a Jezercih pod Krvavcem so v nedeljo odkrili spomenik poti in bojem II. grupe odredov in Kokrškega odreda avgusta leta 1942 na Krvavcu. Tragični krvavški dogodki so tako trajno obeleženi, obenem pa je izpolnjen dolg do treh hrabrih junakov, ki so bili med prebojem kos nadčloveškim naporom in so dosegli svoj cilj — Štajersko, kjer se je že naslednje leto še bolj razplamtel upor. (jk) Foto: F. Perdan Kranj, torek, 9. 9. 1980 Cena 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jezercih pod Krvavcem so v nedeljo oditi spomenik poti in bojem II. grupe odre-^ in Kokrškega odreda — Janko Sekirnik-$ton slavnostni govornik, spomenik pa je iril predsednik kranjske občinske skupke Stane Božič Jjfcerca pod Krvav V i. ki so se odigrali Slavnostni govornik, general polkovnik Janko Sekirnik-Si non, udeleženec bojev na Krvavcu - Foto: F. Perdan ivcem — Do-ki so se odigrali avgusta leta ) na pobočjih Krvavca, so trajno ^Ženi. Sedem ton težak spome-^J>a planini Jezerca bo pričal o KMkih, ki so se odvijali na Krvav-k«l 13. in 20. avgustom leta 1942 pohodom II. grupe odredov Gorenjske na Štajersko in med srečanjem z horci Kokrškega a in njegovo Krvavško četo. VSki dogodki so opisani tudi v ni brošuri, ki so jo izdali ob tej priložnosti in bo na voljo na Krvavcu in v krajih ob njegovem vznožju. Veliko ljudi se je v nedeljo v prekrasnem vremenu zbralo na planini Jezerca. V imenu kranjske občine in krajevnih skupnosti pod Krvavcem jih je pozdravil predsednik občinske konference SZDL Kranj Franci Thaler. Še poseben pozdrav je veljal še živim udeležencem borb na Krvavcu leta 1942, borcem in aktivistom, mladini in slavnostnemu govorniku generalpolkovniku Janku Sekirniku-Simonu. udeležencu bojev na Krvavcu. Prav tako prisrčno je izzvenel pozdrav borcev Kokrškega odreda, v katerega imenu ga je izrekel Ivan Jan-Srečko. Veliko junakov in pomembnih voditeljev slovenskega in gorenjskega partizanstva, ki so se bili na Krvavcu, ni več živih, je dejal. Te hribe je močila kri partizanov od vsepovsod, kar kaže na povezanost n; šega boja. ki so ga kovali ljudje, ne glede kaj in od kod so bili. Prav je, je dejal Ivan Jan. da se borci Kokrškega odreda srečamo z borci slavne II. grupe odredov in za takšna srečanja se moramo odločati tudi v prihodnje. O pomenu bojev na Krvavcu poleti leta 1942 in vstaji na tem območju ter o načrtnem urejevanju spomenikov, obeležij in grobišč v kranjski občini je govoril predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora Tine Zaletel. Še posebej se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi tega spomenika, za pomoč, kar še posebej velja za neumornega aktivista KS Grad in cerkljanskega območja nasploh Janeza Pora! Janko Sekirnik-Simon, komandant enega od bataljonov druge grupe odredov, ki se je prek Krvavca prebijala na Štajersko, generalpol-kovnik, je v osrednjem govoru obudil spomine na pohod II. grupe odredov. Dejal je, da je bila v ljudeh globoko zasidrana odločitev o uporu pod vodstvom partije. Gibanje je doživljalo vzpone in padce, vendar je bilo kos najhujšim pritiskom okupatorja in pomagačem, ki so v prvem in drugem letu upora samo na Gorenjskem pobili ali pozaprli nad 200 članov partije, aktivistov in političnih delavcev. Osrednje slovensko partizansko vodstvo se je zato odločilo poslati II. grupo odredov prek Gorenjske na Štajersko. Kasneje se je izkazalo, je dejal generalpolkov-nik Sekirnik, da je bil načrt preura-rjen in da ni temeljil na realnih možnostih. Ocena položaja je bila preveč optimistična, prav tako pa je svoje naredila izdaja. Vendar je bilo gibanje upornejše od nasprotnikov. Zdržalo je in se širilo do končne zmage. Tako uporni moramo biti tudi danes, je dejal Sekirnik, ko se srečujemo z gospodarskimi težavami. Moč moramo črpati iz preteklosti in jo povezovati s sedanjostjo in prihodnostjo. Spomenik na Jezercih je odkril predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in ga predal v varstvo krajevni skupnosti Grad. J. Košnjek imski čas •vezni izvršni svetuje sprejel ^llog zakona o računanju časa. predvideva: da bi uvedli zimsko Unanje časa, tako da bi w**iaknili ure za 60 minut nazaj, nsko računanje časa bi uvedli /ko leto zadnji septembrski j ali prvi teden oktobra in bi l^al do zadnjega tedna marca **©ma prvega tedna aprila. Na-**?en datum uvedbe oziroma "^^hehanja računanja zimskega ... ^določal izvršni svet. ^ eprav je bilo v. predlogu pred* \^no, da bi zimski čas uvedli že pa je v razpravi v več zvezku oranih in družbenopolitičnih V^nizacijah prevladalo mnenje, %,*^aze z uvedbo zimskega časa ?K.cikati in premik urnih kazal-^ ^ dobro pripraviti. Sprememba ^rej obeta drugo leto. -lb Najlažje je dražiti Odlok o odpravi maksimiranih cen vseh proizvodov in storitev, ki bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu SFRJ, je povzročil pritisk na organe za cene za čim hitrejšo rešitev že vloženih zahtevkov, zasuli pa so jih tudi z novimi zahtevki, so na tiskovni konferenci pretekli teden v Ljubljani povedali predstavniki Zavoda SRS za cene, republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter glavni republiški tržni inšpektor. Vedeti pa je treba, da odlok o odpravi maksimiranih cen še ne pomeni zeleno luč za vse podražitve. Z letos dopolnjenim dogovorom o cenah je namreč določen okvir, do kod gredo lahko apetiti po zviševanju cen. Z novimi kriteriji in načeli bi cene v decembru 1980 v primerjavi z letom 1979 ne smele biti višje od 25,5 do 27 odstotkov. Cene življenjskih stroškov pa ne bi smele preseči 29 odstotkov. Meja za podražitev cen storitvam pa naj bi bila 18 odstotkov. Zanimivo je, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta slednje v poprečju porastle že za 15 odstotkov, torej imajo »prostora« le Še za 3 odstotke. Podatki pa kažejo, da so to mejo v nekaterih republikah že močno preskočili. Tako so na primer cene storitvam v Črni gori porastle že za 25,4 odstotka, v Makedoniji za 18,3, pri nas pa so dosegle že 17,5 odstotka. Tistih 0,5 odstotka bi zapolnili že, če bi le stanarine povišali za 10 odstotkov, za vse drugo pa ne bi nič ostalo. Pa vendar moramo dovoliti povišanje cen storitev v komunali, prometu in še kje. Zato je razumljiv pritisk nekaterih, da bi stanarine izločili iz storitev. Celotni prihodek v zaključnih računih I. polletja 1980 je za VI odstotkov višji od lanskega. Glavni vzrok za tak dvig je rast cen, le 3,7 odstotka gre tu za rast proizvodnje in le 2 odstotka za povečano produktivnost. Vendar pa v mnogih primerih lahko ugotavljamo, da nadpoprečna rast cen ne pomeni tudi nadpoprečno rast celotnega prihodka. V nekaterih gospodarskih vejah se je ta kljub povišanim cenam celo zmanjšal. Tako so v elektrogospodarstvu na primer zvišali cene za 20,8 odstotka, celotni prihodek se jim je pa povečal le za 18,3 odstotka, v bazični industriji, kjer so se cene zvišale le za 13.8 odstotka, pa seje zvišal celotni prihodek kar za 41,2 odstotka. Dosežene rasti cen v prvih sedmih mesecih in okvir, ki je predpisan zanje do konca letošnjega leta, postavlja vse dejavnike, od občine do federacije, pred izredno pomembne naloge. Vse zahteve po podražitvah morajo biti pretehtane z vseh vidikov. V svoje zahtevke po višjih cenah so sedaj delovne organizacije vključile vse tiste stroške, ki jih doslej niso mogle uveljaviti, vključujejo pa tudi že pričakovano prihodnjo rast stroškov, tako da zahtevki ponekod že presegajo 30 odstotkov. Stališča IS SRS terjajo od vseh nosilcev v tozdih, da podrobno pretehtajo upravičenost do višje cene. Rešitev so dolžni iskati najprej v notranjih rezervah, v zmanjševanju stroškov, boljši organizaciji dela in ne celotno rast stroškov prevaliti na višjo ceno. Od vseh delovnih organizacij bodo tudi zahtevani programi ukrepov, s katerimi bi lahko znižali višino postavljenih cen. Opaziti je popuščanje poslovodnih organov do oblikovanja cen:, za 86 vrst proizvodov so na področju federacij bolj povečali cene kot bi smeli, za 123 vrst proizvodov pa so povečali cene ne da bi sploh iskali dovoljenje zanje. In delavske kontrole? Kaže, da je tako prav tudi njim, ali pa spe .. . Res je. Najlažje je dražiti, najtežje pa iskati novih poti za boljše gospodarjenje. Pa vendar jih bomo morali utirati na novo. Tokrat se moramo še bolj kot kdajkoli zavedati, da podražitve ne prinašajo našemu gospodarstvu nobenih rešitev! rj Dolenc Kdaj k vojakom? Spomenik na Jezercih je odkril predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič - Foto: F. Perdan LJUBLJANA - Pri uveljavljanju zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 36/80) nastajajo zlasti med vojaškimi ob-vezniki-študenti nekatere nejasnosti glede napotitve na služenje vojaškega roka. Naborniki, ki so se vpisali v začetni letnik višje ali visoke šole do 8. septembra letos, morajo najkasneje do 15. septembra 1980 predložiti pristojnemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, torej, kjer so v vojaški evidenci, indeks ali potrdilo o vpisu. Potrdila izdajajo na zahtevo nabornikov tajništva višjih ali visokih šol. Predvidoma bodo vse nabornike, ki so v šolskem letu 1980/81 pridobili status študenta v začetnem letniku študija, napotili na služenje prvega dela vojaškega roka v trajanju 12 mesecev od 5. do 10. oktobra letos. Te dni bodo upravni organi za ljudsko obrambo na podlagi potreb naše armade začeli izdajati vpoklice za napotitev na služenje vojaškega roka. Vse vpoklice bodo izdali pred koncem septembra letos. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo PO JUGOSLAVIJI Djuranović doma Predsednik ZIS Veseliti Djuranović se je včeraj vrnil z uradnega in prijateljskega obiska na Švedskem. V soboto se je še zadnjič sestal s švedskim premierom Thorb jamom. Po prijateljskih političnih pogovorih ga je pospremil na letališče. Doma pa so predsednika dočaka/i člani Z IS. Slavje v Bazovici Številne proslave /)o s/o venskih vaseh in organizacijah v počastitev bazoviških junakov Ridovca. Marušiča. Miloša in Valenčiča so se r nedeljo popoldne strnile na bazoviški gmajni v enotno manifestacijo vseh Slovencev v Italiji, ki je i zvenelo kot spomin, opomin in poziv na nadaljnji boj za uresničevanje njihove enakopravnosti z večinskim narodom v republiki Italiji. Začetek množične manifestacije, ki je pritegnila 12.000 ljudi, so naznanili mladinci slovenskih športnih društev, reč kot 500 pevcev slovenskih zborov skupaj z igralci slovenskega stalnega gledališča v Trstu pa je izvedlo krajši komemorativni program. Slavnostni govor nik. predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je poudaril, da predstavlja boj Slovencev proti fašizmu svetlo stran v zgodovini Primorske. Krst za bodoče pomorce Dijaki in profesorji porto roške tehnično pomorske strojne in elektro šole so v soboto pripravili tradicionalni, štiriintrideseti po vrsti, pomorski krst, eno najbolj obiskanih prireditev ob slovenski obali. Pomorščaki so v svoje vrste sprejeli 150 bodočih kolegov. Črnogorsko primorje že prazno Čeprav sonce v Črnogorskem primorju še močno pripeka in dosegajo najvišje temperature okoli 28 stopinj, so plaže skoraj prazne. Hoteli so sicer še kar polni, v kampih pa ni več turistov. Prvi podatki o turistični sezoni pa govorijo, da je črnogorski turizem letos dosegel rekordne rezultate. Dražje meso v Vojvodini V skladu s sklepom izvršnega sveta skupščine Vojvodina o zvišanju ven svežega mesa za poprečno 'iO odstotkov, so v soboto v vseh mesnicah na območju te pokrajine prodajali sveže meso po višjih cenah. Sveže svinjsko meso so prodajali po 99,60 dinarja, junčje 106,50, goveje po 85.54 in telečje po 113,40 dinarjev. Vesela jesen V soboto dopoldan so na mariborskem sejmišču odprli sejem »Vesela jesen 80*, ki že prerašča v mednarodnega. Udeležili so se ga tudi gostje iz Avstrije. Posebej so zanimive turistične razstave Koroške, Slovenije, Istre in Srbije. Na ogled je tudi razstava kmetijske opreme in kot posebna zanimivost razstava zelišč in domače obrti. Uspel kmečki praznik Agrokomhinat Krško in svet za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL sta bila organi zatorja bogate prireditve, ki je pritegnila veliko obisko valvev in so jo imenovali kmečki praznik. Pripravili so zanimivo živinorejski) razstavo, prikaza/i kmečka npr*?vila in stare običaje. Pohod po Titovi Preddvor — Po vseh temeljnih organizacijah te dni obravnavajo osnutek družbenega dogovora o skupnih -osnovah za oblikovanje m delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabi* ter o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki sit jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. V petek. 5. septembra, so se k obravnavi obeh dokumentov na Fužinah pri Kokri nad Preddvorom zbrali tudi delavci Gozdnega gospitdarstva Kranj iz tozda Gozdarstvo Preddvor in temeljne organizacije kooperantov Gozdarstva Preddvor. — Foto: D. Dolenc TR2IČ - Tudi Utos štab mladinske pohodne enote Kokrski odred pri občinski konferenci ZSMS Tržič pripravlja tradicionalni pohod po Titovi poti. Začel se bo na Mahavovem griču v Se-benjah v soboto, 13. septembra, ter bo po označeni ilegalni poti tovariša Tita prek Karavank potekal do 1876 metrov visoke Škrbine. Pohod bo prispevek tržiske mladine k negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. Letošnji bo spominski, kajti življenje in delo tovariša Tita bo mladim večni vodnik. Po ilegalni poti skozi Tržič je Tito prvič krenil na Dunaj na pogovore z vodstvom partije julija 1934. leta. Tržiški komunisti so pred tremi leti na Mahavovem griču odkrili spomenik temu pomembnemu dogodku iz partijske zgodovine, takrat pa je tržiška mladina tudi prvič pripravila pohod po Titovi poti. Tudi letos bo mladinska pohodna enota z okrog 80 pohodni- ki odšla z Mahavovega gncs-bo spominska s večamo« t, ■* • teri bo slavnostni govornik f sednik« občinske konference* Tržič Marjan Bizjak, ki ba ' predal prapor komandanta dinske pohodne enote odred Sašu Uranjeku. P: bodo zatem nadaljevali r Križe, Pristavo in Trtic' in naprej na Kofce. Prvi dan bodo sklenili na pU kjer bo ob planinskem bor in srečanje z borci osvobodilne vojne. Naslednje jutro, 14. septembra, bodo pod vodstvom članov alpi nega odseka planinskega Stva Tržič in vojakov-al Bohinjske Bele osvojili Vračali se bodo mimo kmetij, ki so med na bodilnim bojem nudile gost* je partizanom, zaključek f* pa bo v Podljubelju. Prijave za pohod pri občinski konferei Tržič samo še danes. 'nci JESENICE Za otroke je vse dobro' Danes, 9. septembra, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo razpravljali o programih ukrepov za odpravo izgube v temeljnih organizacijah jeseniške železarne, obravnavali poročilo o polletnem gospodarjenju v občini in pregledali predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o uresničevanju politike cen proizvodov in storitev v naši republiki letošnje leto, osnutek samoupravnega sporazuma o temeljnih plana slovenskega elektro gospodarstva za obdobje 1981—1985 ter osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v naši republiki za prihodnje srednjeročno obdobje. Med drugim bodo obravnavali tudi osnutek odloka o potrditvi zazidalnega načrta druge elektro jekla me na Jesenicah, poročilo o lanskoletnem delu občinskega sodnika za prekrške in končno poročilo o zastrupitvi s hrano v mladinskem domu hotela Špik v Gozd Martuljku. SK. LOKA_ Na današnji seji izvršnega sveta, začela se je ob 7. uri, je na dnevnem redu predlog sklepa o javni razgrnitvi novelacije urbanističnega načrta Škofje Loke in osnutek odloka o novelaciji urbanističnega načrta Škofje Loke in ocena družbenoekonomskih razmer v občini. L. B. Oživljene kurirske poti V nedeljo so odkrili spominsko ploščo na Štinov-čevi hiši v Zalemlogu, kjer so kurirji imeli glavno vezo V Zalem logu je bila v nedeljo slovesnost, na kateri so se zbrali kurirji nekdanje kurirske relejne postaje G-ll. Na Štinovčevi hiši, kjer so kurirji imeli glavno vezo. so odkrili spominsko ploščo. •Več kot 35 let je minilo od tistega sončnega majskega jutra, ko so kurirji G-ll ob zvokih partizanske koračnice, z razvito zastavo, ki so jim jo poklonila dekleta na poslovilnem mitingu, odhajali iz te hiše v svobodno dolino. Toliko let je preteklo, za celo odraslo generacijo, da smo se spet zbrali tu.« je dejal slavnostni govornik. Janez Kavčič-Orlov. »Zal nismo vsi. Ne kurirji, ne domačini, s katerimi smo mesece in mesece delili dobro in slabo. Pogrešamo v zadnji sovražni ofenzivi od sorskih policistov v Zali ustreljenega kurirja Franca Golja-Mirkota. mladega kovača iz Davče. tu ni Šegavega Kmečki turizem v okolici Medvod Medvode — O kmečkem turizmu so pričeli resneje razmišljati tudi v okolici Medvod. Komisija za razvoj kmečkega turizma pri skupščini občine Ljubljana-Šiška je na razpis prejela 18 prijav kmetov, ki se žele ukvarjati s to dopolnilno dejavnostjo. Izbrali so štiri kmetije za izletniški in pet kmetij za stacionarni turizem na višje ležečih kmetijah. Štiri kmetije — dve na Topolu, eno v Vodicah in eno v Tacnu — že urejajo za kmečki turizem. Dosedanjim trem kmetijam, ki se že ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, se bodo tako kmalu pridružile še nove in tako popestrile dokaj skromno turistično ponudbo na tem koncu Šiške. -fr Prospekt Šiške Te dni je izšel dopolnjen turistični prospekt Šiške, ki na poljuden način predstavlja vse turistične /name nitosti te severozahodne ljubljanske občine. Z dodatkom v več tujih jezikih zelo dobro informira turiste o počitniških zmogljivostih, ki so jim na vol|o. -fr kuharja Franca Jensterleta. najstarejšega člana G-ll. ki je tolikokrat po skromnem kosilu za priboljšek zaigral na harmoniko in zapel: .smo cincali. smo tancali. tak dolgo dej biv dan...* Manjka aktivista Matevža, ki je v zadnji ofenzivi padel pod streli podivjanih helogardistič-nih hlapcev, malo stran od tod. Tudi njegove žene. Justine ni več. Tiste nasmejane Justine, ki je skrbela za nas kot druga mati. Manjka drobcene Štinovrove mame, da bi se skupaj z nami danes veselila ob njeni hiši. Tu ni Splitarja in njegove žene. tudi Muštravega ata in mame ne in ne Balantačeve mame.« Kurirska postaja G-ll je bila ena izmed 40 postojank na Gorenjskem in je prva. na katero spominja spominska plošča. Druge jih bodo dobile letos ali v prihodnjih letih. Bila je na izredno pomembnem mestu, saj je predstavljala vez med Gorenjsko in Primorsko. V nedeljo so se na slovesnosti ob odkritju zbrali preživeli kurirji, aktivisti in številni domačini. Ploščo na Štinovčevi hiši je odkril predsednik mladine Zalilog Iztok Reja, kulturni program pa so pripravili pionirji pionirskega odreda Ratitovec iz osnovne šole Železniki. Borci in aktivisti so oh obujanju spominov in v prijet -nem razpoloženju ostali na nekdanji javki vse do poznega popoldneva. L. B. Letos prvič odhajajo učenci jeseniških osnovnih šol — učenci četrtih razredov — v šolo v naravi v Novigrad. Na sestanku pred odhodom je ravnateljici kar malce nerodno, ko staršem razčlenjuje stroške te šole, kajti starši bodo morali doplačati 300 dinarjev. Kljub prispevkom šole in izobraževalne ter temeljne telesne skupnosti se izračun na učenca ne izide in prispevek staršev je neizogiben. Dobro. Ker se — na žalost — prav v takšni šoli, daleč od doma, socialne razlike med učenci lahko še kako poglobijo, se starši zelo enoglasno strinjajo z zelo umestnim predlogom: učenci bodo vzeli s seboj le okoli 150 dinarjev žepnine. (Čeprav stavim, da imajo danes povprečno vsaj 100 dinarjev več). Ob odhodu so učenci vznemirjeni, zbegani, strah jih je; še nikdar doslej niso bili v šoli v naravi, številni pojdejo tudi prvič od doma in staršev. Tova-rišice vplivajo tolažilno, varno, zanesljivo, veliko bolj kot stara Viatorjeva avtobusa, ki sta pri- Sravljena za štiriurno vožnjo, nana in dolgoletna voznika bosta že ukrotila ti stari škatli, ki naj bi vsaj še teden dni vzdržali. Tako kot so se z dokaj čudnimi občutki odpeljali učenci, tako so se s dokaj čudnimi občutki razšli tudi starti. A ne zaradi avtobusa. Zadnje čase ali letošnje poletje Biso vesti iz počitniškega naselja Novigrad prav nič spodbudne, prej zaskrbljujoče. Će ves, ds ti odhaja otrok prav v Novigrad, potem jiaa prisluhneš: vsem, tudi tistim, ki so lahko tudi hudo pretirane ali napihnjene. Prihaja ti as ušesa, da so otroci v zdravstveni koloniji bili večkrat bolni, ds so razmere vse prej kot dobre, ds so skratka neustrezne in da je toliko pomanjkljivosti, da bi se že moralo kaj urediti. Bila bi lahko le natolcevanja, če ne bi v Delu izšel članek, v katerem zdravnica potrjuje, da bi morali počitniško naselje temeljito obnoviti, poskrbeti ca sanitarije in se m marsikaj drugega ... Zdaj je dvom potrjen, utemeljen. Zdaj je skrb se večja in odsotnost otroka še bolj zaskrbljujoča. Kaj če ... In tako dalje in tako naprej. Počitniški dom za otroke mora biti najbolje, zgledno sanitarno in higiensko urejen, otroci morajo dobivati sveto zelenjavo in imeti zdravo prehrano. Tu ne sme biti nobenih problemov, nobenih zaprek, nobenega obotavljanja, nobenih izgovorov m *■ otroke nikarte vleči na di suše upravljavca ali Niti zdaleč ni dobro, kakor pač je, vedajmo se, da so za » minili dnevi, ko smo brez ne škode ali posledic » mirno pomalicali neoprai * dižnik ali neoprano hruško. Pred dvajsetimi leti —' taborniki v Baiki v blil točku zjutraj umivali, pitno vodo, kopali, si roke, ko smo zapuščali na »štrbunk«. Bilo je najboljše, bili sm< dren. Danes, po d\ „ je potoček ostudna Nove tehnologije, po v, kemikalij si niso otroci, zato je do kruiT no, če bi nosili kat£2 sladice. Novigrad Wi* ma in če ni Primerni?., je treba brez odlašali-? takoj urediti! Kršitel dogovo Radovljica — v obrt * meljnih in delovniriM združenega dela in 12 dw nosti skupnih služb gg-T i plačalo za osebne dohoSSTr ^ letošnjem polletju več krTr A* * dogovor o uieaničevaiTilv usmeritve • razporejanja letu 1980. Večina temelju** nth organizacij ni bistvene f čila izplačila in bo rast oari** ' hodkov uskladila do konca k* t. ga septembra. Med njuni at * K organizacij in temeljnih ona' ^ ki izkazujejo bistvena odstop ^ so jih v občini zato opre** vsebinske kršitelje dogovor* Tako med vsebinske krš**' t ščajo Filbo iz Boran jake * Kartonažno tovarno TOO^ Kamna gorica. Elrnont BIsA1 ^ Lesce. Špecerijo Bled, Mnf Ijica, Komunalno gospodar** dovljica in Planum lRado»^ temeljne in delovne organu* do morale predložiti podroh*' ročila izvršnemu svetu in ef4 političnim organizacijam ob*r i Med delovnimi in temej*' ganizacijami družbenih je dovoljeno rast osebnih S preseglo 14 delovnih organi** ^ katere med njimi so zapre«* večanje dovoljene rasti n*L zaradi večjega Števila sa? Vendar pa bodo morale v« in delovne organizacij* dohodke uskladiti do ,ia*r H prav tako tudi organizam*J nega dela gostinstva is Rezervirano za urednika »Ti. urednik Glasa, v vašem časopisu pišete vsi-mogoče, kdaj pa boste kaj napisali o tem našem one sna ženem Kranjuf Ali nimate očifV me je na cesti ustavilo Kroničanku ki ji. kaže. ni vseeno kakšen videz ima Kranj. Malo sem se izgovarjal, da je še mnogo drugih važnejših zadev, a katerih je potrebno pisati. i>endar s svojim Šibkim zagovorom nisem prepričal občanke. Prepntstn pitvedano. od samega hitenja na delo. z de la, na sestanek, na vse mogoče kraje, človek postane step za vsakdanje »drobnarije*. ki (lahko da) sploh niso nobene drobnarije. In kit sem že bit opozorjen na nečtstitču našega mesta, sem kar nenadoma na vsa kem koraku opazil razno nesnago in navlako m ? nicah na Zlatem polju, na Planini, na avtobmm * i staji, pred Ljubljansko banko, kinom, okna $jk*% sa .... da ne naštevam! Roko na srce, vsega ni krim naša *—niiagf* pravočasno ne odstrani odpadkov s cest in jrfočV^S^ Krn i smo tudi občani, ki smetimo ali pa p*$ti2^^KS kom, da odmetavajo odpadke kar na tla namt^ zato mitru t*a Znosil /*' SUHIM m«™—-----' --- - — -T«' , k. «*•** •** '**S2S Torek, 9 septembra 1980 3.STRAN G LAS j Sindikati za dosledno stabilizacijo ^ radovljiški občini bodo osnovne sindikalne Organizacije spregovorile več tudi o produktivnosti in uveljavljanju delitve po delu - Za dosledno stabilizacijo Radovljica — Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici ugotavljajo, da so bile razprave na zborih ^^lavcev o polletnih periodičnih T^Hracunih. gospodarski stabilizaciji lr* uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi dohodka nekoliko /a-'Jfc.snele predvsem zaradi kolektivnih popustov. Razprave pa so bile us-j^rjene predvsem na probleme de ^vnega procesa in proizvodnje. in j pa so delavci razpravljali o ra-|SJi produktivnosti, uveljavljanju de-'tve po delu. smotrnem zaposlova-in kadrovski politiki. Vsekakor io a teh vprašanjih morali teme- Ulični sistem ^ Medvodah Medvode - Po temeljitih pri-[_**^vah in objavljenem odloku bodo - hovo oblikovanem naselju Medvod fcvedli ulični sistem. Preska in ^^tje ne bosta več samostojni ^^selji. Nadomestilo ju bo nad 50 |^ic in cest, ki so poimenovane po ^^rcih NOV in drugih. Napisne **£ne table in hišne tablice so že v j^elavi. krajevna skupnost pa" je že »^»pravila ekipo, ki bo odstranjevala ^v^re označbe in nameščala nove. s I^T^er bodo zagotovili enoten sistem pravilno izedbo. -fr I j it o razpravljati ob devetmesečnih obračunih, saj bodo te obravnave tik pred 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Polletje je z izgubo sklenilo sest gostinskih temeljnih organizacij predvsem zaradi sezonskega značaja dejavnosti. Vendar pa je obenem zaskrbi ju joče. da so izgube za .'{9 od-, stoikov večje kot lani in da se stalno med zgubaši pojavljajo iste gostinske organizacije. Zato morajo prav osnovne organizacije zveze sindikatov posvetiti vso pozornost gospodarjenju v teh temeljnih organizacijah ter poskrbeti za boljšo in enotnejšo turistično ponudbo. Organizacije združenega dela so dogovor o družbeni usmeritvi dohodka dobro uresničevale. Zabeležili so 31 temeljnih gospodarskih delovnih organizacij, ki so formalno prekoračile dovoljeno maso za osebne dohodke. Med tiiimi je sedem temeljnih organizacij, ki dogovor uresničujejo v delovni organizaciji, ki kot celota ni kršitelj. Več je tudi organizacij, ki imajo osebne dohodke na decembrski ravni, ki pa zaradi nizke rasti dohodka ne morejo doseči družbeno dogovorjenih razmerij delitve. Tudi v tem so opazna prizadevanja za smotrno razporejanje dohodka. V negospodarstvu je slabše in sindikati so predvsem kritični do štirinajstih kršiteljev, ki bodo morali dosledneje spoštovati rast dohodka v gospodarstvu in preprečevati porabo, ki presega realne možnosti. Vendar pa v občini osebni dohodk-i zaostajajo več kot 25 odstotkov za rastjo dohodka in je realni življenjski standard že padel za več kot 5 odstotkov. Med delavci pa ni večjih pritiskov na zviševanje osebnega dohodka, kar kaže. da zavestno in z vso odgovornostjo prevzemajo stabilizacijske naloge. Še naprej pa si bodo tudi sindikati prizadevali za dosledno spoštovanje vseh dogovorov in za stabilizacijsko obnašanje na vseh ravneh. D.Sedej Skupna naloga kolektiva jeseniških železarjev Prizadevanje za odpravo izgube Jesenice - Znane težave glede oskrbe z reprodukcijskimi materiali in nekaterimi surovinami, ki so se v jeseniški železarni zaostrile pred ne- ,*ftf%H na krajevnih cestah - V krajevni skupnosti Srednja Dobrava fS*«***, k^STLmonrumevek. tudi za asfaltiranje cest. Medtem^ koso s- ^T^^/e/o krajevni samoprispevek 'M ^ravo z dobro cesto. - Foto: F. Perdan asfaltirali ceste na Srednji Dobravi, so ob koncu minulega tedna as/a/ li**£kZ£v™ celte i Mišačah in tako Mišače povezali s Srednjo t —v. as za dogovor iSnutek temeljev družbenega plana občine Kranj f ^.Javni razpravi - Dogovoriti se je potrebno o [ ^upnih nalogah in uskladiti mnenja, kako naj bi " občina razvijala naslednjih pet let kranjski občini se je začela jav-razprava o temeljih družbenega -^ha občine, ki obsega 32 področij. katerih se je potrebno dogovoriti »N^- skupne naloge vseh nosilcev in » V ^le*encev planiranja. Prinaša pre-* £ sprememb, na katere bodo morali Mti razpravijalci še posebej pozor- zvezi s politiko zaposlovanja šo S^tJIagani povsem konkretni ukrepi £*ti kršiteljem in tudi materialne £*ktije za tiste, ki se ne bodo držali govorov Pri razvoju gospodarstva o imeli absolutno prednost pro-**ii, ki bodo izvozno usmerjeni. V *i s tema zahtevama je izvršni * občinske skupščine imenoval ,.^bno komisijo, ki bo še enkrat te-,*jito pregledala vse razvojne pro- ^U*Ti* za naslednje srednjeročno ob-*^\}« in ocenila, kako delovne orga-^j^cije spoštujejo usmeritve glede "Valovanja in ekonomskih odno- * tujino. Analiza sodi v sklop pri-'fcT^* predloga družbenega plana ob- . A?- kmetijstvu je za naslednje sred-**OY/no obdobje predviden sistem tjN^rvencij in to za področje proiz-in porabe hrane. Treba je naj-l^odbudo tudi za razvoj trgovine ^»tfeči, da se bodo sile združeva--nako velja za gostinstvo, turili j& in drobno gospodarstvo. j^rH N*dvidena je novelacija celotne ^^V^nistične dokumentacije in do-%^*no bo potrebno opredeliti po-*^**ia strnjeno stanovanjsko vV^hj« po letu 1985. Pri izgradnji s^benih in komunalnih objektov v ^v*\pvnih skupnostih se bo treba ^|^DJati predvsem na združevanje ^ **t*v znotraj te samoupravne ce 7>druževali naj hi jih krajani in temeljne organizacije na podlagi skupnih interesov in večjo vlogo naj bi imeli krajevni samoprispevki. Hkrati pa je predvideno več sredstev za krajevno samoupravo. V večjih krajevnih skupnostih naj bi imeli v prihodnje 2, v manjših pa 1 zaposlenega delavca. Predlog temelji na ugotovitvi, da v krajevnih skupnostih »marsikaj zamudijo« iz povsem administrativnih vzrokov. Veliko novih nalog se obeta tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in bo potrebno zbrati več sredstev. Leta 1985 naj bi v te namene šlo 0.5 odstotka iz narodnega dohodka. Polovica sredstev naj bi ostala v temeljnih organizacijah oziroma v krajevnih skupnostih, polovica pa se bo združevala za skupne naloge. L.Bogataj davnim, v nekoliko milejši obliki še vedno trajajo. Visoka peč, ki so jo bili plavžarji prisiljeni ugasniti zaradi teh težav, še stoji, ni pa tudi znano, kdaj jo bodo spet spravili v pogon. Oskrba z reprodukcijskim materialom, predvsem koksom, še zmeraj ni zadovoljiva. Največja pro--izvodna organizacija v jeseniški občini prav tako nima načrtovanih količin polproizvodov; primanjkuje ji slabov, toplo valjanih trakov, gredic in toplo valjane žice. Takšne proizvodne in gospodarske razmere, gre namreč tudi za pomanjkanje deviz, so narekovale hitre in učinkovite ukrepe. V železarni so se zavestno odločili za zmanjšanje načrtovanega obsega proizvodnje in prehod na izdelavo kvalitetnejših proizvodov. Tako se količine dodelanih izdelkov iz lastnega jekla za domače potrebe le neznatno povečujejo, kljub temu pa s prodajo kvalitetnejših proizvodov dosegajo načrtovani prihodek. Železarna lahko z izvozom svojih izdelkov pokriva le okrog tretjino potreb po devizah. Letos so železarji pri uresničevanju izvoznih ciljev nekoliko pod načrti zaradi težav v proizvodnji jeklarne in velikih potreb po jeklu na domačem trgu. Rešitve za povečanje izvoza iščejo v samoupravnem sporazumevanju z nekaterimi slovenskimi in jugoslovanskimi organizacijami združenega dela. Doslej so že sklenili sorazume za skupni izvoz z Iskro iz Kranja, industrijo Rade Končar iz Zagreba, tovarno Sever iz Sujbotice in drugimi. Zaradi povečanja potrebnih deviz pa si tudi prizadevajo izkoriščati zmogljivosti valjavniških naprav za predelavo vložka naročnikov iz evropskih držav. Ob tem, ko so v vseh temeljnih organizacijah železarne, ki so polletno poslovanje sklenile z izgubo, pripravili programe potrebnih ukrepov, so v delovni organizaciji izdelali tudi analizo gospodarjenja do konca leta v razmerah problematične oskrbe z materiali in surovinami. Dosledno uresničevanje vseh ukrepov naj bi jim omogočilo uresničitev skupnega cilja, to je odpravo izgube iz prvega polletja. Seveda pa bo ukvarjanje s sedanjimi težavami v obdobju, ko povsod svoje sile usmerjajo v sprejemanje razvojnih programov za prihodnje srednjeročne obdobje, od železarjev terjalo dodatne napore. S; Saje V nekdanji osnovni šoli v Poljčah so uredili prvi del republiškega centra za obrambno usposabljanje, ob njej pa grade drugi del centra — Foto: S. Saje Enotno obrambno usposabljanje V Poljčah pri Begunjah od lani gradijo republiški center za obrambno usposabljanje - Prvi del centra, kije že docela urejen, začenja z delom ta teden - Na tiskovni konferenci pred dnevi je načelnik centra predstavil potek izgradnje objekta in namen centra POLJČE — Podružbljanje nalog s področja ljudske obrambe v prvih sedemdesetih letih je privedlo do povečane aktivnosti na vseh ravneh organiziranosti naših delovnih ljudi in občanov. Obenem je odkrilo nekatere dotedanje pomanjkljivosti v delu, med njimi tudi nezadostno izobrazbo o obrambnih vprašanjih. To je bila osnova zamisli o izgradnji centra za enotno obrambno usposabljanje v nafti republiki in poznejših prizadevanj odgovornih organov za uresničitev tega cilja. Na osnovi stališč sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SR Slovenije in sklepa izvršnega sveta naše republike je republiški sekretariat za ljudsko obrambo lani začel uresničevati obvezo za izgradnjo takšnega centra. Odločil se je za preureditev nekdanje šole v Poljčah pri Begunjah. V stavbi, ki sojo popolnoma obnovili, je sedaj pet predavalnic, več kabinetov, jedilnica, pisarna in sobe z okrog sto ležišči. S tem je končana prva etapa izgradnje centra, drugo etapo pa predstavlja postavitev novega objekta, katerega .uspešno gradi Gradbinec z Jesenic. V njem bo amfiteatrska predavalnica s 186 sedeži, ena manjša in tri večje predavalnice s posebno opremo, prostori za rekreacijsko, razstavno in klubsko dejavnost, pisarne in stanovanje za hišnika, novo in staro stavbo pa bo povezoval manjši televizijski studio. Med tretjo etapo izgradnje centra bodo uredili obrambno vežbališče in postavili manjšo halo za urjenje, ki bo namenjena predvsem pripadnikom enot civilne zaščite. Po dokončani izgradnji bo republiški center za obrambno usposabljanje namenjen za izpopolnjevanje vseh najodgovornejših nosilcev obrambnih priprav v naši republiki, za pouk pripadnikov enot civilne zaščite — od članov občinskih štabov do poveljniškega kadra posameznih specialnosti, za usposabljanje enot za zveze in za pouk pripadnikov teritorialne obrambe. V centru so že pripravili 18 različnih učnih programov, ki jih bodo med delom prilagajali potrebam posameznih področij v naši republiki. Del centra, ki so ga uredili v nekdanji šoli, je sprejel prve slušatelje že na začetku tega tedna. Gre za seminar, ki je namenjen predavateljem in zunanjim sodelavcem centra. Med štiridnevnimi predavanji naj bi namreč dobili potrebne strokovne in andragoško metodične usmeritve. Redni tečaji za potrebe ljudske obrambe se bodo začeli sredi septembra, namenjeni pa bodo področju obrambnih priprav, nalogam civilne zaščite in usposabljanju enot za zveze ter centrov za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Večina tečajev, razen usposabljanja za potrebe zvez, bo petdnevnih. Kot je med tiskovno konferenco povedal načelnik centra, bo objekt, ki si ga prizadevajo kar najbolje vgraditi v okolje, v celoti dograjen predvidoma do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja. Obenem je poudaril, da bo sicer nekaj težav zaradi njegove lege izven središča Slovenije, gotovo pa sta pomembnejša odmaknjenost od urbanih centrov in bližina nekaterih objektov, pomembnih za obrambne aktivnosti. S. Saje Želje nad možnostmi s A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA CESTE NA ODSEKU KROPA — JAMNIK Poleg splošnih zakonskih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — interno kvalificiran delavec — cestar starejši od 1H let Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru s poskusno dobo :{ mesecev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom <> delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok prijave 15 dni. oziroma do zasedbe. Radovljica — Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri skupščini občine Radovljica je julija pripravil anketo o materialnem razvoju gospodarstva za naslednjih pet let. V anketi so obravnavali 84 od stotkov radovljiškega gospodarstva uporabili podatke iz planskih dokumentov nekaterih organizacij združenega dela in tako zajeli 95 odstotkov vsega radovljiškega gospodarstva. V dogovoru o temeljih plana občine Radovljica za naslednje srednjeročno obdobje predvidevajo 6 odstotno realno rast družbenega proizvoda, iz okvirnih podatkov temeljnih in delovnih organizacij pa je očitno, da organizacije združenega dela načrtujejo celo višjo stopnjo rasti družbenega proizvoda. Po posameznih panogah načrtujejo celotno rast prihodka različno, nadpovprečno pa so planirali v industriji, prometu, trgovini in na področju komunalne dejavnosti. Enako bodo rasli tudi materialni stroški, medtem ko bo amortizacija rasla precej hitreje. Ugodnejša so razmerja v strukturi dohodka. Nižji bo delež brutto osebnih dohodkov, medtem k organizacija planirajo povečanje sredstev za poslovni sklad, kar kaže na to, da so delovne organizacije upoštevale predvidene usmeritve. V Radovljici ugotavljajo, da je gospodarstvo planiralo preveč optimistično, saj so upoštevali učinke novih investicij in večji fizični obseg proizvodnje. Republiška ocena možnosti investiranja je dokaj skromna, saj upošteva zaostrene pogoje gospodarjenja. Predvidevajo tri do štiri odstotke rasti družbenega proizvoda, kar pa pomeni tudi omejene možnosti novih naložb. Radovljiško gospodarstvo želi zelo veliko investirati, a nima dovolj sredstev. Še vedno se pri naložbah preveč opirajo na bančna sredstva, ki pa bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju precej padla. Marsikatere naložbe ne bodo mogli uresničiti. Tako v obdobju do leta 1985 pričakujejo v občini 4 odstotno rast do-, hodka. Ko so ocenili po veljavnih prispevnih stopnjah sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, so ugotovili, da je razlika med pričakovanimi in možnimi sredstvi interesnim skupnostim precejšnja in da se v naslednjem srednjeročnem obdobju ta razlika še povečuje. D.Seilei G LAS4.STRAN torek. 9. septembm Je »tuja« deviza več vredna? Najrazličnejši samoupravni sporazumi, s katerimi delovni kolektivi, zlasti tisti, ki proizvajajo surovine in polizdelke, izsiljujejo višje cene in plačilo dela ali pa kar cele dobavljene količine v devizah, v zadnjem času niso redkost in so dobili taksen obseg, da resno ovirajo prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Ponavadi so kupci postavljeni pred dejstvo: ali podpišete ali ne dobite nič. Ker »nič« sedanji slabi oskrbi s surovinami in polizdelki lahko pomeni ustavitev proizvodnje, tega pa si noben kolektiv ne more privoščiti, ponavadi dajo svoj pristanek, čeprav v svojo škodo in škodo svojih kuncev. Pred nedavnim smo pisali, v kakšnih težavah seje med drugim tudi zaradi takšnih samoupravnih sporazumov in slabe oskrbe s surovinami, znašla jeseniška Železarna. Težava je še večja, ker se je zaradi zastojev v Železarni začela trgati reprodukcijska veriga in so se znašle v podobnih težavah delovne organizacije, ki jih s surovinami oskrbuje Železarna. Iskra Železniki pri izdelavi motorjev potrebuje dinamo pločevino, ki jo kupuje v jeseniški Železarni. Brez omenjene surovine proizvodnja ne teče niti en dan. Zato so pristali na zahtevo jeseniškega kolektiva, da jim pločevino plačajo v devizah. Pa tudi zato, ker večino elektromotorjev izvozijo in je pločevina sestavni del izvoznega blaga. Pristali so tudi na podražitev. Vse to pa ne pomaga dosti, ker je proizvodnja v Železarni manjša od predvidene in tako ne more izpolnjevati svojih obveznosti do kupcev. Ker je proizvodnja manjša, so se zmanjšale tudi dobavljene količine Iskri, ki je tako imela že avgusta velike te-iave v proizvodnji. V Iskri pravijo, da razumejo vse težave Železarne, nikakor pa ne morejo razumeti, da jim niso zagotovljene niti tiste količine, ki bi jih Železarna lahko dostavila. Menijo, da izgovor, da morajo zaradi potrebe po devizah povečevati izvoz ni pravi, saj je deviza iz Iskre popolnoma enakovredna marki ali dolarju iz tujine. L. Bogataj Iskra v prvem polletju Polovico več na tuje Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je Iskra — Elektromehanika Kranj dosegla v prvem polletju dobre poslovne rezultate — Spodbudno povećanje izvoza, saj so prodali za devize skoraj v. polovico ukrepi več kot lani — Navi stabilizacijski Poslovanj«' v kranjski Iskri je v prvem polletju potekalo v okviru sprejetih stabilizacijskih ukrepov, ki so bili usmerjeni predvsem v večanje izvoza in zmanjševanje uvoza. Slednje je aprila in maja povzročilo velik izpad proizvodnje, ki ga junija niso mogli nadomestiti. Spremenjen tečaj dinarja ter zmanjševanje vseh vrst porabe in povečevanje izvoza za vsako ceno. so ustvarili veliko težje pogoje za poslovanje tudi v Elektromehanika ki je v veliki meri odvisna od uvoza surovin, zato obetj za drugo polletje niso najboljši. Ker pa stati oh strani in tarnati ni rešitev, je v temeljnih organizacijah Iskre prav te dni v razpravi poseben Iskrin »paket ukrepov«, katerih namen je poiskati vse možne notranje rezerve. V prvem polletju so dosegli 5 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za tretjino več kot lani v ena- Kamniška banka dobro dela V kamniški enoti Gospodarske banke Ljubljana so v letošnjem polletju močno porasla sredstva gospodarstva — Nepokritih investicij ni. gospodarstvo pa zaradi pomanjkanja razvojnih programov ni izkoristilo bančnih kreditov — V banki so zato znatno povečali izvozne kredite Kamnik — Kamniška enota Gospodarske banke Ljubljana dobro posluje, kar je najboljši dokaz, kako pravilna je bila pred leti odločitev o njeni organiziranosti. Kamničani so se namreč-odločili za poslovno enoto Gospodarske banke, ki pa opravlja tudi dela v okviru Stanovanjsko komunalne banke. Takšna je bila ocena kamniškega izvršnega sveta, ko je razpravljal o uresničitvi letnega plana banke v letošnjem prvem polletju. V banki so se letos znatno povečala sredstva gospodarstva in vzrok za to ni zgolj v učinku devalvacije. Pomemben delež bančnih sredstev predstavljajo sredstva prebivalstva, saj znaša 40 odstotkov. Banka se zato zaveda svojih obveznosti do komitentov. Nepokritih investicij v kamniški občini ni. Na področju negospodarstva predstavlja največjo naložbo gradnja mestne obvoznice, ki je finančno povsem pokrita, kljub podražitvam, ki pa so nastale zaradi nepravočasno dodelane dokumentacije in zato netočne ocene potrebnih sredstev. Gre torej predvsem za dodatna dela in ne toliko za običajne podražitve. Druga največja naložba je gradnja kanalizacije Pod-gorje-Smarca, ki je pogoj za dograditev tovarne Fructal-Alko. Znaša 37 milijonov dinarjev, od tega je 30 milijonov dinarjev kreditov. Omenimo naj še Dom varnosti in zaščite, pri katerem sedanja predračunska vrednost znaša 93 milijonov dinarjev, kar bo za Kamničane vsekakor krepak zalogaj in težko bo zbrati toliko denarja. Kazalo bi. da gasilci želje prilagodijo realnim možnostim, saj gradnja gasilskega doma predstavlja dve tretjini naložbe, v banki so letos za naložbe na področju stanovanjsko komunalne graditve namenili 40 odstotkov sredstev več kot lani, kar je povzročilo tudi izpad dohodka pri komunalni skupnosti. Na področju gospodarstva pa so v prazno izzveneli bančni pozivi naj delovne organizacije predložijo najavljene, razvojne programe. Praktično v banki niso prejeli niti enega in sredstva so bila porabljena za dokončanje investicij ter za kratkoročne kredite za obratna sredstva, znatno pa so se povečali izvozni krediti. Kamniško gospodarstvo je torej zamudilo ugodni trenutek in ne bo ga moglo več ujeti. Medtem ko smo se drugod soočali z izločanjem prednostnih investicij, saj je bilo bančnega denarja premalo, pa v kamniški banki niso mogli izkoristiti niti omejitve po sklepu guvernerjev o 10-odstotnem povečanju sredstev za naložbe, saj se je le za 7 odstotkov povečal obseg teh sredstev. Dokaj hitro, povprečno v dveh mesecih, pa so bili izčrpani krediti za zasebno obrt, kamor je banka namenila 15 milijonov dinarjev. M. Volčjak SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Šolska mreža skozi prizmo kadrovskih potreb (1) Po mnenju nekaterih je ključna naloga izobraževanja v tem, da človeka pripelje do ustrezne zaposlitve. Ali drugače — je le sredstvo za dosego cilja, pot, ki vodi do poklica. S takšno mehanično in enostransko predstavo se seveda ne moremo strinjati, kajti izobraŽevanje samo pO sebi skriva vrsto vrednot, ki zadovoljujejo tudi druge človekove osebnostne in družbene potrebe. Z druge strani pa ni mogoče zanikati, da obseg in vrsto izobraževanja v pomembni meri narekujejo prav kadrovske potrebe združenega dela. Kovinarsko predelovalna industrija pač v glavnem potrebuje kovinarje in ne pomorščakov. Seveda šolska mreža ne bi smela biti — kljub omenjenemu dejstvu — zgolj enostavna kopija kadrovskih potreb; hoditi bi morala za korak naprej in včasih za korak »vstran« od pogosto prakticistično naravnanih potreb. Torej ne bi smela potrebam le slediti, ampak vsaj v določeni meri kazati bodoče sledove. Takšen kritični pogled bi moral vseskozi iz ozadja spremljati rezultate v šolski mreži na Gorenjskem, ki smo jo skušali zasnovati na srednjeročnih kadrovskih kazalcih 1981 - 85 in jo bomo predstavili v nekaj nada 1 jeva nj ih. LETNO DVA ODSTOTKA PRIRASTA V ZAPOSLENOSTI Pred razpravo o šolski mreži je potrebno okvirno oceniti gibanje kadrovskih tokov. Ti osnovni kazalci bodo v bistvu prikazali splošno sliko zaposlovanja v naslednjem srednjeročnem obdobju kar bo hkrati posredno merilo o kvaliteti plana in zanesljivosti rezul tatov. Povprečna letna rast zaposlenosti od leta 1981 do 1985 je za Gorenjsko ocenjena na dva odstotka. Takšna napoved je zelo realna in ugodna, a hkrati glede na dosedanjo prakso močno omejitvena. Pospešek zaposlovanja se po občinah nekoliko razlikuje: na Jesenicah 1,8 odstotka, v Kranju 2,3 odstotka, v Radovljici 2,4 odstotka, v Skofji Loki 1,9 in v Tržiču .samo 0,9 odstotka. Prav tako rast zaposlovanja ni enaka na vseh ravneh strokovne izobrazbe. Kakor kaže slika, gre zaposlitveni pospešek v korak z dvigovanjem izobrazbene lestvice, kar je na prvi pogled več kot spodbudno. Vendar je treba opozoriti, da so relativna razmerja varljiva. V gmoti zaposlenih oziroma v absolutnih zneskih učinek dovolj zvodeni. Takile so podatki za Gorenjsko: leta 1981 bo na Gorenjskem 44 odstotkov zaposlenih ozkega strokovnega profila, 31 odstotkov širokega profila, 16,5 odstotka profila tehnik in približno 8 odstotkov kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Do leta 1985 se bo sestav izboljšal največ z upadom ozkega profila (za približno 4 strukturne odstotke). Ta delež bodo prevzele višje izobrazbene ravni in sicer vsaka okoli enega odstotka. Iz tega lahko sklenemo, da kakšnih dramatičnih sprememb v sestavu zaposlenih združeno delo ne napoveduje. Izboljšave bodo zložne, mnogo počasnejše, kakor si jih želimo. Sestav zaposlenih bo Še naprej v precejšnjem navzkrižju z zahtevo po čimvečji uporabi znanja in domačo ponudbo strokovnjakov. Morda bo močnejša vzmet seznam kriterijev o tehnološkem in kadrovskem sestavu pri novih naložbah, ki se predvidevajo za prihodnjih pet let. Vendar pa moramo trezno računati, da vse nove naložbe ukrojene po teh merilih, ne bodo v tem času še zaživele. Franc Belčič MAGISTRI « DR PROFIL OIPL INZ (VISOKE SOLE) PROFIL INŽ IVIŠJEJOIF) PROFIL TEHNIK ŠIROKI PROFIL OZKI PROFIL SKOPAJ Mika ? Pnp!«1M i,.t,, •/riBiiriH. po ihiiptnal Oof«ri|Skn Slika pti< ItOjMHI ia*ii |»> i»ii.>.i>ialnili ka/alrili 81 8!> poklicev n/iiniiM |i< i>*ili)„ Podatki v*lia|n i* i» se iHjUivi i |n>i>|m»si»fc /aposluuani* ■. i. ,/(„■ kem času. Dohodek je porastel za .H odstotkov. To je vplivalo tudi na dober čisti dohodek iz katerega so za sklade razporedili "><>•'{ milijone dinarjev oziroma za dobro polovico več kot v lanskem prvem polletju Letni plan proizvodnje so izpolnili 48 odstotno. Najslabše je pri investicijah, saj so vložili le 1H odstotkov več kot lani. ko tudi niso veliko investirali. Ugodni so tudi rezultati zunanjetrgovinske menjave. Izvozili so za 32.8 milijona dolarjev, kar je 44 odstotkov več kot lani v šestih mesecih in za 11 milijonov dolarjev več kot so uvozili. Doseženi rezultati so ugodno vplivali tudi na osebne dohodke. Dovoljena rast osebnih dohodkov po sprejetih družbenih merilih znaša slabih 23 odstotkov, izplačanih pa je bilo za 21,5 odstotka več kot v prvem polet- ju leta 1979. Poprečna mesečni« dek znaša 8.162 din in je za I" stotkov višji od lani. Z obratnimi sredstvi niso rili najbolje. Zaloge material drobnega inventarja s«) se za 14. zaloge izdelkov pa za stotkov. Manj je zalog poli. K ugodnemu poslovnemu je nedvomno doprinesel tudf izkoristek delovnih ur. saj «je< povečal za 4.6 .odstotka. Zma se je število nadur in sicer od L zaposlenega lani na 1.4 letos. !^ sanje pripisujejo tudi uvedbi •* vega delovnega časa. V Iskri menijo, da so s p«* njem prvega polletja lahko sadW* ni. Vendar pa se na to ne mote« naša t i. saj bodo nove os** uvoza gotovo še otežile pogoje K vanja. Zato so v sprejetih staišfe cijskih ukrepih dali poseben s* rek skrbnemu gospodarjenju x*4 riali. zlasti tistimi, ki jih uvažati, izboljšanju li|^ meljnih in delovne organi boljši izkoriščenosti delo> in delovni disciplini. p| osebni odgovornosti vseh predvsem pa vodilnih. 2a potek proizvodnje. Najivč težav zaradi slabe oskrbe z repromateriau so imeli r nalniki. Naložbeni in gradbeni zasfc" Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Rado& gradi stanovanja v Radovljici in na Bh Malo naložb in malo dela še 60 stanovanj ter bloka pri Bledu, kjer bo po 3g Sprejeli pa so tudi nekaj sjf in manjših del. vsekakor t* občutno manjša dela v k5* letu neugodno vplivala na ^ delovne organizacije Stabil izacijska prizadeva*5 delovno organizacijo precei dela. hude probleme pa jmaK bavo vseh vrst materiala J* ko je v prejšnjih letih primas* le nekaj vrst gradbenega nap je danes težko dobiti Želesc izdelke, izolacijska sredstva menta jim kot soinvesft: cementarno Anhovo do zdi 8 primanjkuje. Splošno gradbeno podjet* renjc bo tako ob koncu leta precejšnjih težavah, saj se « ne gradi v takšnem obsegu •* nula leta. Opravljali bodo k' tera manjša dela v Elan«, in Žitu. nadaljevali s stae gradnjo in opravili nekam zeval na in adaptacijska dek d; Radovljica — Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, ki zaposluje 360 delavcev in svojo dejavnost opravlja večinoma na radovljiškem območju, je lani zgradilo več gospodarskih in drugih objektov. Tako so delavci zgradili prostore Tapetništva iz Radovljice, halo v Elanu in v Verigi, trgovsko-stano-vanjski objekt v Mošnjah, prizidek hotela Lovec. Kazino na Bledu, prostore milice na Bledu in posebno šolo, ki so jo izročili namenu letos aprila. Naložbene omejitve, ki so v radovljiški občini kar precejšnja, «» vplivale tudi na Splošno gradbeno podjetje Gorenje, saj so za letos odpadle Številne investicije Ugotavljajo, da se je letos struktura gra denj precej spremenila. V zadnjih nekaj letih so imeli le okoli 0 odstotkov stanovanjske izgradnje, le-toH pa jo je že več kot 8<) odstotkov. Predvsem) gradilo Cankarjevo naselje v Radovljici, kjer bo najprej 136 stanovanj, v naslednjem letu pa 3 rtiBii If ■ 1 i/ Rniioilii''' iiradij*' stanovanj Cankarjevo naaHje l ,", / *n,vlia SnloAno gradben,, >»< ' % -.......««>% stnfutvoni - Fot"- F Perdan torek. 9. septembra 1980 5.STRAN G L, AS Večji kos za kulturo Vsota za tržiško kulturo je letos dosegla kritično mejo — V naslednjem srednjeročnem obdobju kulturi prednost Tržič — V poletnih mesecih naj bi v tržiškem združenem delu izpeljali javno razpravo o temeljih planov družbenih dejavnosti v občini za naslednje srednjeročno obdobje. Zaradi dopustov bo javna razprava živahnejša šele septembra. V naslednjih petih letih bo moral na *področju družbenih dejavnosti Tržič precej nadoknaditi. Seveda je vprašanje, koliko bo združeno delo zmoglo. Programi bodo zaradi prevelike ambicioznosti marsikje okleščeni. Nedvomno bo treba upoštevati, da je največje zaostajanje Tržiča čutiti na področju kulture. Zato družbeni plan tržiške občine predvideva, da bi kultura v letih 1981-1985 postala prednostna panoga. ' Druge prednostne dejavnosti so namreč v zadnjih letih kulturo porinile na rep. Resnici na ljubo: tudi v teh Tržičani ugotavljajo cele kupe pomanjkljivosti in nujno potrebnih izboljšav ter razvojnih premikov. A kultura je ob vsem tem vendarle pastorka. Zanjo je bilo 1976. leta namenjenih 0,54 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev. V letošnjem letu— tržiški kulturni delavci ga upravičeno ocenjujejo kot kritično leto — je ta odstotek zdrknil na 0,36. Razen zmanjševanja skupne prispevne stopnje za kulturo iz osebnih dohodkov je zaskrbljujoča tudi nesorazmerna rast deleža za skupne naloge v kulturni skupnosti Slovenije. Letos se je tržiško združeno delo zelo kritično opredelilo do vedno večjega odlivanja kulturnega dinarja iz občine v republiko, kajti vsak odstotek več za skupne naloge v Sloveniji pomeni hromljenje občinske kulture, ki ji tako preostaja le životarjenje. V tržiški kulturi želi jo s prioriteto zagotoviti, da bi dosegli vsaj stanje izpred petih let. Vendar bo zac»sla-nek težko nadoknaditi, saj so vse družbene dejavnosti, ne le kultura, svoje programe opredelile krepko previsoko. Tržiška kultura želi oživiti muzej kot institucijo, omogočiti želi zelo priljubljena gledališka gostovanja, zagotoviti socialno varnost poklicnim kulturnim delavcem ter med -republiško in mednarodno sodelovanje Tržiča na kulturnem področju postaviti na trdnejše noge. Tudi kulturni spomeniki v Tržiču morajo doživeti zaščito. Že vrsto let zahteva zaodrski prostor in garderoba v Cankarjevem domu temeljito obnovo. Tržič bo moral nameniti precej denarja za muzeja NOB v Ljubljani in v Begunjah. V^e te potrebe pa bo združeno delo zmoglo le. če bo kulturo uvrstilo v prednostno dejavnost ter ji namenilo večji kos družbenih sredstev. „,„ S knjižnih polic Monografija o Lipici Kulturni koledar Muzeji radovljiške občine — Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je od 1. septembra dalje odprt ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. Čebelarski muzej in Linhartova soba v Radovljici sta odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Šivčeva hiša je odprta ob sobotah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, če pa so razstave, pa vsak dan ob navedenih urah. Trebnje - V soboto, 6. septembra, so v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo slik Save Stojkova, slikarja samorastnika iz Sombora. Prireditev, ki sodi v okvir praznovanj v občini Trebnje, je odprl dr.Jože Brilej, predsednik Ustavna sodišča S R Slovenije. Razstava bo odprta vsak dan do 21. septembra od 10. do 12. in od H. do 18. ure. Prešernovo gledališče Kranj - vpisuje od 8. do 20. septembra vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. in od 14. do 16. ure v Tavčarjevi ulici v tri gledališke abonmaje: za odrasle, v mladinski in lutkovni abonma. Freske bogatijo pročelja Jesenice - V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja namenil £a spomeniško varstvene akcije več *M 2 milijona dinarjev. V programu skupnih nalog kulturne skupnosti Slovenije za letos pa bodo sofinancirali več akcij tudi v jeseniški in v radovljiški občini. Tako se bodo nadaljevala konser-^atorska dela na razvalinah gradu £tamen v Begunjah ter restavriranje y**esk na pročeljih Linhartovega trga ^ Radovljici, v jeseniški občini pa I^odo nadaljevali s konservatorskimi J^li na Liznekovi hiši v Kranjski go- HZavod za spomeniško varstvo iz ranja je v šestih mesecih v obeh v v šestin mesečin v o *r>činah opravil tudi več drugih pomembnih del. V Radovljici so v gra-jVjnski dvorani odprli zanimivo raz-Navo o revitalizaciji mestnega ^^tjra in organizirali dve javni tribuni o načrtu revitalizacije, obenem pa ^delali dopolnilno dokumentacijo 5^ grobove in grobišča borcev in spomenike NOV in ljudske revolucije v rav zdaj pa pripravljajo dokumenten« za grobove in grobišča borcev in spominska obeležja NOB t^r ljudske revolucije za jeseniško H moč je. V Linhartov trg v Radovljici iz dne-v dan dobiva lepšo podobo, p roče-kažejo sliko iz 17. stoletja s čudo-K^timi freskami in arhitekturnimi Kolika vami. Tudi Kosova graščina k^ Jesenicah je zdaj bogatejša za de-4 ^rativno fresko v prvem nadstrop-V*. Delavci Zavoda za spomeniško V^rtfvo pa so tudi že izmerili vigenjc »»v }a se težave pojavijo |>ri gostovanjih: domača scena se na tujem mirti kar zgubi, medtem ko gostujoča gledališča zadnja leta že praktično ne morejo več na kranjski oder. To se je lepo pokazalo tudi ob Tednu slovenske drame, liti zaradi neustreznih po- gojev domala polovico predstav sploh ni bilo več v Kranju, pač pa v ljubljanskih gledališčih. Te sicer tako znane razprave o takšnih in podobnih težavah Prešernovega gledališča sicer ne izginejo t dnevnih redov kranjske kulturne skupnosti že dlje časa, obeti za naprej pa tudi niso kaj boljši, saj ni ne obnove odra niti vprašanja nadaljnjega statusa kranjskega teatra prebrati v srednjeročnih programih razvoja kranjske kulture. Ob vseh teh sicer večletnih težavah kranjskega gledališkega dogajanja, da ne omenjamo še letošnjih stabilizacijskih omejitev, pa se bo zavesa kranjskega Talijinega hrama v novi sezoni dvigala verjetno pred še številnejšim občinstvom kot doslej. Neprestano dvigajoča se kvaliteta gledaliških predstav namreč privablja - vsako leto več gledalcev, tako mladih kot odraslih. Zato letos gledališče uvaja še premierski abonma, ki bo z ostalimi šestimi zaokrožil predstave za odrasle, ostaja pa še mladinski abonma in letos prvič še lutkovni abonma. Lani je gledališče dalo sedem novih predstav, letos jih bo pet, če štejemo le predstave za odrasle: med njimi je tako kot že doslej velik poudarek slovenskim novitetam. V predstavah za mladino pa je verjetno posebej zanimiva dokumentarna kronika Zgodbe o Titu. L. M Jože Žvokelj iz Kranja. - Foto: K. Mokar Ročk koncert — Preddvor '80 Srečanja slovenskih ustvarjalnih glasbenikov postajajo vse pogostejša. Po prireditvah v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Šenčurju, Mostah. Bukovici in drugih krajih so se glasbeniki srečali tudi v Preddvoru. Nastopili so večinoma novi in še neznani izvajalci in tudi že nekaj znanih, že uveljavljenih. Odkrivanju novih imen so tovrstne prireditve tudi namenjene. Začela je skupina »Sirius«, ki jo sestavljajo izključno najstniki in temu primerno neizkušena je tudi njihova glasba. Vendar, za svoja leta so bili na trenutke kar presenetljivi in najbrž še veliko obetajo. Akustična skupina »Lončeni vrč« iz Škofje Loke je na domačih odrih že dlje časa, vendar ne deluje kontinuirano in ne nastopa pogosto. Zasedba je sestavljena iz violine, flavte in dveh akustičnih kitar. Instrumenti pletejo nežno, umirjeno akustično glasbo, ki včasih preide v improvizacijo na osnovi dialoga violine in flavte »Berlinski zid« iz Ljubljane sodi med takoimenovane punk skupine, ki zadnja leta s svojim nihilizmom vznemirjajo slovensko javnost, še posebej malomeščanski del. Delujejo divje, norčavo in jeznorito. neusmi- V avli Iskre na Laborah so t počastitev :i4 letnice Iskre in .iO-letnicc samoupravljanja odprli razstavo Jožeta Horvata-Jakija. O razstavi je spregovoiil pisatelj Tone Svetina Razstava je toliko bolj vredna ogleda, ket je t" prvi prikn; Jakijevih del ntl Gorenjskem. - Foto: F. Perdan Ijeno razbijajo po razglašenih kitarah in kričijo z naturaMzmom obarvana »uporniška« besedila. So predstavniki nezadovoljne, jezne in grobe mladostne resničnosti. Preddvor-ski ansambel »Trans« sodi med tiste, ki v rocku iščejo »umetniški prizvok« tipa Pink Flovd. Njihov občutek za glasbo in zvok se lepo uveljavlja. Z vidnim napredkom ga gojijo že kaki dve leti. Niso prenapeti, niso problematični, zato jih širok krog ljudi zlahka dojema in sprejema. Kranjski kantavtor Jože Žvokelj se je že uspel uveljaviti v slovenskem prostoru. Prav tako se je otresel nekdanje treme in glasbenih vplivov Andreja ftifrerja in drugih avtorjev. Prepeva samosvoje, družbeno angažirane tekste, ki so jim pogosto povod avtentični dogodki, videni skozi subjektivne (Zvokijeve) oči. Na trenutke malce zmoti »me-ketajoča« interpretacija. Cas je, da Zvokelj poskusi tudi v studiu. Ljubljanska skupina »Pomaranča« je novo odkritje. Po njej si bo'mo zapomnili prireditev v Preddvoru. Igra bleščeč »trdi« ročk. ki je še najbližje tistemu britanske skupine »Rainbovv«. To počne z izjemnim občutkom za tovrstno glasbo, divje, sproščeno, čudovito. Skupina ima seveda tudi svojega »Richieja Black-mora« — kitarista Mijo Popoviča. ki je avtor njihovih besedil in glasbe. Dve njegovi skladbi so te dni posneli v ljubljanskem studiu Akademik in bosta v kratkem uvrščeni v radijske programe. Jeseniška elektroakustič-na skupina »Brez imena« se z glasbenimi iskanji šele poskuša in tako je kajpak napravila precej povprečen in bled vtis. Hard-rock zasedba »Naša stvar* iz Škofje I-oke je začela udarno in tako tudi končala, medtem ko se vmes ni kaj prida zgodilo. Njihova glasba je primerna za plesno »rockanje«. vsebinsko in zvočno pa ne prinaša ničesar novega Manjka tudi |>ravega občutka za tovrstno glasbo. Instrumentalno zanimiv je samo kitarist Brane Smole. Organizatorji iz Preddvora so se potrudili, da bi bilo vzdušje kar najbolj prijetno, toda to jim v celoti ni uspelo. Slabo luč na prireditev je vrglo nekaj deset vinjenih posameznikov iz vrst nekaj sto poslušalcev. Kazimir Mohar 6 STRAN torek, 9. septembra • OPREDELITEV Komandir it- četo ustavil. Nekaj rasa je pozorno opazoval Nemce in s«- odločil. Glasno, tla so ga vsi slišali, je dejal: »Postavili jim hotno zasedo." Takoj nato pa: »Branili bomo vas Rašico.« Ozrl se je okoli sebe in s pogledom objel ves prostor proti Rašici. Odločil se j«;, da bo zasedo postavil nedaleč proč od mesta, kier so imeli prejšnjo. Hitro, toda zbrano je razporedil bone Sam se je s puškomitraljczom postavil tik k cesti Vse je utihnilo Tudi ropot nemške kolone. Nemci so partizane gotovo opazili, zalo so se ustavili v bližnji vasi. približno kilometer daleč od zasede. Partizani so bili prepričani, da bodo Nemci pot nadaljevali peš in da bo vsak čas napočil trenutek spopada. Dobro so vedeli, da bo zdaj boj dosti težji kot prej s presenečenimi Nemci iz avtomobila. Toda v zagnanosti in pod vtisom pravkar uspešno izvedene akcije so nestrpno pričakovali spopad z Nemci. Komandir je dobro vedel, da bo le s težavo kos močni nemški enoti, zato je po položaju po vrsti obšel komandirje vodov in desetin in jim osebno pojasnil smer in način umika v primeru, če ne bi mogli vzdržati ali če bi jim Nemci prišli za hrbet. Toda Nemcev ni bilo že več kot uro. Komandir Kosec in borci so vse bolj sumili, da jim Nemci pripravljajo presenečenje. Vse bolj so verjeli, da bodo njihovo zasedo obšli in jim udarili za hrbet. Toda izvidnica, ki je odšla do vasi Srednje Ga-meljne, kjer se je prej ustavila nemška kolona je sporočila, da Nemci še niso zapustili vasi. Tudi vse poznejše izvidnice so ugotovile, da so še vedno v vasi. Kaj počnejo, pa so vsi samo ugibali. Pozno popoldne pa so partizani spet zaslišali hru-menje vozil in nato zagledali nemško kolono, ki se je počasi vračala proti Šentvidu, odkoder je prišla. Tovariš Kosec je s četo čakal v zasedi vse do mraka in se šele potem vrnil v taborišče. Komaj so povečer-iali. pa so vse komuniste sklicali na partijski sestanek. Sestanek je začel tovariš Kosec: »Moja dolžnost je. tovariša da vam izrazim priznanje za dobro vedenje, ki ste ga pokazali danes. Se posebno sem bil kot vaš komandir vesel, ko sem videl, s kakšno odločnostjo ste bili po napadu na nemški avtomobil pripravljeni spoprijeti se še z nemško motorizirano kolono, ki je prišla iz Šentvida in je sprva očitno nameravala poseči vmes. Prav o tem pa se moramo pogovoriti. Prepričan sem. da bodo Nemci na našo akcijo odgovorili z vsemi svojimi silami in se kruto maščevali. Predvsem pa bodo zdaj. ko vidijo, da gre že za resne vojaške akcije, naredili vse. kar je v njihovi moči. da bi četo uničili in si tako zagotovili milna zasedenem območju, ki je zanje sestavni del tretjega rajha. To je zanje še posebno pomembno sedaj, ko izvajajo veliko akcijo odseljevanja Slovencev. Prav dobro vedo. kaj se je do zdaj dogajalo okoli Rašice, saj so njihovi pomagači dovolj vohljali tod okrog. To pa ni edini vzrok. Tudi sami smo se obnašali tako, kot da nam Nemci nič več ne morejo in kot da bo že jutri konec vojne.« Pomolčal je in nadaljeval: »To, kar vam bom povedal, samo potrjuje njihove namene. Za kaj gre? Vsi dobro veste, tovariši, da je včeraj v četo prišel moj starejši brat Peter, ki je na naši domačiji nasledil očeta in tudi živel v naši rojstni hiši na Rašici. Doma je pustil ženo in devet nepreskrbljenih otrok. Kako je to težko, si lahko zamislite sami. Toda zanj ni bilo drugega izhoda, to pa zato. ker je k njemu na dom prišel eden od nemških vohljačev. o katerih zadnje čase toliko govorimo. Prišel je očitno z namenom, da bi točno izvedel, kje je naša četa. Prišel je s kovčkom, češ da išče partizansko taborišče, ker se namerava pridružiti pai t i/.anom. Prav k njemu na dom je prišel zato. ker je nekdo v gostilni i/blebetal, da je Peter brat komandirja čete in da /ato lahko vsak hip pripelje v taborišče, kogar hoče. Peter neznancu ni dosti zaupal, vendar vseeno ni videl drugega izhoda, kot da ga pri|>elje sem v četo z namenom, da bi potem ini sami videli, za kaj gre, in ustrezno ukrepali. Ko sta z neznancem prišla že tik do taborišča, pa je moj brat naredil napako. Neznancu je dejal, da sta prišla do taborišča in da naj se na stražarjev klic takoj ustavi, medtem pa se bo on legitimiral. Tedaj se je neznanec ustavil, odprl svoj kovček in segel vanj. Peter je ves čas pazil nanj. zato je takoj nameril vanj puško, ki jo je k sreči vzel s seboj. Toda neznanec je zagrabil za puškino cev in mu hotel orožje iztrgati iz rok. Zakotalila sta se po bregu navzdol, to pa je neznanec, koje videl, da Petru ne bo kos, izkoristil in zbežal v temo. Zato, tovariši, sem prepričan, da je bilo to. kar so Nemci danes izvedli, samo tipanje pred akcijo, ki jo nameravajo izvesti. To še posebno potrjuje dejstvo, da smo pri ubitih Nemcih našli skico našega taborišča in na njej narisane dohode k njemu. »Slutim, da bodo Nemci v kratkem času udarili na četo z vso močjo. Po pravici vam povem, da to pričakujem že v nekaj dneh. Zato smo se tudi zbrali, da bi se o tem pogovorili in takoj ukrepali. Paziti moramo, da se nam ne bi zgodilo tako. kot se je zgodilo Kamniški četi našega bataljona, ki so jo Nemci popolnoma razbili ter ji zaplenili precej opreme in orožja. To bi se verjetno zgodilo tudi Radomeljski četi. potem ko so jo Nemci nenadoma napadli severno od Radomelj ter ji zaplenili nekaj orožja in skoraj vso opremo. Bila bi tudi razbita ali uničena, če se ne bi bila odločno prebila čez Savo na italijansko zasedbeno ozemlje. Nemce so vsi ti uspehi in izkušnje opogumili.in dobro vedo. da nas lahko razbijejo in uničijo samo s popolnim presenečenjem. To pa spet lahko dosežejo samo s pomočjo izdajalcev in če ne bomo pozorni.« je končal komandir. Nekaj časa je vladala popolna tišina: tovariši so le z očmi skušali razbrati misli drug drugemu. Branku so se komandirjeve ocene in domneve zdele logične in utemeljene. Med tovriši se je nato razvila živahna razprava. Nekateri so predlagali, naj četa začasno zapusti njej dodeljen teren in se premakne bolj proti Krvavcu ter v območje Kamniških planin. Drugi so spet predlagali, naj se združi s Smarnogorskim vodom, si dobro utrdi taborišče in ga pripravi za obrambo ter tam sprejme boj z Nemca Komandir čete je bil mnenja, da bo združena četa laže odbila napad Nemcev, zato naj bi takoj poklicali Smarnogorski vod in ga vključili v četo. Predlagal je tudi, da bi sedanje, že kompromitarano taborišče zapustil in se premestili drugam. Komandirjev predlog so vsi komunisti sprejeli soglasno, in četa se je ponoči premestila na hrib nad Zgornjimi Gameljnami. Od tam so tudi najlaže nadzorovali ceste, ki vodijo proti Rašici, ne pa tudi ceste od Črnuč. Četa po premestitvi v novo taborišče ni pošiljala patrulj nikamor. Čakala je na dogodke in se samo s stražami v taborišču zavarovala, da je, sovražnik ne bi mogel presenetiti. Naslednjega dne je spet menjala taborišče. Odšla je še bolj zahodno od Rašice in se razmestila pod Velikim vrhom. Ves dan so partizanske izvidnice opazovale sovražnikove premike po cestah. Občasno je bilo iz daljave proti vzhodu slišati tudi eksplozije in posamezne strele. Ko so potem proti Rašici poslali močnejšo patruljo, je sporočila, da so Nemci Rašico požgali. Če si skromen in znaš v življenju potrpeti, ti ni nikoli prehud**, Rozalija in Janez Krničar s Ceste JLA 30 v Kranju, ki prue praznujeta 50-letmco poroke. Skn>mno in umirjeno življenj^, mb brati z obraza. Zadovoljna sta s prehojeno življenjsko ffottffjT voljna z majhno hišico, ki jo je oče Janez, zidar po pokiicu sam v najhujših letih krize, zadovoljna s hčerkama, & w pravnučkom, s cvetličnim vrtom Mama je bila LočanAa nova iz Virloga, oče pa Skokov z Bele pri Preddvoru. Oba sta kmalu od doma. Ko je mama prišla v Inteks za tkalko in y> o£e v Jugobruni, sta se spoznala. Ko so prišli otroci in vojna it pustila službo m šele nekaj let po vojni šla spet delat, r«*, kuhinjo. Oče pa je vse življenje zidaril. V Tržiču pri »Trajbak* izučil. Zdaj ga daje astma. Mama pa je z zdravjem še kar na Da bi le tako ostalo, da bi se na slabše ne obrnilo. Najbv>lj i± sta, kadar se ju v Centralu in v Tekstilindusu spomnijo kot uz>ok cev. Ko ju povabijo. Takrat vesta, da le še nista pozabljenar />, *: zdravje, bo še velikokrat lepo. — D. Dolenc Kranj — V okviru praznovanj ob krajevnem prazniku Je jr^ med vrsto ostalih priredita pripravila tudi zanimivo in pruJa<»rtiJ■ hovsko igro z živimi igralci Prireditev na Trgu revolucije Sn nomA tudi Pihalna godba in nastopi igralcev ter lutkovna Pr^dstavaC^1 Sever/a. — Foto: F. Perdan MATJAŽ CHVATAL »Tako, najprej poskakovanje na desni nogi. Kolikokrat? Dobro, recimo na začetku petdeset poskokov po vsaki nogi. Takole: ena, dva, tri, štiri . . . Uh, ta prekleti, prašičji mraz. Oha, oha, še malo po levi nogi. O, ti svinja pasja, kako je tukaj mraz, o čakaj, te bom že pregnal, le čakaj . . .« »Franci, Sabla, preklete svinje, kje sta?« Nič, samo tišina, nobenega odgovora, samo pošasten odmev in nato zopet šum vode, slapu, ki izginja v črnem breznu, v katerega sta pred dvema, tremi, morda štirimi urami odšla prijatelja. S skakanjem sem se upehal: »Takole, malo bom sedel.« Čeljusti mi poskakujejo, tako da mi zobje strašansko šklepečejo. »Čakaj, čakaj, jih že ukrotim« Po neskončno dolgih poizkusih sem jih končno pripravil do tega, da mi niso več Šklepetali. »Ga vidiš, vraga, saj me celo manj zebe. Kaj ko bi poizkusil preprečiti še tresenje,« si glasno govorim in poskušam ukrotiti še to. morda najhujšo trenutno hibo. Uspe mi. vendar samo za nekaj prekratkih sekund. »BRRRR, kako je kaj takega sploh možno. Pa ljudje govorijo, da se v takih primerih sploh ne zbudiš več« Tresenje ponovno ukrotim, tokrat že za daljši čas. Vsaj pol manj me zebe. Ponovno pnčnem delat. poskoke. Skačem nekaj časa na desni, nato na levi nogi, potem delam počejje, pa sklece, pa ponovno poskakujem. Pot curkoma lije z mene, vroče mi je, žejen sem, vendar me navkljub temu še vedno strašansko zebe. Sklonim se nad ponvico z vodo in z dolgimi poželjivimi požirki srebam bodo iz nje. Daleč, daleč nekje zaslišim glasove. Vzravnam se, ' poslušam. Resnično slišim tihe, komaj slišne, nerazločne glasove. Srce mi divje poskoči, končno Sabla in Franci. »Kurbe, kje sta?« divje zavpijem. V breznu se sliši odmev, ki je glasnejši in grozotnejši od mojega krika in se vleče iz sekunde v sekundo v neskončnost. Oh, kako rad bi ponovno slišal Človeški glas, govorico, se zo|>et z nekom po govarjal, videl človeka tukaj, ob sebi! Sne v prsih mi divje poskakuje, tako kot bi se mi hotelo iztrgati in odskakljati daleč proč od mene. Končno zaslišim vpitje: »Ceha, ali si še živ?« mi je uspelo razločiti iz slaboslišnega in nerazločnega črkovanja med odmevi. . Po nekaj minutah se izza roba police prikaže nasmejan, vendar utrujen Sablin obraz. Prekobali se preko roba. izpne prižeme in sede k meni. »Ali sta prišla do dna?« sem ga vprašal. Transport opreme proti breznu, 29. vember 1978. (foto: D. Praisinger) »Ne,« je zateglo odvrnil, »tole bre/no ima trideset metrov vertikale nadaljuje m- 1 majhno poševno polico in nato / breznom, globokim deset metrov in pol. Tam je majhna dvoranica, i/, katere vodita dva rova Prvi. fosilni rov, je tri do št ni metre širok in dva d" dva in pol metra visok Po dvajsetih met rdi preide v brezno. Več kot očitno je. da je tam dvorana. Drugi, aktivni vodni rov, pa vodi v cik caku. V tem rovu je tudi sifon Ta rov prav tako preide v vsaj desetmetrske) brezno, dolg pa je približno štirideset do petdeset metrov « »Kako dolgo sem jaz sedel tufcap+ »Približno dve uri in poJ „ £* ^ t* Franci, ki se je zdajci prikazal ob ^ * polici. »Gremo ven,« predlaga Sabla. %x »Hej, Sabla, ali mi boš zapiral i*m slapovih!« mu zavpijem, prikima in nt*"* sidrišča Prepne se preko klinov in 1 Plezam za njim. Se kar nekako v redu prepleza' prvib petih ali šestih brezen. Sabla V že daleč naprej. Kdina naša sreča puščamo vrvi v jami. Ce bi jj^ de ne verjamem, da bi izplezali iz 0rv,~. zdravi brez vsaj enega bivaka. Preplezam stopnjo in se na poeej na steno. Veke mi lezejo skupaj. »Ki vseeno šel naprej?« se vprašam \ kakšno minutko .... pa bom šel naprt Nekaj me prične tresti in grorv uho. Odprem oči in pogledam olrt Pogled me preseneti, saj ležim, na tleh polni vode »Ti si nor, seveda, kaj drugem možno, ti si nor.« ugotavlja Franci, • takole zaspiš v vodi, kot da bi bil riba -»No, riba ravno nisem, toda ka1 C,reva ven« »/ona j je sonce.« zavpije Sabla ii Ma brezna komaj toliko glasno, dag**' S tem klicem dobim v svoje izmuči* dovoli moči, da dovolj hitro prepir preostal«- stin stopnje, ki me ločijo d Sabla stoji skrit za debelin ^ smreke, ki raste poleg vhoda v breza** smeioči pogled je usmerjen v Andrejo* mana Andreja leži zunaj na sonce. ^ V j i streže Sprašuje jo, kaj naj ji pr* ^ Po osemindvajsetih urah nepn*** Karani" v temnih jeloviških globinah' X trpe utrujeno nasmejimo in stopin > njima na toplo sonce po svojo tolik. -s„ho obleko, proti šotoru, kjer a« suhe in tople spalne vreče... Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI lOREK. 9. SEPTEMBRA 1980 Dolg, ki ne trpi odlašanja *anezu Resmanu .s. Srednje Dobrave je komaj ^let, a brez invalidskega vozička ne more nika-]or — Predolgo ga že muči obljuba, da mu bodo y**aj delno popravili hišo fT' mm i z. prednja Dobrava — Janezu Resami s Srednje Dobrave je 43 let. trinajst let je delal v kroparskem Unenu in veljal za dobrega strojni delavca, od leta 1969 pa je in-^Ud, že pet let na invalidskem ^ifltu. Najhuje mu je bilo tedaj, je leta 1972 umrla njegova mama ostal je sam v hiši, sam z bratom. z invalidskim dodatkom in po-itiino. Sam. v dvesto let stari hiši. na invalidskem vozičku in z m *3tipno zdravniško diagnozo: skle-**«multiplex! ^*edaj, ko se je pojavila ta huda in Ozdravljiva bolezen, so mu njego-sodelavci stali tesno ob strani: 'rnen ga je poslal na šesttedensko ivljenje na Češko in Janez se je il kot prerojen. A zahrbtna bose je ponavljala, vsako leto je >al na okrevanje, a po injekcijah fizikalni terapiji so bile mišice čvrste, telo bolj odporno. Tudi Hj^i preživi vsaj mesec dni po bol-i%*Ji*ah in zdraviliščih, a opaža, da ^VUio bolj slabi. Zato, da mu roke i, bi otrpnile, se večkrat poda na ^rnjo Dobravo kar sam, na in-**ddcem vozičku in vztraja vse Jej, dokler le more. ^ zdi se, da Janeza Resmana bolj bolezen utruja in slabi nekaj ^"sem drugega, kar je zanj še huj-2e nekaj-zadnjih let čuti, da je il še bolj sam, da nima nihče ne ^ in ne volje, da bi se z njim kdaj I kdaj pomenkoval, da bi ga poba-kako kaj živi, kaj dela, kaj ponije. Janez Resman zagotavlja, *ii v nobeni finančni stiski, da je milijona dinarjev kar dovolj zanj *ta se tudi v invalidskem vozičku . marsikaj postoriti. Vsega pa i^darle ne in to je prav tisto, kar ^udoboli. ^jegova hiša je stara in dotrajana yJ*o so Janezu odpovedale noge. ni t»zička mogel niti odpreti vhodnih vrat niti se zapeljati čez visoki prag. S pomočjo soseda Jožeta S liha rja zdaj to pot nekako zmore. Prav Slibar in njegov sin ter Bertonceljev Jane/, so tisti, ki Janezu pomagajo po svojih močeh. f »Zame je dovolj, če imam sobo in kuhinjo,« pravi Janez. »Zdaj imam se sobni invalidski voziček in je tako veliko bolje. Najbolj pa pogrešam primerne sanitarije. V stari hiši sem kuhinjo popravil tako, kot sem le mogel, tudi greznico sva z bratom naredila, več pa ne morem. Zdaj čakam, kajti obljubili so mi, da mi bodo pomagali: združene železarne in solidarnostni stanovanjski sklad. Čakam in se bojim, da iz vsega ne bo nič, kajti že vse predolgo traja ...« Janez Resman s Srednje Dobrave si z invalidskega vozička sam kuha. sam pomiva, sam pere. (»Operem že 4 še sam, a perila obesiti potlej ne morem.«) Zadnje čase je vse bolj bolehen, a v dom za ostarele v Radovljico nikakor še noče. Dokler bo le mogel, ho ostal doma, tam, kjer je preživel leta in leta, tam, kjer je njegov dom. Z velikansko voljo in vztrajnostjo se bori z vsakdanjimi tegobami, ki za nas, za zdrave, sploh niso tegobe in jih sploh ne poznamo. Z velikansko zagrizenostjo se bori z boleznijo, ki ga je prikovala na invalidski voziček in ki ji ni moč uiti. Mi, zdravi, lahko na izpolnitev obljub čakamo dolgo, leta in leta. Janezu Resmanu pa uresničitev obljub ne pomeni le znatno boljših življenjskih razmer, temveč tudi veliko moralno podporo. Bomo zmogli ta človeški in humani dolg brez odlašanja, ovinkarjenja in izgovorov? J D.Sedej r r VAŠA PISMA V PREMISLEK ALPETOURU, TOZD POTNIŠKI PROMET Zaradi novega voznega reda, ki je bil objavljen v torkovi številki Glasa, dne 26. avgusta letos, smo krajani Strahinja zelo ogorčeni. Ukinjen je namreč odhod avtobusa iz Strahi nja ob 8.30 in 15.30. Ne moremo si zamišljati, da lokalni avtobus Kranj — Strahinj — Duplje — Zadraga vozi mimo Strahinja brez postanka, čeprav bi avtobus lahko vozil skozi Strahinj, saj na regionalni cesti ni nobene druge postaje razen Žej, do t/o pa se pride tudi skozi Stra hinj. Strahinj ima krepko čez sto hiš. tako da prebivalcev n ravno malo, število pa se vsaki leto tudi veča in ne manjša, kot to morda misli Alpetour. Da bi 'imeli boljšo povezavo s Krn njem. smo pred leti s pomoč jt samoprispevka asfaltirali vest* pr<>t\ do regionalne ceste Kranj — Tržič' in to predvsem zaradi boljše avtobusne povezave Kranjem. Do Naklega je nam reč <>d Strahinja kar pol urt peš. kar za starejše krajane, ki so na primer namenjeni i kranjski zdravstveni dom. nika kor ni prijetno, prav tako tudi ne za dijake, ki ne morejo priti na avtobus ob 18.45 in se v temi peš vračajo domov. Po našem mnenju bi lahko avtobus na rela ciji Kra nj — Stra h in j— Duplje —Zadraga lahko vozil vsako uro, ne pa da imamo zdaj še manj avtobusnih povezav kot prej. Z>> Žej, Dupelj in Zadruge se da priti tudi z avtobusom, ki pelje v Tržič, v Strahinj pa se to seveda absolutno ne da. ker se po mnenju Alpetoura da priti tudi peš. Krajani Strahinja PRIJAZNOST PA TAKA ... Bilo je pred dnevi, na nedeljski premieri v kinu Center v Kranju. Nemško-francoska barvna grozljivka Nosferatu — Nočni fantom je obetala zanimiv filmski večer. Dvorana je bila seveda nabito polna, kot se to za premierske predstave spodobi. Ko so prvi metri filma že stekli in so luči v dvorani ugasnile, se je kot ponavadi še vedno našlo nekaj zamudnikov, ki so ob pomoči biljeterke iskali svoje z vstopnico označene sedeže. Večkrat pa se primeri (ne samo v Kranju), da na sedežu že sedi nekdo drug, čemur seveda kasneje sledi »prebukiranje«. Do tu vse lepo in prav, toda način, s katerim je omenjenega večera tovarišica bilje terka želela narediti »red« v dvorani oziroma posesti zamudnike, po mojem mnenju ni bil ravno pravšnji. Res je sicer, da na premierske predstave v Kranju ne zahajam ravno pogosto, toda če sediš za tisti dve uri na svojem označenem sedežu in ti nekdo posveti z baterijo v obraz in reče: »Aha, dejmo ista t'!« ne da bi poprej storil karkoli drugega, ne more biti ravno prijetno. Ko se čudiš, zakaj naj bi vstajal s sedeža, šele bilje-terka zahteva »dokaz« in nemoteno medtem ko brskaš po žepih in z enim očesom spremljaš filmska dogajanja, sveti v obraz z baterijo. Seveda se vsakdo lahko zmoti in ko je nedolžnost dokazana, se soj baterije usmeri v tla in nervoza umiri. Ostane pa neprijeten občutek, ne toliko zaradi tega, ker si moral dokazovati svojo pravico do sedeža, marveč bolj zaradi samega postopka, ki ugledu kinematografa ni ravno v prid. Boris Boga ta j (56. zapis) Tako. na preskok, zdaj tu. zdaj tam. sem se doslej pomudil v večini pomembnejših krajev na Kamniškem. No, zdaj je pa že čas, da se vrnem v mesto, v katerem sem začel s temi kramljanji in povem kako velik delež je doprinesel Kamnik v slovensko kulturno zakladnico. Zato bo v vrsti prihodnjih zapisov stekla beseda o delu in življenju kamniških mož, ki jim je zibelka stekla prav v mestu. KAMNIŠKI VELMOZJE Bilo pa bi preobsežno pisati življenjepise in orise dela vseh Kamničanov. katerih imena so zapisana v naši kulturni zgodovini. Nekaterih pomen je čas že prerasel, drugim je delo utonilo v kritično pozabo. Ali pa je neprimerljivo z vlogo deseterice kamniških velmož, za katere sem se odločil, da jih nujno vpletem v ta vsakoteden-ska pisanja. Da ne bi bilo kakih pripomb, jih naštejem kar po abecednem redu. Pisal o njih pa bom pač takrat, ko mi bo gradivo ali slike najbolj pri rokah. Ne naključje, pač pa objektivna veljavnost (najbrž pa tudi moje subjektivne simpatije; saj sem polovico od teh celo osebno poznal!) je izbrala naslednia imena: Franc Albreht (1889-1936), pesnik, urednik in kritik. Jurij Japelj (1744-1807), jezikoslovec, prevajalec Svetega pisma. Anton Koželj (1874-1954). slikar in ilustrator. Rudolf Maister-Vojanov (1874 do 1934), pesnik in osvoboditelj Maribora. Anton Medved (1869-1910). pesnik in dramatik. Radivoj Peterlin-Petruška (1879—1938), pesnik in potopisec. Franc Pire (1785- 1880), strokovni gospodarski pisatelj, širitelj sadje-reje in misijonar med Indijanci. Jakob Savinšek (1922-1961) kipar. Andrej Bernard Smolnikar (1795 do 1869), verski in družbeni reformator. Ivan Vavpotič (1877- 1943), slikar, ilustrator in scenograf. Vsekakor pa ne mislim pozabiti na profesorja, polihistorja in ljubega prijatelja Ivana Ziko, žal že pokojnega. VOJAŠČINA IN POEZIJA Na prvi pogled očitno to dvoje ne gre skupaj. Toda prav v Slovencih naletimo na kar tri pomembna literarna imena, katerih nosilci so bili poklicni, aktivni častniki, oficirji avstroogrske armade. Bili so to pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski, pesnik Rudolf Maister-Vojanov in pesnik Pavel Golia. Brž pa je treba priznati, da je v delih omenjene trojice le najti tudi vojaškega duha. Tako je Maselj s srdom opisal strahote militarizma, narodnostnega in človeškega nasilja v romanu Gospodin Franjo, ki je zrasel iz pisateljevih lastnih doži- vetij. Maistrove pesmi so prežete z vojaškim duhom, toda prežete s srčnostjo in plemenitim pogumom. Tudi Golieve pesniške zbirke vsebujejo vrsto odbleskov na vojaško življenje pred in v času prve svetovne vojne (Večerna pesmarica. Pesmi o zlatolaskah). GENERAL MAISTER Res pa je, da je pesnik Vojanov (in to ne slab pesnik!) Slovencem bolj blizu kot general Maister. Prvi general slovenske krvi, borec za severno mejo in osvoboditelj Maribora v letu 1918. Rudolf Maister je bil rojen 29. marca 1874 v Kamniku v lepi enonadstropni hiši na glavni mestni ulici. Zdaj je v njeno pročelje vzidana marmorna spominska plošča. Sole je mladi Maister obiskoval v Kamniku, v Kranju in v Ljubljani. Kadetsko šolo je končal na Dunaju in bil že leta 1894 kot mlad častnik dodeljen pešpolku v Ljubljani. Potem je služboval še v Celovcu in Gradcu, v Celju in Mariboru, pa tudi,, v vzhodni Galiciji. Višje vojaške šole' je opravil v Brucku ob Litvi in v Gradcu. Rudolf Maister v uniformi sta roju goslovanskega divizijskega genera la. Ponosna vojaška drža. bister pogled, jasno čelo, moški brki, tak pokonci mož je bil osvoboditelj Maribora. Zaradi svojega odločnega narodnega čustvovanja je imel v službi obilico težav in neprijetnosti. Med prvo svetovno vojno je bil zato tri mesece in pol konfiniran v Gradcu. Zadnje obdobje prve svetovne vojne je preživljal v Mariboru kot poveljnik črnovojniškega okrožja za Spodnji Štajer. Prav ta njegova služba je bila kot nalašč za njegov poznejši odločen vojaški nastop proti Nemcem v Mariboru. Dasi je bil Maister v avstroogrski vojski po činu major in na vrsti šele za imenovanje za podpolkovnika, ga je mariborski Narodni svet imenoval za generala, kar je pozneje potrdila tudi osrednja oblast. (Se bo nadaljevalo) Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski mnogih razvalin na Dolenjskem je znamenit grad K6zjak, kolikor se ga _ lilo. V 15. stoletju je atal grad ae trden, kakor bi bil zidan za večnost. Prtio moleli okrogli stolpi proti nebu, naznanjevaje vsakemu od daleč, da tu a« pride nihče, kogar gospodar noče aam aprejeti.. . Kakor grad so bili silni ^Jefori stanovalci, mogočni gospodje. Ohranili »o svoje preprosto slovensko Kozjak, ki. je v rodovini segalo daleč nazaj v nepomljive taH,. nlovenske mu 2. Pred kakimi petsto leti sta živela dva Kozjaka, brata Marko in Peter. Starejši, Marko, mož blizu štiridesetih, je bil gospodar rodovinskega gradu in nekaj drugih • posestev. Bil je postaven mo*. blagega srca in ubogim kmetom ni bil noben gra-sčak boljši oče kot on. Oće ga je te zmlada poslal na Nemško, kjer seje izučil v bojevanju in se odlikoval. Ko pa je umrl, se je Marko s pohvalo vrnil iz vojske. Poročil se je s hčerko sosednjega grasčaka Sumbrega. ki mu je rodila sina .Jurija in ob porodu umrla. 3. Vse drugaćen mož je bil njegov brat Peter Kozjak. Oče ga je namenil za duhov nika, ker je bil slabše postave in nekoliko grbav. Že zmlada je bil potuhnjen, zvi. m poreden; in ko mu je se mati umrla, starejši brat pa odšel na Nemško, se je spri dilo v njem se tisto malo dobrega. Zato so ga zapostavljali in se malo brigali zani Tako je mladi gospodič slehernega človeka sovražil, ker je menil, da ga vse sovra ži. Oče ga je poslal v stiski samostan, kjer pa so se ga zaradi njegovih slabih na vad kmalu naveličali in ga poslali domov. Nato mu je ob smrti zapisal kot v gradu kjer Peter ni imel drugega dela, kot da je prebiral stare knjige in se havil z mislijo da postane nekoč sam svoj gospod .. . L, A S 8. STRAN. torek. Zlati jubilej TVD Partizan Naklo Zgledno in uspešno društvo PARTIZAN NAKLO 50 LET NAKLO — Telovadno društvo Partizan Naklo praznuje jubilejno petdesetletnico svojega delovanja. V zgodovini tega društva se je od prvih korakov v Sokolu in do sedanjega Partizana zbralo v vitrinah veliko priznanj, diplom in pokalov. V teh petdesetih letih svojega dela je bilo to zgledno in uspešno športno društvo imel« je vzpone in padce in kot pri vseh teh društvih obilo težav pri delu. 1'spcšnn nojih prebrodili in to podeželsko društvo je med najbolj delovnimi v Sloveniji. Leta 1930 je bil v Strahinju ustanovljen Sokol. V to napredno društvo, ustanovil ga je bil Mede, se je takrat vključila napredna vaška mladina iz Nakla in okolice. Čeprav so .sport in telesno kulturo na splošno v preddvoj-nih letih marsikje, se posebno na vasi, mačehovsko obravnavali, saj je bilo v tedanji miselnosti značilno, če s mladina naj se ukvarja g delom in ne športom, so Naklanci v Sokolu pridno vadili in telovadili. Značilno za Sokola v Naklem je, da so bili v prvih štirih letih njihovi člani delavni. Po letu 1935 je prišlo do delne stagnacije, saj je že v letu 1929, ko je bila uvedena v državi šestojanuarska diktatura, bil tudi Sokol kot nacionalno usmerjena telovadna organizacija podržavljena. Članstvo se je v Sokolu povečalo le za kratek čas. Članstvo je začelo upadati in društvo je le Se živoit-rilo in tudi telovadba, katere glavni nosilec je bil Sokol, je začela usihati. Leta 1935 so v Naklem ustanovili športno društvo Slovan. K temu dru- štvu so pristopili tudi tisti, ki so hili pri ustanovitvi Sokola. Sokol je še razvijal telovadbo, toda Slovan je imel vodilno vlogo pri napredku športa v Naklem, število članstva v Slovanu se je stalno povečevalo, tako da je v letu 1941 štelo ie stodvajset članov. To pa je bilo za to vaško društvo velika številka. Njihovi člani so imeli v Slovanu smučarsko sekcijo, nogometno in njihovi člani tm merili moči tudi v lahki atletiki. Leta 1941 so Nemci v Naklem zasegli ves inventar. Društvu je uspelo le, da je zakopal vsa priznanja in pokale in tudi arhiv so poskrili. Vojna je tudi pri na-klanskem Slovanu naredila vrzeli. Toda kljub temu so že leta 1946 obnovili takratno fizkulturno društvo in nato je bilo v letih 194K do 1951 telovadno društvo. V teh treh letih je društvo dobilo telovadnico, nogometno igrišče in 25-metrako Bloudkovo skakalnico. Tudi v teh letih se je mladina v Naklem navduševala za nogomet, smučarske skoke, veliko pa je bilo tistih, ki so vse večere prebili v telovadnicah. Takrat je bila namreč v modi telovadba in telovadni shodi. Leta 1952 se je društvo v Naklem in vsa društva v Jugoslaviji preimenovalo v Telovadno društvo Partizan. To ime športniki % Naklem nosijo še danes. Število članstva je stalno naraščalo in danes šteje že nad dve-stopetdeset privržencev športa in telesne kulture. Razširili so tudi sekcije. Ustanovili so razen nogometne, še sekcije košarke, hokeja, karate, namiznega tenisa, njihovi člani se bavijo z atletiko (teki), množično pa Naklanci radi tečejo na smučeh. Njihovo članstvo je pretežno kmečka in delavska mladina. Najtežje obdobje športa in telesne kulture so v Naklem imeli v letu 1975 in 1976. Takrat so zaradi potreb združenega dela izgubili nogometno igrišče, telovadnico in tudi smučarsko skakalnico. Z vsemi napori so zgradili novo športno igrišče, svoj prostor pa so dobili v novi telovadnici podružnične osnovne šole F. Prešerna, ki je bilazgra-jena s samoprispevkom. Sport in telesna kultura se v Naklem razvijata. V srednjeročnem programu bi želeli, da tudi v Naklem zgrade novo telovadnico, ki bo še bolj poživila šport, telesno kulturo in športno rekreacijo v društvu na vasi. D. Hume* Kvalifikacija za vstop v I. zvezno ligo Triglav navdušil v Splitu SPLIT - Vaterpolski klub Mornar je bil v bazenu Jadrana v Splitu organizator kvalifikacijskih tekem za vstop v prvo zvezno vaterpolsko ligo A. Za dve izpraz-nini mesti so se potegovali prvaki medrepubliških lig vzhod, zahod in jug. Prvaki Triglav iz Kranja, Crvena zvezda iz Beograda in Riviera iz Djenovičev so na tem turnirju pokazali, da med letom niso dosti zaostajali za našimi najboljšimi vaterpolskimi moštvi. Med temi tremi prvaki je v trodnevnih borbah največ uspeha imel kranjski Triglav, ki je premagal oba nasprotnika in si tako zagotovil mesto med najboljšimi jugoslovanskimi vaterpolskimi klubi. Uspeh Triglava je še toliko večji, saj so končno enkrat zaigrali tako kot je treba. Vsi igralci zaslužijo pohvalo, saj so ae borili za vsako žogo in s svojo igro navdušili Split. Najmanj je na tem turnirju pokazala Riviera, ki je izgubila z obema nasprotnikoma. V prvo ligo so se poleg Triglavanov uvrstili tudi vaterpolisti Crvena zvezda. PRVI PORAZ CRVENE ZVEZDE SPLIT - Bazen Jadrana, kvalifikacije za vstop v prvo zvezno vaterpolsko ligo Triglav : Crvena zvezda 10:6 (2:2, 0:3. 4:5. 3:0), sodnika Klisovič (Šibenik), Klarič (Split). • Triglav - Plavc. Kuhar 1. Jerman. Calič 1, Svare 1, Stariha. Švegelj 2. Krašovec 2. Z.Malavaftič. M.Malavašič 1. Balderman 2. Crvena zvezda - Novakovič. Ristič I, Benedetič. Milic 2. Sofijanič 1, Stankovič, Blaževič 1. Lozica. A. Blaževič 1. Petrovič 3, Pupovac. V tekmi, ki ni odločala v ničemer, so bili boljši Triglavani. Začetek ni bil spodbuden za Kranjčane, saj so Beograjčani poved I i že s 7:4. Toda Triglavani so se zbrali v pravem trenutku. Po vstopu Toma Ralderma-na v igro so Kranjčani spremenili potek igre v vodi. Bilo so zdaleč boljši nasprotnik od favorizirane Crvene zvezde. Čeprav je sodnik Klisovič iz igre zaradi prekrškov metal iz vode igralce Triglava kar po tekočem traku, to ni bilo usodno za zmago. Krašovec in Balderman sta prav v teh trenutkih dajala nenadejane gole, ki so prispevali k zasluženemu uspehu. Tako so Triglavani že tretjič prvoligaši. Prvič so vaterpolisti Triglava igrali v prvi ligi leta 1970, drugič v letu 1977 in sedaj so v Splitu uspeli, da so tretjič prvoligaši. Kl H AR IN Z. MALAVASIČ JUNAKATEKME SPI.IT — Bazen Jadrana, kvalifikacije /a vstop v prvo zvezno vaterpolsko ligo Triglav - Riviera 10:6(1:0.3:3.2:1.4:2). sodnika Klarič (Split), Klisovič (Šibenik). Veslanje Dvojni uspeh blejskih četvercev SPLIT — Letošnje državno mladinsko prvenstvo v veslanju v Kaštelskem zalivu blizu Splita se je zelo uspešno končalo za četverec s krmarjem in za četverec brez krmarja veslaškega kluba Bled. Med najboljšimi veslaškami mladinskimi posadka mi sta bila blejska četverca prva. To je po nekaj letih spet pravi veslaški praznik za mlade veslače z Bleda. Ze ti dve prvi mesti njihovih četvercev je dober razlog, da lahko optimistično pričakujemo Ar večje uspehe blejskega veslanja. V četvercu s krmarjem m« zm Hlejčane državni mladinski naslov osvojili Ferčej. Bratuša, Krašovec, Prešeren in Kovač, v četvercu brez krmarja pa so novi državni prvaki Ferčej, Hratuša, Krašovec in Prešeren. Prvi mesti Blejčanov njihove veslače uvrščajo med najuspešnejše klube v državi. Ugodne vesti se lahko nadejamo, ko bodo Blejčani veslali za članske državne naslove. '"' Triglav - Plavc, Kuhar 3, Brinovec. Calič 2, Svare 1, Stariha 2. Švegelj 2. Krašovec. / M a la vasic. M.Malavašič, Balderman. Riviera - Damjanović, Lo/ovic 1, Cvjet-kovič 1, Djorotevič. Hadžarič, Odalovič 2. Fanfani 2, Marojevič 1. O.Pavlovič. Ivano-vić, M. Pavlovic. V svojem prvem nastopu so vaterpolisti Triglava uspeli v igri z Riviero. Igralci iz Djenovičev, ki so izgubili že s Crveno zvezdo, so hoteli na vsak način zmagati. Toda Triglavani so bili tokrat zdaleč boljši nasprotnik. V pravem trenutku sta zaigrala Kuhar in Zmago Malavaši*. Oba sta bila tako odlična, da tudi številni prekrški Riviere niso pomagali, da ne bi oba igrala v veliki formi. Čeprav Zmago Malavašič ni za to sezono treniral s polno močjo je bil vseeno junak tekme. Za zmago so zaslužni tudi ot ali, ki so bili v vodi. Kranjčani so si to zmago zaslužili v tretji in četrti četrtini. V teh dveh so popolnoma nadigrali nasprotnika. r». Humer Avtomoto šport Pintar dvakrat drugi Končno se je začelo tudi letošnje državno prvenstvo v motociklizmu. Preteklo nedeljo je bila« namreč na dirkališču Bera-novac v Kraljevu pred okoli 20.000 gledalci prva dirka za državno prvenstvo. V razredu do 125 ceni je nastopil tudi Kranjčan Janez Pintar, ki je po velikem boju s Pavlicem in Ljeljakom zasedel tretje mesto, zmagal pa je Pavlic. To nedeljo pa je bila na sporedu že druga dirka za državno prvenstvo na dirkališču Glavica v Slavonski Požegi. Janez Pintar (AMD Kranj) je tudi tokrat zaostal za svojima največjima tekmecema Pavlicem in Ljeljakom in se je uvrstil na tretje mesto. V razredu do 250 cem pa je z zmago prijetno presenetil Domžalčan Janežič. Po dveh dirkah za državno prvenstvo je Janez Pintar na tretjem mestu, vodi pa Pavlic pred Ljeljakom. Naslednja dirka bo že v nedeljo, 7. septembra, v Beogradu. Kolesarstvo Zmagoslavje kolesarjev Save V okviru krajevnega praznika - 6. septembra je osnovna organizacija /veze socialistične mladine Savije pri Ljubljani organizirala kolesarsko dirko »Okoli Sa-vcli« ' k ro>n» prog« je bila dolga 2.1 km. stari i o rili pa sta bila pred družbeno kulturnim . •nlrom v Savijah * Kolesarji so vozili |io rn\ ninski progi, ki je potekala po Sa\iliski. Prečni in Vodovodni cesti. Dirka je Iradirionalna in je bila letim že osma po vrsti, udeležili pa so ne je pionirji, mlajši in starejši mladinci, člani C in članice. Skupaj je tekmovalo preko sto kolesark in kolesarjev, največ uspeha px no imeli kolesarji kranjske Save. Pionirji A so vozili tri kroge, pionirji B in članice dva. člani in mladinci pa devet krogov. Prvih pet iz vsake kategorije je dobilo pohvale, prvi trije tudi kolajne. REZULTATI: Pionirji A : I. Pagon Aleš. 2. Kalan Dušan. 3. Kregar Andrej (vsi Sava Kranj),'4. Tudina Robert (Astra). 5. Bučar Mitja (Grosuplje) "Pionirji B: 1. Lebar Marjan. 2. Pirih Bruno. 3. Kalan Aleš (vsi Sava Kranj), 4. Groznik Igor (Hrastnik), 5. Man deljc Nace (Bled) 'Mlajši mladinci: 1. Pin-terič Robert (Astra). 2. Tunič Darko (Sava). 3. Hamun Branko (Rog). 4. Kavaš Miran (Sava). 5. Pavlinič Lojze (Kog). Starejši mladinci: 1. Lampič Janez (Sava). 2. Kosirnik Zvone (Rog). 3. Kralj Bogdan (Partizan Dol). 4. H vastja Matjaž. 5. Krivec Silvo (oba Astra). Člani C: I. Leben Dušan (Rog-Franek). 2. Henigman Darko. 3. Zat-ler Rudi (oba Partizan Dol). 4. Zakotnik Janez (Rog-Franek). 5. Stih Miran (Novo-teks). Članice: 1. Kurent Marija (Kokrica). 2. Curk Romana. 3. Curk Adela (obe Rog-Franek). 4. Kokalj Marianka (Ljubljana). 5. Knific Majda (Kokrica). \1 K Zmagovalci Vršiča V nedeljo. 7. septembra, se je na startu v Kranjski gori zbralo okrog 400 kolesarjev rekreativcev. na vrh Vršiča pa jih je pri-kolesarilo 360. Proga je dolga 12 kilometrov, višinske razlike je preko H00 metrov. Vsi, ki so se pripeljali do vrha so dobili medaljo Zmagovalec Vršiča. Pri rekre-ativcib je prvenstvo štelo tudi za naslov Osvajalec gorskih vrhov, ki so ga osvojili tisti, kateri so v kombinaciji smučarskega te»a in kolesarjenja dosegli vrh Vršiča. Obenem je na isti progi potekalo tudi mednarodno kolesarsko tekmovanje. Tekmovali so veterani in ženske. Med veterani A je bila konkurenca zelo močna Zmagovalec Slamanig Friedrrv (Salbachter) je dosegel izreden čas, to je 39.03 minut, za kar je prejel tudi posebna nagrado — Ela-nove smuči. Med tuje tekmovalce so se v boju za prva deseta mesta uvrstili tudi štirje domaći kolesarji: Razborsek Herman, Hafner Jože, Hvasti Franc in Frelih Miha. REZULTATI: Ženske A: 1. Fornezzi Pika (Rog-Franek). 2. Kurent Marija (Kokrica). 3. Boscolo Rita (Cottur Trst), 4. Končan Andreja (Horjul), 5. Kristl Sonja (Branik). 6. Gošnik Nevenka (Novoteks). Ženske B: 1. Kokalj Marija (Rog-Franek). 2. Popovič Beba (Astra). 3. Tomftck Jožica (Kog-Fra-nek) Veterani A: 1. Slamanig Friedrrv (Salbachter), 2. Kencha Wintried (Celovec), 3. Slamanig Gerhard (Salbachter). 4. R a/bor Aek Herman (Branik). 5. Hafner Jože. 6. Hvasti Franc. 10. Frelih Miha (vsi Kokrica) Veterani B: 1. Švajger Metod. 2. Šircelj Marjan (oba Rog-Franek), .1. Naglic Franc (Kokrica). 4. Koppainig Valentin (Feld-kirchen). 5. Dež man Lojze. 13. Ceanik Drago (oba Kokrica). Veterani C: I. Dvor šak Miro (Rog-Franek), 2. Poporat Giovani (Adria Trst). 3. Hrovat Gabrijel (Rog-Franek). Veterani D: 1. Kocbek Srečko (Branik). 2. Neubaucr Henrik, 3. škulj Ivan (oba Rog-Franek). Veterani E: 1. Bartoli Eugenio (Kotur Trat). 2. Copperl Max (Avstrija). 3. Zadel Henrik (Bled). 4. Mugerle Franc (Rog-Franek). Veterani F: I. Zirov-nik Milan (Rog-Franek). 2. Fajdiga Lojze (Branik). 3. Bratun Franc (Kokrica). M K r HOKEJISTI TRIGLAVA BODO ZBOROVALI KRANJ - V četrtek, 11. septembra, bodo imeli redno skupščino člani hokejskega kluba Triglav iz Kranja. Na tej skupščini, ki bo ob 18. uri v prostorih skupščine občine Kranj, bodo pregledali dose-dajno delo in sprejeli smernice za naprej. Na to skupščino so vabljeni vsi člani HK Triglav in ljubitelji hokeja. dh I Jubilej AMD Šenčur - AMD Šenčur. /,, „■ član, ,„ n,„e,o,,., dejavnostjo med najaktivnejA.m, l.urstmm, družhrmm, organizacna mi v občim, je r nedeljo proslav,!,, M obletnico deloivnja Ob te, priložnosti so pnred.l, .....,W|- ,/arf, ,{„„ ^ , ,n slovesnost, na kater, ,e Pavle Draks/er or,sa/ dejavnost druitir, Avtomoto ziya Složne je pu renjski prvaki v vseh dig publiškem prvenstvu so na državnih prvenstvih j tirni. Letos so bili na stvu v vseh panogah drugi"^ venskimi klubi so na državnem prvenstvu v fi^ ekipno na desetem mestu -mezniki so Rebec, HunasrrcaT Zeleznikar. ki so bili usa>»>sai narodnem turnirju v Italiji prvi, na jeseniškem tueniri« « za Pokal Gorenjske prvi. Balinarski klub, ki mu kulturna skupnost ni ' menja 211 potrebnih sredstev, ostal« s prispevki delovnih opravijo delo večinoma, lektiv, ki si složno in marlji čimvečje uspehe. Tako Mik predsednik kluba in p-izadLiaiJ tajnik Franjo Praprotnik ter skrbijo za stalen napredek * aktivnost in uspehi so na dlani' je prav zaradi aktivnosti zaradi njihovih uspehov », s pomočjo občinskega Sjj in komisije za šport, ki vkl dikalne igre tudi balinanj, torej tega zanimivega soorta Radovljici v zadnjih letihrfZ-ae" litetni vrh in ugled. V Naklem tek od spomenika do spomenika NAKLO - TVD Partizan Naklo bo tudi letos pripravil tretji tek od spomenika do spomenik« Ta političnošportna tekaška prireditev bo v soboto, 13. septembra s startom ob 16.30. Ta, že tretji tek bo v spomin na herojsko bitko trinaiaterice partizanov v okrogelski jami pred osemintride-setimi leti in v počastitev zlatega jubileja TVD Partizana Naklo. Prvi rekreacijski tek so Naklanci organizirali pred dvema letoma. Takrat se je tega teka udeležilo nad sto tekačev, lani jih je nastopilo že nad dvesto, v soboto pa pričakujejo se večjo udeležbo. Tekmovalna proga je namreč speljana tako, da je prirejena vsem starostnim skupinam. Dolga je od 1000 do 4500 metrov. Proga je speljana mimo spomenika ustanovitve prve kranjske čete na Cegelnici, mimo drugega, ki je na rojstni hiši narodne herojke Pavle Mede-Katarine. mimo spomenika padlim borcem Kokrškega odreda v Strahinju in mimo borcev in talcev iz NOB Start in cilj bo na r»< Naklem. Pravico m^,^ društev in organizacij, «i*lJf?T«' skih športnih društev. Tri^-j i cij na področju Nakla in leženci iz Slovenije. prc J Partizan Naklo vabi vae kTaS' čane. Tekmovanje je , štveno. Mlajši pionirji tekli na 1000 metrov, pionirke na 2500 m, mladinke imajo 3000 isto dolžino proge imajo tudi dinci, mladinke ter članic« « najst let in veteranke nad mlajši in starejši člani ter ■ in milice bodo tekli na 4S00 Prijave sprejema TVD> pa^ vsi pa se boste lahko prijavili «' pol ure pred startom. Gorenjci v ligaških tekmova KRANJ - V drugem kolu letošnjih republiških tekmovanj v nogometu in rokometu so Gorenjci tokrat iztržili več kot smo se nadejali. V nogometni slovenski lik'' je kranjski Triglav izgubil s <5m»rtnom. v zahodni ligi pa so Jeseničani remizirali v Konteh. V rokometni moški in ženski ligi ho Ločani že drugič uspeli na gostovanju. Trtičani so izgubili v Veliki Nedelji, roko-metašice Preddvora s<. dobile dvoboj na domačem terenu. Dekleta Alplesa so igrale četrtflnalno tekmo v Beogradu T<> tekmo so rokometašice Alplesii i/gubile M M.OM KI - Drugo kolo * slovenski ligi kranjskemu Triglavu ni prineslo uspeha. Gostovali so v Šmarnu-"' oh l'"ki in izgubili z domačim ligašem Strelce edin. ga zadetka za Kranjčane ic bil llradaško. Tudi Jeseničani so gostov tli II BOM Krajine so se vrnili s točko Izida - Šmartno : Tr.gli.v It I («: D. Železničar : Ilirija 1:0 (2:11). Mura Lendava 5:1 (1:0). Konaf : Vozila 2.0 (0:0). Rudar : Izola 1:3 (0:2). Slovan : Kladivar 2:2 (2:0), Bela krajina : Jesenice (i »> ROKOM KI Kokomctnšire Vlplcsa niso uspele v čctrtflnalni tekmi za j"*""1"-vanski pokal. V Beogradu so izgubile z Radničkim V slovanski moški ligi so Ločani tudi v drugem kolu na gostovanju dobili. Tokrat so v Mariboru premagali domači Branik. Tudi Tržičani so gostovali \ Veliki Nedelji so hili domačini boljši nasprotnik od Peka V ženski ligi so Pred dvorčanke po boljši igri odpravile na sv o-jem igrišču igralke iz Šentjerneja. Izidi - Branik Jelovica 19:21 <*» 1 »> Velika Nedelja : Peko 2M:24 (15:12). Preddvor : Šentjernej 16. 12 (M: O hokej - V svojem drugem nastopu z« karavanški hokejski pokal so Jeseničan, tokrat gostili ljubljansko Olimpijo. V enakovrednem »rečanju sla se moštvi razšli / remijem. Oli napaja Izid - Jesenice 1:2). SAH - Na Bledu šahisti zvezni ligi-zahod. V prvin bili šahisti Murke iz Lear _ premagali Mornarja in taaian? Izidi - Mornar-Monter * M** M urka : Sisak 5.5:1.5 (3). PLAVANJE - Na medaar«dX* nem prvenstvu v maratonu * ^ Darjan Petrič v Starigradu si**** mesto, medtem ko je bil Trig** Glohočnik deseti. 1 na planinsko turo visoki vrh poti dežel Reisshofel. Smohorjem v Ziljski Odhod izpred rtotata boto, 13 septemOta, Prijave sprejem« PO roška 27. do z oziroma do 11 2 Na planinsko slovajn*^ vu planincev v Vrott *^ sedla Luknja Odhod^ som v nedeljo. 14. «J ob 6 uri i/pred hotesjC^ Torek. 9. septembra i9so _9.STRAN G LAS NESREČE NEZGODA PRI ZAVIJANJU Kranj - Na regionalni cesti v ^r.Bitnjah se je v petek. 5. septembra, nekaj pred 7. uro zjutraj pripetila prometna nezgoda pri zavijanju levo. Voznik osebnega avtomobila **avel Križnar (roj. 1938) iz Kranja peljal proti Škofji Loki in v >*.Bitnjah zavijal v levo. Prav tedaj 1 je že prehiteval voznik motornega esa Boštjan Bergles (roj. 1962) iz kofje Loke. Motorist je zato trčil v tomobil. od tu pa ga je odbilo s ce-•^e. Ranjenega so prepeljali v K lili center. ZAVORE NISO DELOVALE Kranj — Na Smledniški cesti se v petek. 5. septembra, ob 15.30 pri-jc^tila prometna nezgoda. Stojan 5*^rič (roj. 1936) iz Sp. Biten j se je f*** kolesu peljal od Čirč proti Kraju. Ko je med vožnjo zaviral, mu vore niso delovale, tako da je za-Jjal v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Jenko Valentin Kranja. Ranjenega Beriča so pre-**^peljali k zdravniku. OKVARJENE ZAVORE Skofja Loka — V soboto, 6. sep-fnbra, nekaj pred 12. uro seje na _ talni cesti v Racovniku pri Želez-K*Vih pripetila prometna nezgoda, ^»man Sturm,! star 13 let, se je s ko-■om zapeljal od trgovine Zeleznina cesto, po kateri je prav tedaj pribijal voznik osebnega avtomobila ^tiez Kofler iz Železnikov. Kolesar sicer zaviral, vendar pa so bile za-^»« okvarjene, tako da je kolo trčilo Avtomobil. Ranjenega so prepeljali zdravniku. AVTO PADEL POD CESTO ^Kranj - V soboto, 6. septembra, "^oli 22. ure se je na lokalni cesti ^d Cepuljami in Planico pripetila Umetna nezgoda zaradi neprimer-8 hitrosti. Voznica osebnega avto-^bila Aleksandra Drljača (rojena j^O) je v ostrem levem ovinku pri ^nki zaradi neprimerne hitrosti taeljala v desno s ceste, tako da se avtomobil nekajkrat prevrnil po ^očju. Voznica je bila v nesreči le *je raniena. šk<>de na avtomobilu ie za 50.000 din. L.M. zgorelo Gospodarsko ^slopje v^enćur - V soboto. 6. septembra. oldne je zagorelo na gospodarim posiopju Franca Sajovca v Idriji vasi pri Šenčurju. Pogorelo »^stresje. okoli 50 ton sena in nekaj krompirja. Skoda je velika. **ok požara Se ni znan, domnevajo £ da bi se lahko vžgalo zaradi **enja kovinske cevi slamoreznice. e udarila v kamen: pred požarom namreč Sajevčcva sinova delala '^moreznico. Smrt alpinistke KRANJSKA GORA - V soboto, 6. septembra, se je v popoldanskih urah v Tamarju, v oste-nju Sita, zgodila gorska nesreča. Znana alpinista Andrej Štrem-felj iz Kranja in Barbka Perčič iz Kranja sta plezala v prvenstveni smeri ostenja Sit. Med prečkanjem v steni je Perčičeva kot druga v navezi nenadoma zdrknila čez previs in prosto ob visela na vrvi, približno osem metrov god previsom.' Soplezalec Andrej tremfelj jo je poskušal potegniti k sebi, vendar mu zaradi drsenja vrvi ni uspelo in je začel klicati na pomoč. Klice je prvi slišal avstrijski državljan Hans Dom, ki je o tem obvestil oskrbnika v Tamarju. Takoj so organizirali reševalno akcijo. Že ob 17. uri je pet alpinistov prišlo do kraja nesreče, a so Perčičevo našli že mrtvo. Zaradi noči so akcijo morali prekiniti in z njo so nadaljevali zjutraj, ko so ponesre-čenko prinesli v dolino. V akciji so sodelovali gorski reševalci iz Kranjske gore in Rateč ter pet vojakov iz ljubljanskega annad-nega območja, ki so se tod mudili na tečaju. Po mnenju zdravnika je smrt nastopila zaradi neprekr-vavljenosti ledvic, ki je močno stiskal plezalni pas, na katerem je ponesrečenka visela. Padel po melišču V četrtek, 4. septembra, popoldne je okoli sto metrov pod vrhom Razor ja spodrsnilo Erichu VVimmerju (roj. 1917), avstrijskemu državljanu. Planincu je zdrsnilo, nato pa je nekaj metrov drsel po melišču. Pri tem si je poškodoval levo nogo v gležnju. Dva prijatelja sta mu sicer pomagala nadaljevati pot, vendar pa je po žtirih urah noga tako otekla, da je omagal. Ker se je v bližini pripetila še ena gorska nesreča, v kateri je sodeloval helikopter, so ponesrečenega avstrijskega planinca naslednji dan s helikopterjem prenesli v Trento. Nenadna smrt V nedeljo. 7. septembra, okoli 14. ure se je po turistični poti z Mojstrovke vračal proti Vršiču Anton Tomše (roj. 1915) iz Radovljice. Okola 150 m pod Mojstrovko mu je nenadoma postalo slabo Mimoidoči so mu nudili prvo pomoč, vendar pa je Tomše umrl še pred prihodom zdravnika, ki so ga pripeljali s helikopterjem. Lahko je le ugotovil, da je pokojni umrl zaradi srčnega infarkta. «silci Zabreznice - zmagovalci Glasu 12. avgusta smo pomo-1 pri besedilu Gasilci Zabrez-- zmagovalci objavili dese-gadlcev iz Smokuča. Avtor oko Blenkus nam je poslal •liko in se gasilcem opra-za neljubo napako, »bjavljamo sliko članske dese-Gasilskega društva Zabrez l^^i, ki je 3. avgusta s 53,4 toč-SVNi na tekmovanju treh dežel l^^ojiU Prvo mesto. Njen čas pri ^V^to vaje je bil 48,4, pet točk je bilo dosojenih za manjšo 3\**ko. Pisec ni imel najmanjše-^%Mmena zmanjševati vrednost ^ Vtenega prvega mesta, pač pa je želel pohvaliti tudi sodelovanje drugih. Tako tudi nastop gasilcev iz Smokuča, ki so vajo od začetka brizganja po neuradnem merjenju časa opravili najhitreje, niso pa dobili vode zaradi pomanjkljivega spenjanja sesalne cevi. Za odpetje sesalne cevi ne vemo, zato smo mnenja, da bi bilo bolje, če v prvem sestavku ne bi omenili besedice »smola« in da bi tudi beseda »najboljši« lahko izostala. Avtor Branko Blenkus se tako opravičuje gasilcem v Zabreznici in jim želi veliko uspehov v prihodnje. Trobec se ne spominja Na osem let zapora je senat petorice Temeljnega sodišča v Kranju obsodil Metoda Trobca za tri kazniva dejanja: rop, hudo telesno poškodbo in veliko tatvino Temnolas, blede polti in z nasmeškom je stopil včeraj dopoldne 32-letni Metod Trobec, po poklicu priučeni klepar, iz Rovta pri Polhovem gradcu pred senat kranjskega temeljnega sodišča. Obtožnica mu je očitala, da je pred dobrim letom, točneje 5. avgusta lani, na cesti med Britofom in Šenčurjem oropal nemškega državljana Hermana Lampenaua, ki se je mudil v Sloveniji kot turist. Vrgel ga je iz avtomobila in pretepi, mu pri tem zlomil ključnico in in prizadejal še druge poškodbe. Iz zadnjega hlačnega žepa pa mu je iztrgal denarnico s 200 markami in 1900 din. Prizor je videl z daljave kakih 200 metrov Pavle Arsenovski, vendar pa je bil predaleč, da bi lahko posredoval takoj. Moški v rdečem avtomobilu se je namreč prej odpeljal, poškodovanega Lampenauerja pa je pustil ležati. Ranjenemu je pomagal Arsenovski do telefona, od koder sta poklicala miličnike. Trobec o tem ropu ni vedel ničesar, vsaj tako je izjavil, ko ga je predsednik senata povprašal, kaj ve povedati. Trobec je dejal, da niti ne ve, če je to on sam, kaj šele, da bi se spominjal, kaj je delal. Podoben zagovor je imel Trobec pripravljen tudi za ostali dve kaznivi dejanji — namreč hujšo telesno poškodbo, Vlom v avto JESENICE - V petek, 5. septembra, pozno zvečer je neznanec vlomil v osebni avtomobil nemške registracije in ga nato tudi odpeljal. Patrola milice je omenjeni avtomobil srečala prav tedaj, ko je vozil od Vrat v Mojstrano. Voznik je takoj pospešil, da bi pobegnil miličnikom, vendar pa ga je zaradi prevelike hitrosti na Triglavski cesti v Mojstrani zaneslo s ceste; voznik je pobegnil, avto pa pustil pod cesto. Kasneje so po begi eg u voznika miličniki jeseniške postaje milice našli spečega doma v Mojstrani. Odpeljali so ga na odvzem krvi. Na kraju, kjer je Petar Markovič (roj. 1960) vlomil v avtomobil, so našli večji kamen, s katerim je razbil steklo na avtomobilu, v avtomobilu pa tudi večji kuhinjski nož, s katerim je prerezal žice v avtomobilu. Metod Trobec, 32 let, je bil včeraj obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki jih je lani avgusta zagrešil nad nemškim turistom. V kratkem pa bo moral ponovno pred sodnike za še mnogo hujša dejanja. Foto: KUM ki jo je prizadejal Lampenau in pa za veliko tatvino: Trobec in Lampenau sta se namreč srečala že nekaj dni poprej v Ljubljani, od koder ga je Trobec odpeljal v Medno v gostilno Cirman, kjer naj bi Nemec poiskal prenočišče. Trobec pa se je s pretvezo, da gre telefonirat, umaknil, sedel v avtomobil, kjer je imel Lam-penauer svoj kovček, in odpeljal. Tako je bil Nemec ob prtljago, čez kak teden, ko sta se slučajno Huda telesna poškodba V soboto, 6. septembra, je okoli 21. ure 35-letna Helena Zupane z Ravnice v Radovljici s steklenico hudo telesno poškodovala 35-letnega Martina Podlipnika z Ravnice v Radovljici. Martin Podlipnik je vinjen prišel v hišo Zupančeve in se z njo začel prepirati. Med prepirom jo je porinil, da je padla iz pritličja v klet. Za tem je Zupančeva vzela prazno litrsko steklenico in jo vrgla Podlipniku v glavo in ga s tem hudo telesno poškodovala. Nezavestnega so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v jeseniško bolnico, od tu pa na očesno kliniko v Ljubljano. me t*0T žrtvijo kmetov pa je omogočil svojim težkim figuram neposreden napad na kraljevem krilu. Vendar pa je pozicija črnega kralja na videz varna in čvrsta. Edino šibko točko, kmeta h7 namreč odločno ščiti skakač na polju ffi. 1. Sg5i!! Dg5: Ni dosti bolje 1. ... Le3 2. Tael Tae8 & Sge4 Lefi 4. Ddl! in beli dobi. 2. Se4 Sedaj se pokaže nenavadna moč centraliziranega skakača v sodelovanju s težkimi figurami. 2. . . . Le« 3. Dc3 De:l •4. Sf6+ Kg7 5. Se8+ + ! Crni se je vdal. saj se matu ne more izogniti. r>. . . Khfi f>. Df6 + Kh5 7. Sg7 + Kg4 8. h.'t+ Kg.m Shfi mat. KLJUČ DO KRALJEVE POSTOJANKE Pomembna skrb šahista je varno zakloniti svojega kralja in ga zaščititi pred nasprotnikovimi figurami. Najpogosteje to dosežemo /. rokado in včasih rokadni položaj š<- okrepim«) j- fiflnketiranjeni kraljevega lovca. f Položaj na diagramu ill [e 17 partije KaRPOV KORĆ-NOJ »Moskva, 1974» Viđano, da je beli uspel izločiti iz igre hankatiranega inmga k*vca, / ■i mm i" H Ja^Jl BallA ■ Te? Diagram III Osnovna naloga belega je izločiti nasprotnikovega skakača ali ga vsaj izvabiti z njegovega mesta. Na voljo ima dve možnosti, npr. 1. Sd5 Td5: 2. Td5: Da2: in beli je prepočasen z napadom. Karpov se je odločil za drugo možnost, ki vključuje vmesno potezo. 1. Td5! Td5: 2. Sd5: Beli je ohranil oba skakača, ki mu lahko koristita s svojimi skoki na utrdbo nasprotnikovega kralja. 2. ... Te8 3. Sef4! Lc6 4. e5!! Sedaj ne črni položaj razpre. Glavni namen poteze je od-p "eri linijo e ^voji trdnjavi in HI preti petr. vrsto naspromiko-v) dami. Na 4. Sf6: + ttb. r>. Shf> bi črni nanveč odgovoril Dho Po 6. Th.S: ghf>: 7. titfc n.i Mi-e. beli boljše možnosu vendar konec igre še ni blizu. srečala v Kranju, pa še ob denarnico in to na posebno brutalen način. Trobec je svoj zagovor zgradil na trditvi, da se ničesar ne spominja, če pa je že kaj storil, pa tega ni zavestno. V času dejanja, Trobca so odkrili še isti dan, je sicer tudi nekaj pil, vendar pa Trobec svojo izgubo spomina ne pripisuje alkoholu. Trdi namreč, da po zdravljenju z elektrošoki v letu 1974, ko je zaradi nenormalnih reakcij na zapor moral na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Polju, ni več isti, da se mu je spremenila duševnost in podobno. Vendar pa sodišče ni sprej« takega stališča obrambe; sodr izvedenec prim. dr. Vinek Zlati v svojem izvedniškem rnnen: zanika, da bi na Trobcu bi; opaziti znake poškodbe osebnosti zaradi poprejšnjega zdravljenja. Trobec sicer je psihopat, vendar pa je sodišče sprejeto izvedensko mnenje — Trobec bil na posebnem opazovanju dva meseca v Zagrebu — da je bil v času storjenih kaznivih dejanj prišteven in da se je torej zavedal svojih dejanj. Za vsa tri dejanja je bila namreč potrebna tudi spretnost, premišljeno je ravnal, ko je zaupljivega nemškega turista brez prtljage pustil v gostilni in kasneje s pretvezo, da gresta kovček iskat na Trobcev dom, zapeljal na odmaknjen kraj in ga tam oropal. Če bi se ne zavedal, kdo je, prav gotovo takšnega premišljenega ravnanja ni bil zmožen. Spreminjal pa je tudi zagovor, ki ga je pre letom povedal preiskovalnem . sodniku. Sodišče je torej Trobca spoznalo za krivega vseh treh očitanih mu dejanj: za kaznivo dejanje ropa mu je izreklo 6 let zapora, za hude telesne poškodbe 1 leto zapora, in za veliko tatvino 2 leti zapora, enotna kazen pa se glasi 8 let zapora. Obenem je Trobcu, ki že več kot leto dni sedi v preiskovalnem priporu, sodišče pripor tudi podaljšalo. Tu bo Trobec počakal tudi na začetek obravnave za vrsto hujših kaznivih dejanj: zagovarjati se bo namreč moral za umore petih žensk, katere je — po obtožbi zadavil in nato sežgal ostanke v krušni peči svoje hiše vasi nad Polhovim v Dole n j Gradcem. L. M C i pral hotela Evropa 1 neka/ tet n; teč m so *.»/>. ; hol} potrebni vsano 1 rhu sta 1 b* ne nptmtinjtt sto"' Cane*, M *', pa, ho prišel d »n (H. 11 - F, K ran m spremenili napis na na "dob,,-nekoč s/n-f F P 105 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje n. sol. o. TOZD Opekarne b. o. Kranj, Pševska 18 objavlja prosta dela in naloge v PE Stražišče voznika tovornjaka s prikolico Pogoji: poklicni voznik motornih vo/il C in K kategorije in 1 Um«, delovnih izkušeni Posebni pogoji: predhodni preizkus znanja vozniških sposobnosti. Delo se združuje za nedoločni čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD opekarne, ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku v Kranju, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. ZAVOD MATEVŽA LANGUSA p. o. KAMNA GORICA daje na licitacijo naslednja rabljena osnovna sredstva peči na trda goriva in razne omare Jcitacija bo v naslednjih dneh: 10. 9. 1980 za družbeni sektor. In sicer od 7—9. ure v zavodu v Kamni gorici in od 10,- 12. ure na stari OŠ s prilagojenim programom v Radovljici. Gorenjska cesta 16. 11. 9, 1980 za delavce zavoda, in sicer od 7.-9. ure v zavodu v Kamni gorici in od 10.-12. ure na stari OŠ s prilagojenim programom v Radovljici. Gorenjska cesta 16. 12. 9. 1980 za ostale kupce in sicer od 7-9. ure v zavodu v Kamni gorici in pd 10.-12. ure na stari OŠ s prilagojenim programom v Radovljici. Gorenjska cesta 16. T GZC Gorenjska lekarna Kranj JLA8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge blagajnika v lekarni Kranj Pogoji: končana poklicna šola trgovske smeri ali končana nižja administrativna šola Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, i m-|o je v turnusu. Poskusna doba traja 2 meseca. Prošnje s krajšim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja GZC Gorenjska lekarna Kranj, Cesta J L A 8. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. kvalificiranega električar j a — jaki tok za upravljanje stikalnih naprav Pogoji: končana poklicna .šola. 4-letne ustrezne delovne izkušnje. 2-mesečno poskusno delo 2. rezkalca za dela na rezkalnem stroju Pogoji: končana poklicna šola. 4-letne ustrezne delovne izkušnje. 2-mesečno poskusno delo 3. elektrotehnika — šibki tok (smer elektronika) /a dela pri vzdrževanju in popravilih elektronskih naprav * Pogoji: 4-letna srednja šola — izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok. ustrezne delovne izkušnje so zaželene, .'{-mesečno poskusno delo Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ^»šljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, s pripisom za TOZD Vzdrževanje. Šolski center Radovljica Gorenjska cesta 13 sprejema prijave za Hotelsko fakulteto Opatija - dislocirani oddelek Bled - gostinsko turistična smer, usmeritev hotelirstvo še do 25. 9. 1980. Pogoji za vpis: - končana srednja šola Študij na I. stopnji traja 2 leti. Vpis z zahtevnimi dokumenti bo 3. in 4. oktobra 1980 v Gostinski šoli na Bledu. Prešernova 12 Osnovna šola Josip BrozTito Predoslje Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge učitelja razrednega pouka za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Nastop službe oktober 1980. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE z n. sol. o. TOZD GRADNJE b. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Gradnje razpisujemo licitacijo za prodajo avta kombi Zastava 430Klux leto izdelave 1976, vozen, po začetni ceni 20.000 din. Licitacija bo v soboto, 13.9.1980, ob 8 uri v prostorih PE Gramoznica v Stru zevem. Ogled možen 12. 9. 1980 od ti do 14. ure v PE Gramoznica Struževo ali pred pričetkom licitacije. Kandidati morajo pred pričet -kom licitacije položiti 10 odstotno varščino od vrednosti začetne cene. Osnovna sola PLANINA Kranj razpisuje dela in naloge - KUHINJSKE POMOČNICE Pogoj: - P K - 2 KUHINJSKIH POMOČNIC Pogoj: - NK - 4 SNAŽILK Pogoj: — končana osnovna šola Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov Osnovna šola Planina Kranj, Ulica Tončka Dežmana 1. Stanovanj ni. .VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE nanV";==== Mirka Vadnova 5 Na podlagi določil Zakona o pogojih za prodajo s* novanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ske zadeve delovne organizacije. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba polog kupca pri prodaji stanovanja mora znašati najmanj 25 od. Kravji bal bo v nedeljo. 14. septembra na prireditvenem prostoru v Ukancu. Prireditev se bo začela ob 10. uri s koncertom godbe na pihala iz Gori j. po koncertu pa bodo na prireditveni prostor prišli plan-šarji s svajimi čredami in »basengo«. V kulturnem programu bosta sodelovali dve folklorni skupini iz Bo hinja in mladinska folklorna skupi na, ki bo prikazala gorenjske narodne plese, mladi bohinjski pevci pa bodo zapeli domače pesmi. O tradiciji in namenu Kravjega bala bo spregovoril gledališki igralec -lože Zupan. Po programu bo priznani ansambel Ottavia Brajka poskrbel za ples in dobro razpoloženje, planšarice pa bodo postregle v kmečki kuhinji z žganci, sirom, mlekom, klobasami in kislim zeljem. Letos bo na Kravji bal pripeljal tudi posebni vlak iz Trsta okoli 500 članov italijanskega železničarskega ftuatamka nedelja v Tržiču — Spremljajoči prireditvi letošnjega »Šuštar skega semnja« v Tržiču sta bili tudi razstava in modna revija, na katerih je tovarna Peko prikazala nove modele svoje obutih za naslednje sezone. — Foto: F. Perdan sindikata in tudi TTG obljublja i/ Ljubljane do Bohinja poseben vlak. Turistično društvo, ki bo letos po delilo priznanja planšarjem in plan šaricam ter vsem. ki so petindvajset let skrbeli za Kravji bal. vabi na obisk Bohinja že v soboto. Obiskovalci — v zasebnih sobah in v hotelih bo dovolj prostora — si bodo lahko ogledali bohinjske zanimivosti kot slap Savice, vintgar Mostnice. planšarski muzej \ Stari Fužini, muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, spomenik štirim srčnim mo žem Triglava ali pa se bodo z gondolo odpeljali na Vogel, ki je zanimiv tudi poleti. Obenem pa obiskovalce Kravjega bala prosijo za razumevanje, ker bo na delu ceste od Mladinskega doma do jezera enosmerni promet zaradi gradnje kanalizacije. Na tem cest nem odseku bo torej občasno eno smerna vožnja. I). S. Kopalni bohinjski dnevi Bohinj — Poletna sezona je bila v Bohinju precej uspešna, čeprav je bilo junija in julija precej slabo vreme in manj gostov. Vendar pa so avgusta zabeležili več gostov kot lani. dobri obeti so tudi za september. Še posebej so se avgusta in septembra za Bohinj navdušili italijanski in ho-landski gostje in so tako danes hoteli in zasebne sobe popolnoma zasedeni. V Bohinju je na dopustu precej domačih in tujih gostov, tako v hotelih, ki imajo skupaj 700 postelj kot tudi pri zasebnikih, ki oddajajo 300 ležišč. Se vedno je poln bohinjski kamp in kopališče je tudi odprto Letos libilo v Bohinju po dolgih letih izredno toplo vreme, tako, da še dolgo 111 so zabeležili toliko »kopalnih« dni. Gostinski in turistični delavci le upajo, da s«- ho lepo vreme nadalje valo in da bo tudi v jesenskih dneh Bohinj dobro obiskan. saj je dopust tudi jeseni v Bohinju nadvse prije len in vabljiv. |) s Delavci begunjskega Klana so minuli petek proslavili .3.5-letnim n ifcinf podjetja in .lO-letnico samoupravljanja Slavnostni govornik J*> bil ali Dolfe Vojsk, v kulturnem programu fxi so nastopili pevci tz ^iroenie Foto: F Perdan S smučmi na tuje Delavci begunjskega Elana so proslavili nico od ustanovitve podjetja in 30-letnioo upravljanja - Tri četrtine proizvodnje smuc izvažajo na tuje Begunje - V tovarni športnega orodja Elan v Begunjah so minuli petek proslavili 35-letnico obstoja delovne organizacije in 30-letnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti so podelili desetim najbolj aktivnim samoupravijavcem priznanja. Dobili so jih: Janez Golmajer. Janko Krmelj. Avgust Mikolič. Silva Arh. Florjan Gašperin. Janez Bohinc. Franc Kralj, Zdenka Eržen. Ivan Kozmec in Marija Jakše. Tovarna športnega orodja Elan. ki danes uživa svetovni ugled, se je razvila iz majhne lesne zadruge z zelo malo zaposlenimi. Iz leta v leto so bili opazni razvojni koraki malega kolektiva, dokler ni bilo leta 1950 zaposlenih že sto ljudi. Prav tedaj so podjetje prevzeli v upravljanje delavci in prav tedaj so zabeležili že tudi prvi skromni izvoz. Leta 1953 se je tovarna preselila iz Zgoše na novo lokacijo, kjer je še danes. Delno preusmeritev proizvodnje so narekovale tržne razmere in tovarna je večinoma izdelovala smuči, deloma pa tudi telovadno orodje in gasilsko opremo. V naslednjih letih je bila občutna vedno večja zavzetost delovnega kolektiva, da se še bolj uveljavi tako na domačem in na tujem tržišču. Spoznali so, da brez tehnološkega znanja in uvajanja novih dosežkov ne bo kvalitetnega razvoja, zato so med prvimi v Jugoslaviji organizaciji leta 1962 ust« štitut. Tako so si zagotovili nji kakovostni vzpon, vodnjo in prodajo in \u, nadaljnje modernizacije 1967 in 1968 so sprejeli dela« sklep o modernizaciji tovar z lastnimi sredstvi ter dcl< beli. da so lahko odprli leti novo trgovino, upravno zgradbo. Danes je Elan med naiv* vozniki v radovljiški občim je pa okoli tisoč delavcev polovico žena. Tri četrtine vod nje smuči namenjajo si tuje države izvažajo kar svoje proizvodnje. Elan je izvajalec smuči po v^rr/^jJ pa po kvaliteti in po clolirihli nih odnosih na tržišču kiera* srečuje z močno konkuW£* V zadnjih letih so v struirali halo za proi^ Uspešno sodelujejo 2 je in s temeljnima oi v Brnci na Koroškem skem. Tudi doma so S| poslovnih dogovorov gradijo novo trgovino. V prihodnje si bodo delat še bolj prizadeval za j2j lovnih pogojev, za večjo vame športnega orodja Elan v Begunje* pri-nun, delovnega kolektiva najbnb JC ganizacije. - Foto: F Perdan ^> V Bohinju že dolgo "/''<>"^ /c bilo kopališče dolgo " I .' i i'' uKival<> v pri/etnem »mčem* >* . po.skalo fud, druge ko„čke obalen UŽU^ ,'istega bohinjskega jc.cra 1