni predsednik Andrej Tink 1er vrnil se je preteklo soboto zjutraj z Dunaja singer Jurij, posestnik in krčmar v SkofjiLoki; Dimnik Miha, hišni posestnik in mesar v Ljubljani; Kaman Anton, krznar v Ljubljani; Hrastnik Franc, mesar v Kam- nazaj v Ljubljano. Narodna društva napravila so mu niku t Košir Alojzij, hišui posestnik v Ljublj Rud tistega dne zvečer sijajno serenado. (Deželnemu predsedniku) so se v soboto in v nedeljo poklanjali zavoljo njegovega odlikovanja različni uradi, društva, korporacije in tudi posamezniki. Narodna holzer Nikolaj, urar v Ljubljani; Regoršek Franc, trgo vec v Ljubljani; dr. Schaffer Adolf, zasebnik v Ljubljani Detter Franc, prodajalec šivalnih strojev v Ljubljani Bončar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Gvajec Anton gg. duhovni društva je vodil g. dr. Karol vitez Posebno mnogoštevilna je bila deputacija kov pod vodstvom mil. škofa samega. Mestno starešin stvo je vodil župan gosp. Grasselli ter visokemu odliko vancu čestital s prav iskreno besedo. Izmed nemčurske Bleiweis-Trsteniški. tesarski mojster v Ljublj Mikuš Lorenc, hišni po sestnik v Ljublj čevljar v Ljublja Blaž. Žitnik Jernej, hišni posestnik N amestnik pa so: Jesenko hišni posestnik; Strel Viljem, hišni posestnik Šumi Franc, slaščičar; Jančar Frauc, trgovec z lesnino stranke so se te deputacije vdeležili le trije j namreč Podgoršek Jernej, hišni posestnik; Korošic Jakob Doberlet, Lašan in Dreo. Sploh pa dobiva gospod predsednik srčna voščila iz vseh krajev naše domovine dokaz, kako se njegovega odlikovanja veseli vsa dežela. suk- nostrižec; Kopač Lovro, hišni posestnik; Keber Josip, starinar; Blaš Franc, sobni slikar, — vsi v Ljubljani. (Čebelarjem našim!) Naznanjam, da imam zopet (Za mestne volitve), ki se imajo vršiti prihodnji zdravega in dobrega medu pitanca, katerega prodaj mesec, so zapisniki na rotovži uže razpoloženi. celi škaf skupaj na staro vago po 28 kr. funt: taro ra- (Grosp. šolskega nadzornika Šolarja) je, kakor čunam po 40 kr. Nadrobno doma ga prodajam po 30 ravnokar zvemo iz Zadra, vnovič zadel mrtvud še po kraje. funt. Ob enem se tudi lepo zahvalim čebelarjem, drugi, do zdaj zdravi strani. kateri so me lansko leto tako zeló obiskovali, da sem ~ (Iz Novega mesta) dohaja nam naznanilo, da je v nevarnosti bil sam za svoje čebele, ako bi ne bile tamošnji mestni 'zbor imenoval gospoda deželnega pred- imele dobre paše julija meseca m polovico avgusta sednika Andreja Winklerja za „častnega meščana". (Valentin Sturm v Polčah) je umrl dne 14. t. m. po dolgi bqlezni. Pokojni, rojakom in tujcem, ki so si hodili ogledavat lepe gorenjske kraje, sploh znana in čislana oseba, bil je izredno spreten in podvzeten trgovec. Pričel je gospodarstvo s prav malim imetjem, potem je poleg krčme poskusil izdelovanje decimalnih vag vsake velikosti. Sosednji, navadno zeló obiskovani Peter Pavi čebelar v Trnovem pred konj v Ljubljani. št. 7 Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Gosposka zbornica sprejela je pre Bled kazal mu je pot, svojo krčmo in še druge prostore vrediti za tujce. tej stroki, ceno, dobro in prijazno postreči svojim gostom, postal je pa tudi res v prav kratkem času v resnici izgleden; znal je, kakor noben drugi se prikupiti gostom, domačim in tujim , s po- strežbo in vljudnostjo , njegovi gostje bili so naenkrat vsi znani in prijazni med seboj in ona pusta napetost, katero je marsikateri po pravici očital veliki vrsti ble-ških gostov, se v Polčah ni poznala. Pokojni imel je tudi več let veliko kupčijo z vinom na debelo, in sme se reči, da je on skupno z enako spretnim in podvzet-nim svojim tovarišem v Podbrezji imel v rokah vso vinsko kupčijo na Gorenjskem. Smrt pokojnega je^nena-domestljiva zguba za družino njegovo, pa tudi Gorenj- tekli teden oni del obrtnijske postave, katerega je zbornica poslancev uže sprejela. Sklep zbornice z različnimi spremembami razdelil se je včeraj v zbornici poslancev ter bode obrtnijski odsek takoj začel obravnavo sprememb; poročevalec grof Belcredi pa je ravno nekaj Ta ponedeljek pričela iu včeraj nadaljevala obolel. se je v gosposki zbornici obravnava šolske postave, o kateri je bil razgovor nenavaduo obširen. Prvi govoril je naučni minister Conrad, potem Hasne r (zoper), kardinal knez Schwarzenberg (za) pa s pridržkom, da se s prejetjem te postave nikakor ne strinja ne on ne njegovi somišljenki z ostalimi določbami šolske postave, nadalje Toggenburg za, baron Schne id zoper, potem Leo Than, in posebno izvrstno grof Hibard Belcredi za. Včeraj bil je besedi še oglašen knez Sa p i eha. Zbornica poslancev nadaljevala je včeraj obravnavo postave o skladanji razkosanih zemljišč; nadalje je izvršila namestilno volitev v gospodarski odsek namesto izstopivšega barona Gudenau-a, kateri je vzel za Ottomar, tiskar in posestnik v Ljubljani; Cirman Va- zdaj dopust šestih tednov, ki se bo težko zopet vrnil v gostje, bodo pokojnega težko po ska, posebno poletni grešali. Naj v miru počiva! (Za porotne obravnave), ki se imajo pričeti s marcom t. 1., izžrebani so ti-le glavni porotniki: Pardubski Alojzij, hišni posestnik v Ljubljani; Bamberg lentin, posestnik in mesar v Št. Vidu nad Ljubljano; zbornico, ker je imel srečo podedovati z grofovskim sta dr. Rojic Anton, odvetniški kandidat v Ljubljani; Kunst nom tudi veliko grajščino na Nemškem, katere pa ne Alojzij, čevljar v Ljubljani; Vičič Miroslav, posestnik v more prevzeti drugače, kakor da doseže nemško držav- Postojini; Achtschin Albin, ključavničar v Ljubljani; ljanstvo. Suppan Matevž, trgovec v Ljubljani; Fuchs Gilbert, graj- Koj o začetku seje pa je prišel v obravnavo nov ščak in posestnik rudokopa v Hribu; Seunig Josip, graj- vladin predlog o pomoči za Tirolsko zarad ščak v Bokavcah; Reismiiller Franc, gospodarski vodja poškodovanja po p ovo d nji. Ta predlog določuje grajščine Haasberg; Defranceschi Ivan, trgovec v Štur- državne podpore za tirolsko namesto poprej nasveto jah; Schuster Anton, trgovec v Ljubljani; Jelovšek An- vanih štirih milijonov goldinarjev zdaj višo svoto ton, posestnik v Bistrici; Kajzel Peregrin, trgovec v lijonov in 800.000 gold.; druge manje pripomoči mi za Ti 61 Tolsko pa razun tega znašajo še toliko, da vsa državna obrnjenem gotovo proti starešinstvu. — Kolikor se zdaj podpora, ki se pa razdeli na nekaj let, dosega svoto 10 milijonov. čuje — ——-------v —-o- — \jujv, hoče se opirati novo ministerstvo v prvi vrsti na to pomočjo so tudi tirolski poslanci za- Gambettiste, druge stranke še omahujejo. Tako gladko dovoljni ; ne ugovarja pa tudi nihče ne od desnice > pa se sostava novega ministerstva nikakor ne vrši, ka ne od levice zbornice, ker sprejeta bila je včeraj koj kor je pričakoval Ferry sam, ker mnogo odličnih poli vsa postava b r e z razgovora, nespremenjena v drugem tikov, na katere se je on zanašal, odreklo mu je vstop in tretjem branji in čuje se, da ta sklep namerava v to ministerstvo, s katerim je hotel pred zbornico sto- uže (danes) v sredo sprejeti brez spremembe tudi go- piti uže ta ponedeljek; zdaj se prerokuje, da bo mini- sposka zbornica. H erb s t in družniki izročili so v včerajšnji seji loženo, predlog, naj se odgovor ministerskega predsednika grofa «Vor- sterstvo do četrtka gotovo, do tedaj je zborovanje od Taaffe-a o časnikih „Neues Wiener Tagblatt ^ I '/. ri II' I U 7.PIIWIÍHIIIII IIIIKKM II ^ y Pomenljiv je korak pariških trgovcev, ki so predsedniku Grevy-u poslali deputacijo s pritožbami da francoska trgovina in industrija hudo trpi in peša stadtzeitung" izroči kazenskemu odseku, da odgovor zarad vedne omahljivosti in nestanovitnosti vlade, prebivalstvo je sito ueprestanih prepirov in bojev med in . 3. pretresa in predlaga avtentično razlaganje pomena tiskovne postave in sploh stavi po potrebi nasvete. Predsednik izročil bo ta predlog v obravnavo v smislu opravilnega reda. Zbornica sprejela je v drugem branji postavo o skladanji zemljišč po nesrečnih spremembah. Zagreb. — Sekcijski načelnik Derenčin odsto- strankami zbornice in sklepali so prošnjo do predsednika , naj z vso svojo oblastjo na to vpliva, da vlada dobi stalnost in se poprime vspešnega rečnega delovanja. Ali bo Ferry-evo ministerstvo imelo spretnost moč ta naglo izvršiti, pokazalo se bode prav kmalu. Angleška. Iz Dublina. — Zanimiva je tukaj ko in pil je od svojega mesta, ker, kakor sam javlja, je vkljub nečna sodnijska obravnava zoper morilce irskega kralja, vtemeljenemu ugovoru zoper novo vredbo v njegovo namestnika Cave n dish-a in Burke-a. Zatoženih je področje spadajočega posla vendar dobil više naročilo, zarad tega hudodelstva 12 oseb, različne priče določno da naj ravna po ukazu in samo izvrši dani mu nalog. trdijo » da spoznajo med zatoženimi nekatere socleležnike M ■■■■■■■■■ki Pred kratkem oropana je bila pošta blizo Siska, voznik hudodelstva. Najbolj zanimiva pa je priča Carey, in njegov spremljevalec pa sta bila umorjena, roparji je bil sam med zarotniki; on razun dveh spozna vse odnesli so večo svoto denarja. Te dni so roparje zasledili in vjeli, bili so kmetje iz bližine. zatožence, da so izmed morilcev. Carey trdi, da je za Nemška. Po cesarjevi naredbi odloženo je bilo dne 16. t. m. zborovanje državnega zbora do 3. aprila potem ko je proračun rešen. Bolj kot to in vse drugo pa zaniva te dni vse kroge smrt slovečega skladatelja Riharda Wagner-j a, ustanovitelja čisto nove vrste muzike. Opere, katere je pokojni zložil, zna-čijo se po veličanstvu in mogočnosti skladbe in bogastvu glasbenih sredstev, pa vpeljane so bile deloma pod pokroviteljstvom bavarskega kralja, toženi Bardy napadel Burke-a, ko je pa med tem Cavendish z dežnikom po njem mahal, se je Bardy obrnil in Cavendish-a umoril, in ko je po tem Burke-a na tleh videl, mu je vrat přeřezal. Morilno orožje došlo je z Londona, mislili pa so vsi, da je denar od „irske lige". Podonavska konferenca je zdaj konečno dovršila , z drago opravo in dekoracijami. Vse to, v nasprotji s starejimi skladbami, posebno z laškimi, vzbudilo je Wagnerju veliko hudih nasprotnikov. Umrl je 13. t. m. v Benedkah, od tod prepeljan s posebnim železničnim vlakom na Bavarsko, bil je preteklo nedeljo popoludne pokopan v Bayreuthu. Nemški časniki prinašajo cele strani o nadrobnostih pogrebnih slavnost. Francoska. — Zbornica poslancev ni sprejela sklepa starešinstva o postavi zoper pretendente, kakor je bil nasvetovan po Say-u in Waddington-u, pa tudi ni ostala pri svojem prvem sklepu, temveč krenila na nekako posredovalno pot, po kateri je bila odstranjena dolžnost vlade vse'pretendente (prince poprej vladavših rodovin) odstaviti od javnih služeb , pa tudi gledé od-pravljenja pretendentov iz Francoske se je vladi dala samo oblast, to storiti po okoliščinah, — Starešinstvo svoje delo s sprejetim, uže prej dogovorjenim predlogom, kateri, kakor se kaže, zeló vsem državam vstreza. Angleški časniki posebno hvalijo pomirljivo vedenje Avstrije nasproti željam Ptumunske. Pa tudi Ruska, trdijo, da je zadovoljna gledé pravic njej priznanih. — Zborovanje zbornic pričelo se je s kraljevim nagovorom 5 v katerem se naglašajo dobre razmere z vsemi državami zopet vpeljani red v Egiptu itd. Noveji čas se čuje T da se več zarad umora Cavendisch-a zatoženih v Du blinu skuša rešiti s tem, da oddajajo nadrobne izpo- vedbe o druzih sokrivcih in da se je vsled tega zopet veliko oseb v Londonu zaprlo. Telegram 71 Novicam". Z Dunaja 21. feb. ob uri pop je sicer priznalo, da je ta sklep veliko mečji in primernejši za ljudovlado s praporom prostosti, vendar pa se starešinstva večina ni mogla odločiti, osebno prostost odličnih prinčev francoskih rodbin brezpogojno izročiti samovolji vsakovrstnih vlad, katere se, kakor znano, prav pogosto menjajo, temveč je zahtevala brez novega predloga , da tudi prince, ako bi kaj počeli zoper red države, sodijo redni sodniki ali pa starešinska zbornica, s pravico obsoditi jih v prognanstvo. Po tem zavrglo je cev, vsled tega odstopilo je ministerstvo, in predsednik pooblastil je Ferry-a, sostaviti novo ministerstvo, katero neki obeta, po obstoječih postavah odstaviti prince iz javnih služeb, in dalje hoče spremeniti ustavo v smislu Gosposka zbornica je včeraj sprejela šolsko postava z nasvetom kneza Sapie/ia in z izjemami za Dalmatinsko} Galiskoy Kranjsko, Istro, Primorsko in Bukovino. Žitna cena v Ljubljani 14. februarja 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 47 kr. banaške 8 gold. 99 kr. turáice 5 gold. 36 kr. soršice 6 gold. 50 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. starešinstvo z večino 5 glasov sklep zbornice poslan prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 23 kr. ovsa 2 gold. 93 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.