Janče...
Janče gotovo sodijo med najbolj znane kraje naše občine, ne samo v novej-šem času, temveč tudi v preleklosti. Spomnimo se samo nemškega Turnvereina iz Ljubljane leta 1859 ali pa boja partizanov z Nemci leta 1942. Jančam zagotavlja tak sloves prelepa lega na vrhu 794 metrov visokega Janškega hriba z bližnjo okolico, ki je dosti nižja. Zato ima izredno lep razgled na Kamniške Alpe, Karavanke, Triglav in Dolenjsko gričevje, kamor sodi tudi sam.
Vas leži levo od vasi in potoka Besnica. dostop v hribovje in v vas pa mogoč skozi vas Gabrje ali pa iz Savske doline. iz Jev-nice. Ime za vas Janče se je začelo uporab-ljati dokaj pozno. prej so temu kraju pra-vili Črni gozd. Ime Janče naj bi po pripo-vedovanju domačinov izviralo iz časa tur-ških vpadov na Kranjsko, ko se je tu nase-lilo več turških ubežnikov, ki so jim doma-čini rekli kar janičarji. Eden izmed njih se je celo poročil z domačinko in imel šte-vilčno družino. Po njem in po drugih ubež-nikih. ki so živeli tu. je kraj dobil ime Janičarji. pozneje skrajšano v JanČe. Od tu je doma pogosto rodbinsko ime Jančar. Pozneje so se Jančarji razselili predvsem po ravninskem delu nekdanjih občin Do-brunje in Polje.
O nastanku imena Janče pa je živa še druga razlaga. namreč. da so tu pasli šte-vilne ovce - jančke - ki so sčasoma kraju dali ime. Ob tem je treba omeniti. da je bila paša ovac - jančkov - splošen pojav v vseh hribovskih vaseh tedanje Kranjske še med obema vojnama. nikakor ne samo tu in tako številčno. da bi samo ta kraj
dobil ime po jancih. Kakorkoli že. ime vasi se pojavi resnično pozno. v spominu pa ostaja. ko se spomnimo prelepih tukajšnjih krajev s čudovitim pogledom na oddaljene Alpe in gričevje.
Vas ima danes 13 hiš v treh zaselkih in okoli 65 prebivalcev. Osnovna šola je bila tu ustanovljena leta 1888. Sprva je bila v župnišču. pozneje pa se je selila po za-sebnih hišah. dokler niso leta 1953 zgradili zdajšnjega šolskega poslopja. Žal pa je kmalu po dograditvi šole število šoloob-veznih otrok začelo upadati. Osip je bil tako velik. da šola ni mogla normalno delovati in se je prelevila najprej v podruž-nično Solo Polje. zdaj pa je podružnica osnovne šole Sostro. kamor dnevno vozijo otroke višjih razredov. Število otrok zdaj na celotnem območju narašča. saj je go-spodarska stiska marsikaterega domačina prisilila. da je ostal doma. pa tudi dokaj urejene komunikacije so k temu pripomo-gle.
Planinski dom. ki ga od leta 1956 uprav-]ja PD Litija ima 50 ležišč in je cilj številnih izletnikov. pohodnikov. lovcev. smučar-
jev. nabiralcev kostanja in gob.
Cerkev je bila zgrajena leta 1796 in je posvečena Sv. Nikolaju (Miklavžu). enemu najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem, saj mu je posvečeno blizu 200 cerkva. Svetmik je zaščitnik ribičev in šo-larjev. pa tiudi priprošnik mladim neve-stam in velik: prijatelj otrok. saj jih obišče vsako leto v ;začetku decembra. Leta 1805 so postale Jainče župnija, kar je tedaj da-jalo kraju pcoseben ugled in pomen. Cer-kev je še zdJaj župnija. ki pa jo upravlja
Kapelica na ilančah. postavljena v spomin na veliki »Ijulbljanski« potres leta 1895
župnik iz Štainge. V njej so zelo lepe slike Kristosovega križevega pota. ki jih je leta 1932 naslikal mojster Franc Mrčun iz Mo-ravč. Ta je i;stega leta poslikal notranjost cerkve s prtecej domiselnimi geometrij-skimi liki. k<i krase cerkev. Cerkev že dolgo časa nii bila obnovljena in predvsem za zunanjščimo bo potrebno čimprej poskr-beti in ji dati lesk. ki gre verskemu hramu. Okoli cerkive je dokaj obširno pokopa-lišče. v pokoipališkem zidu pa so vzidane nagrobne plojšče iz začetka 19. stoletja. ki v naši občinii gotovo sodijo raed najsta-rejše.
Jugozahodno od cerkve stoji kapelica, prav tako posvečena Sv. Miklavžu, ki pa je tako zanemarjena, da se ne da prepoznati. kateri svetnik naj bi jo čuval. Podobno je tudi s kapelico, ki stoji malo nižje in je bila zgrajena leta 1897 kot spomin na epicenter velikega Ijubljanskega potresa leta 1895. Obe kapelici bo potrebno prej ali slej po-praviti. saj stojita v spomin na dogodke, ki so se tu odvijali in kot krajevna znameni-tost. ki jo je potrebno ohraniti.
V svoji zgodovini so Janče (Črni gozd) pripadale več gospostvom. prav gotovo pa v zgodnji dobi gospodom z Osterberga (Ostrega vrha) nad Sostrim in samostanu iz Stične, ki so tu imeli svoja posestva. Okoli leta 1515 se tu pojavijo posestva ljubljanskega vicedoma. V 18. stoletju pa je ljubljanski vicedom začel svoja posestva razprodajati. Večino jih je kupila rodbina Codelli iz Ljubljane in nekatera. predvsem gozdove, zadržala do konca prejšnjega sto-letja. ko je posestva tudi ta rodbina začela prodajati. Od tu in iz okolice so znane družine. ki so nakupile ogromno gozdov, ki pa so jih povojni novi oblastniki naci-onalizirali. Ob poti proti Vnajnarja so na-šli tudi halštatske gomile, kar da jasno vedeti, da je bil ta svet poseljen že pred več tisoč leti.
Janče (po nemško Janzhe) so znane tudi po spopadu med tukajšnjimi domačini in nemškimi telovadci (Turnverein) leta 1859, ki je takrat na Kranjskem dvignil veliko prahu in zahteval tudi človeško žr-tev in številne zaporne kazni. Maja tega leta so kot izletniki na Janče prišli člani tega telovadnega društva, ovešeni s sim-boli nemštva in s svojo društveno zastavo. To v tisti dobi. ko smo še prisegali cesarju Francu Jožefu. niti ne bi bilo tako moteče.
Domacine je mouio predvsem to, da so se ti društveniki slekli do pasu, kar je bilo v tedanjem času skrajno pohujšljivo in ne-spodobno za goreče farane našega podeže-lja. Iz tega se je izcimil pretep, ki ga je pozneje vsaka stran razlagala po svoje. Hitro je dobil tudi politične razsežnosti in vsi so pozabili, zakaj se je sploh začel. Ena stran je trdila, da jo ogroža slovenski ži-velj, druga pa, da je kriv nemški. Spopad je zahteval celo eno žrtev - pa ne na Jančah, temveč na Vevčah - priprli so številne domačine in nobenega Nemca. Ta dogodek je imel precej velik pomen za slovenstvo, Ijudje so se začeli osveščati, Nemci so začeli spoznavati, da žive v oko-Iju. ki je slovensko in se bodo morali odpo-vedati privilegijem. ki so jih doslej imeli kot pripadniki nemške narodnosti na Slo-venkem.
Janče nam ostajajo v spominu tudi iz vojnih Iet. ko so se tu leta 1942 spopadli partizani in Nemci. ko so hoteli partizani preiti na levo stran Save. Ob tem je bilo na obeh straneh precej žrtev, Nemci pa so se maščevali tudi nad domačini. Pobili so več domačinov in požgali več hiš. V spomin na ta dogodek je tu vsakoletna spominska proslava.
Na Janče iz doline Besnice, pa tudi iz doline Save pelje makadamska pot, ki je dobro vzdrževana. zato se ne ustrašite in si oglejte Janče z okolico. Tu boste našli prijazne ljudi. cerkveni ključar Ciril vam bo rade volje pokazal notranjost cerkve, malico in šilce žganja pa boste vedno do-bili v planinskem domu na Jančah. Jesen-ska idila. kostanj in gobe. ki jih je tu v izobilju pa vam bodo dan napravile res lep. Potrudite se in obiščite Janče.
Edvard Svetek (se nadaljuje)