Štev. 268 Mteiia pftfua v wWM (tU anali am mM_V ftihi, w ftrtrtah novembra 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
Izhaja — izmemSl ponedeljek — rsak dan zjotrij. — UredoUtro: Frsr.uSki AsJskegt 3tev. 30, L nadstropje. — Dopisi na} se poSUjafo
rlJtvu. — Nefrankirana pisma * ne apcejernafo, rokopisi m ne vnCaJo. — ladajate'J .«fcrovc-rni urednik
Štefan Q odi oa. — Lastnik tlak««
Edinost. — li** tiskarne Edinost — Naročnini znala na mesec L 7.—, po) leta L 32.— iu cci» leto L 60.—. — Telefon uredoiltva fn uprave #tev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotini. — Oglasi se račuiajo v firokostl ene kolone (72 /»«). — Ojlas! trgovcev in obrtnikov ntm po tO stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vatola po L 1.—, oglasi deiia.nili zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2J stat. bsssda, najmanj pa L 2- — Oglas j naroCntea In rcklarnsdje seoaSHain lzkihiCno naravi Cdin^iti. v Trstu, ulici sv Frančiška Asižkega štev. 20, L nadstropje. — Teietoa nredaištva in uprave 11-S7*
Dalekoseien korak
Stavka kovinarjev je povzročila v ladjedelništvu Primorja zelo resno krizo. Podjetniki trde, da jih razmere silijo k znižanju mezd, delavstvo pa se vsakemu slabšanju -svojih življenjskih razmer upravičeno upira. Tako počiva v naši deželi delo že nad mesec dni. V teh težavnih razmerah ;e segla tvrdka Cosulich po sredstvu, ki utegne imeti najgloblje posledice za današnje gospodarsko življenje. Korak, ki ga je napravil Cosulich, uvaja v industrijo načelo, iz katerega se morejo poroditi najtežji socialni boji.
Tvrdka Cosulich je namreč ustanovila v Tržiču >Konsumno zadrugo«, ki ima nalogo oskrbovati vse vslužbeno delavstvo s cenenimi živili Vsled zelo ugodnih zvez, ki jih ima tvrdka Cosulich, ji je mogoče kupovati potrebščine iz prvih virov in dobavljati tako delavcem potrebščine po znatno nizkih cenah. »Konsumna zadruga« Cosulicheva je 4. t. m. že pričela delovati in zanimivo si je ogledati cene, po katerih prodaja delavcem živila. Fižol, ki ga je treba plačevati pri trgovcu po 3 lire, pri socialistični zadrugi po 2'SO lir za kg, stane pri Cosulichu le 2 30 lir. Bela moka stane pri trgovcu 2'50 lir za kg, pri socialistični '.adrugi 2 liri, Cosulich pa jo prodaja po « 80 lir. Slanina '2 na prodaj pri trgovcu jo 9 60 lir, pri socialistični zadrugi po 3'80 lir za kg, nova konsumna zadruga pa urodaja slanino po 7'50 lir. Slično razmerje velja za cene olja, testenine, riža, krompirja, sladkorja in ostalih potrebščin.
Tvrdka Cosulich hoče na ta način od-škodovati delavce za znižanje plač. Će se mezde skrčijo, toda obenem zmanjšajo vse cene življenjskih potrebščin, se namreč razmere delavcev ne spremenijo kdovekaj. Saj je denar, ki ga prejme delavec, vendar namenjen za nakup potrebščin in če si delavec z manjšimi dohodki lahko nakupi isto množino blaga kakor prej z večjimi dohodki, je ostal njegov resnični položaj neizpremenjen. Z novo »Konsumno zadrugo« hoče tedaj Cosulich zmanjšati plače, ne da bi s tem škodoval delavstvu. Nova aaprava industrijskemu podjetju ni sama sebi namen, temveč je le sredstvo, s katerim naj se omogoči razvoj ladjedelnic. Cosulich išče svoj dobiček v svojem industrijskem podjetju in ne v »zadrugi«. »iCon-sumna zadruga- ima nalogo zagotoviti dobiček in proizvajalno moč ladjedelniškega podjetja. Zato Cosulicheva ^Konsumna zadruga« ni zadruga in ni konsum, temveč nekaj novega. S to tvorbo stopi industrijski podjetnik Cosulich v boj s trgovci in socialističnimi zadrugami. Kajti vsak delavec, ki bo prejemal življenjske potrebščine od nove organizacije, je izgubljen za trgovca in socialistično zadrugo. Časopisje po-ročn. da išče tvrdka Cosulich že zveze z amerikanskimi dobavitelji, ki bodo po zelo nizkih cenah pošiljali v naše kraje kondenzirano mleko, zmrznjeno meso in druge
potrebščine. Istočasno so se zakola že neposredna pogajanja s producenti v Piemon-tu, Emiliji in neapoljskem okraja. To pomeni silen udarec vsej vmesni trgovini in sploh vsemu trgovskemu stanu. Kajti konkurenčna moč nove organizacije je zelo, zelo nevarna trgovskemu kapitalizmu.
Dokler bi ostala nova naprava omejena le na ladjedelnice v Tržiču, bi stvar na vse zadnje ne bila še tako kočljiva. Toda če pokaže nova tvorba življenjsko silo, bodo nujno in neizogibno vsi ostali podjetniki prisiljeni, da sledijo Cosulichu. Pomisliti je treba namreč, da bi sicer Cosulich pro-duciral pod ugodnejšimi pogoji kakor vsi ostali industrijalci. On bi lahko dajal delavstvu cena živila in shajal z nizkimi delavskimi mezdami, dočim bi ostali podjetniki imeli znatno večje izdatke. Proizvodnja bi bila v Cosulichevih ladjedelnicah bolj cena in zato bi moglo to podjetje nad-kriljevati vse svoje tekmece- Nujna posledica tega bo, da bodo segli vsi ostali podjetniki po istem sredstvu in se bo preskrba delavstva organizirala preko trgovcev s pomočjo industrijalcev samih. Življenjske potrebe bodo pognale industrijo v boj s trgovskim kapitalizmom. Kajti trgovskemu stanu je s to novo organizacijo konsuma postavljen nož na grlo. Čim bolj se bodo namreč nove organizacije širile, tembolj se bomo bližali onemu tfenutku, ko bo celokupno industrijsko delavstvo in uslužben-stvo oskrbljeno v podjetju samem in bodo vse te množice za trgovce zgubljene. Krog odjemalcev se bo trgovcem Čezdalje bolj manjšal, njihov obstanek bo težko ogrožen. Prisostvovali bomo zanimivemu prizoru, da se industrijski podjetniki vojskujejo na življenje in smrt s trgovskim kapitalom. Industrijske podjetnike bodo silile k temu razmere, silila jih bo k temu gospodarska stiska. Borba bo dosegla svoj višek v trenutku, ko se bodo začeli industrijalci organizirati v velike zveze za neposredno kupovanje potrebščin. Razvoj kapitalizma sili z neugaano silo k izpodrivanju vmesne trgovine. V socialnih bojih bodočih dni se bodo industrijalci proti svoji volji borili za socialistično ureditev trgovskega prometa. Obenem bodo pa pomenili ti boji novo razvojno sicpnjo kapitilizma. Kapitalizem bo svojo moč neznansko pomnožil. Postal bo tudi gospodar vsega konsuma delavskega ljudstva. V njegovih rokah se bo nakupi-čila nezaslišana družabna oblast, gospodinjstvo miljonov družin bo v njegovih rokah. Danes opazujemo, da se Cosulichevih sredstev poslužujejo že v Nemčiji, da je Stinnes skupno z delavstvom zečel boj proti trgovcem. Pri tem seveda močno trpijo tudi delavski konsumi. Za nas so vse te stvari nov dokaz, da se v zgodovinskem razvoju moč kapitala neprestano viša in množi, da se pa vse gospodarske razmere nevzdržno in z vso silo razvijajo skupnemu gospodarstvu nasproti.
Ravnotežje v budgetu v Jugoslaviji
BELGRAD, 16. V finančnem ministrstvu sistematično izdelujejo načrt finančne politike, kako doseči v budgetu popolno ravnotežje. Sedaj razpravljajo o načrtu zako-
določene 1. 1913. Zraven tega bo jugoslo-venska vlada odločno protestirala proti temu, da bi se poveril nad Albanijo kakršenkoli mandat kaki nebalkanski državi.
Jugoslovensko javno mnenje nasprošno odobrava stališče jugoslovenske vlade. Vsi listi izražajo svoje nezadovoljstvo nad no-
im eno val med drugim »rvmje«. Na to besedo se je eden pisačev užalil, a polkovnik Nicolosi mu je odgovoril s svečano klofuto. Posredoval je tedaj ravnatelj lista, kateri je izjavil v opravičbo svojo in uredništva, da je bila brzojavka poslana od rimskega poročevalca.
FaSistcnrsko glasilo pripominja k temu poročilu, poslanemu iz Kima:
Belgrajski listi tekmujejo torej z onimi srčkanimi listi, ki jih Trst trpi in uživa. Očitna je v prvih in drugih ista nevtralnost, ista zahrbtnost, ista pripravljenost na najbolj nesramne žalitve. Če Jugoslavija in Slovenci, ki so italijanski državljani, resno mislijo, da je Italija država, proti kateri se lahko upa vse, je treba, da se nemudoma spametijo. Če misKjo res, da morejo nekažnjeno žaliti italijansko vojsko in narod, je treba, da se jim začne pojasnjevati, da je resnica ravno nasprotno. Kar se tiče .tukajšnjih slovanskih listov, bomo poskrbeli mi za slučaj, da jih prime izkušnjava, da posnemajo svoje večje brate v Belgradu, kar pa se tiče proslule »Tribune«, je že dobila od italijanskega vojaškega pri-deljenca v srbski prestolnici odgovor, ki ga je zaslužila in ki je, upamo, samo na račun.
Pripomnili bomo razen tega, da s temi metodami ni mogoče priti do lojalnega sporazuma med obema narodoma. Dokler se bo belgrajsko časopisje vedlo nasproti nam na tako idiotski način, bo vsak sporazum nemogoč. Ker dovoljujemo, da se pezabi, koliko dolguje Srbija žrtvam italijanske \ ojske in italijanskega naroda; dovoljujemo, da se pozabi, da sta italijanska mornarica in italijanska vojska rešili srbsko vojsko, ki je bila potisnjena od avstrijsko-nemških čet proti morju, od razpršitve in razpada; dovoljujemo, da se pozabi, kako je bila ta poražena vojska sprejeta po rešitvi v Italiji, kjer je bila prehranjena in preoblečena od glave do pete; dovoljujemo tudi, da se pozabi, kako Srbija dolguje ravno naši zmagi svojo obnovitev in povečanje: ne dovoljujemo pa, da se časopisje države, katera hoče biti kulturna, vede — kakor pravi »Giornale dltalia« — »tako nečastno spričo proslave junaštva in žrtvovanja, ki bi moralo biti sveto celo kakemu barbarskemu afriškemu ali azijskemu plemenu.
Če bi morali priznati to, bi morali tudi priznati, da so ti ljudje še daleč od najbolj elementarnega zmisla za kulturo in človeško dostojanstvo in da se mora z njimi postopati kakor s tolpo sužnjev ali »svinjskih pastirj«v«-, kakor je rekel D'An-nunzio in ponovil v Belgradu samem polkovnik Nicolosi.«
«Era Nuova* se je omejila na kratko notico:
»Včeraj je šel vojaški pristav pri italijanskem poslaništvu polkovnik Mario Nicolosi vsled nekega žaljivega članka na naslov naše vojske, ki je izšel pred kratkim v belgrajski »Tribuni«, v uredništvo omenjenega lista in je oklofutal ravnatelja.«
»Piccolo« posnema opis tega dogodka iz rimske »Idea Nazionale«, katera pravi tudi, da je bil polkovnik Nicolosi že pred
dogodkom odpoklican iz Belgrada.
* ♦ =*
Jugoslovanski listi opisujejo ta dogodek tako-le:
BELGRAD, 13. Tukajšnje glasilo radi-
-	. -	.	.	. . ,1	v , . ——-----"j — "' "j"	w	i ddlajlvru/1 x j. 1 uiuipujc giujiiu
na glede davka na imovino, ki bi znašal 1 j to posladke konference ter odkrito na- j kalne stranke »Tribuna« od 12. t. m. poro-
ao 3 odstotke. Dei dohodkov tega_ _ davka, Dada;0 costooanie Llovda Geortfea. kate- ^	, itaKUnelrSm vnfočlrim
se ima odkazati v kritje dolga pri Narodni banki, del pa za bilanciranje budgeta Dro
1922.
Miriditi pred Skadrom
BELGRAD, 16. Včerajšnji »Beogradski .Dnevnik« priobčuje iz Podgorice poročilo, da so močne miriditske čete prekoračile nad Dajo Drim in se pripravljajo za napad na Skader. Pričakujejo, da druga kolona Miriditov, ki prihaja od Lješa, prekorači pri Kokariču Drin in potem skupno s severno kolono napade Skader. Glavni poveljnik miriditskih čet je Maro Gjonja. Poveljnik skaderske posadke je Bajram Djur. Ta je ponovno zaprosil pri tiranski vladi za pomoč, ker se ne more upirati s svojo posadko Miriditom.
Jugoslavija proti sklepu poslaniške konference o mejah Albanije
BELGRAD, 15. Na zadnji seji ministrskega sveta je ministerski predsednik Pa-	_ šič sporočil svojim tovarišem noto posla-! jaka. Kakor vse parade, tako je tudi to pa-
padajo postopanje Lloyda Georgea, kate remu očitajo, da je nastopil napram Jugoslaviji preveč strogo in skrajno brezobzirno.
Incident med italijanskim vojaškim atašejem in ravnateljem belgrajske „Tribune"
Dejanski spopad med italijanskima častnikoma in uredniki
Te dni je prišlo v Belgradu do obžaljivega incidenta med uredništvom tamošnje Tribune > in italijanskim vojaškim pristavom. Dogodek, ki je imel tudi diplomatske posledice, se ima pripisati splošni razburjenosti strasti, ki karakterizira žalostne čase, v katerih živimo.
O tem dogodku piše tukajšnji <*Popolo di Trieste» tako-le:
»Pod naslovom »Najboljša vojska sveta« je belgrajska »Tribuna« objavila dne 9, novembra ta le članek: »Italija je z velikim slavjem pokopala ostanke neznanega vo-
niške konference o Albaniji. Glasom vesti iz dobro poučenih krogov nota posl. konf. samo obvešča, da je konferenca določila meje albanske države, dočim nikakor ne omenja roka, v katerem bi se njen sklep moral izvršiti. Ministrski svet je sklenil poslati poslaniški konferenci noto z raznimi prigovori proti njenemu sklepu. V tej noti bo posebno naglašeno, da je jugo-slovenska vlada ponovno obvestila posla-niško konferenco, da ne bo mogla Jugoslavija sprejeti nobenega sklepa o mejah Albanije, ki bi se napravil brez njenega neposrednega sodelovanja. V tej noti ne bo obraloženo stališče jugoslovenske vlade glede vprašanja albanskih mej, temveč v njej le izjavlja jugoslovenska vlada, da ne sprejema sklepa poslaniške konference. Svoje stališče o celokupnem albanskem vprašanju bo jugoslovenska vlada obrazložila v posebni spomenici, ki se pripravlja v Belgradu in ki bo poslana vsem zavezniškim državam. V tej spomenici bo belgrajska vlada izrecno izjavila, da je za po-
Colno neodvisnost Albanije, da pa nika-or ne mere sprejeti mej, kakor so bile
potiazanje svoje
rado Italija porabila za znane megalomanije.
Tekom teh manifestacij, je davni poveljnik italijanske vojske, prvi vojak domovine, spominjajoč se gotovo sijajne zmage pri Kobarida, proglasil italijansko vojsko za najbolj junaško na vsem sveta.«
Te nesramne in podle besede polurad-nega lista so povzročile v naši belgrajski koloniji Živo ogorčenje kateremu se je pridružil globok gnus. Že isti dan, ko je izšel članek, je naš tamošnji vojaški pristav, polkovnik Nicolosi, junaški vojak, odlikovan v vojni, zahteval od »Tribune« takojšnje zadoščenje za trivialno žalitev nase vojske in celo ostankov naših mrtvih. Toda kakor se navadno godi pri gotovih go-spodičih, ki so pripravljeni žaliti, ne pa enako lojalno braniti žalitev, so polkovnika pošiljali od enega do drugega odgovornega urednika belgrajskega lista, ne da bi se kdo upal sprejeti odgovornost za nesramno žalitev. Tedaj se je polkovnik Nicolosi dne 12. t. m. vrnil še enkrat v uredništvo »Tribune«. Ker pa mu zopet ni bilo dano zadoščenje, je nahrulil urednike in jih
ča o incidentu z italijanskim vojaškim atešejem in njegovim pobočnikom tako-le: »Včeraj je prišet v naše uredništvo italijanski vojaški ataše in ponovno prosil, da mu povodom našega dopisa iz Rima o pogrebu italijanskega neznanega vojaka damo pismeno opravičbo, ker smo omenili »Ca* poretto« (Kobarid) v zvezi z »najhrabrejšo vojsko na svetu«, kakor je italijanska. Ker smo morali to odbiti, se je začel italijanski junak tako obnašati, da smo ga morali vreči iz uredništva kakor vsakega neolt-kanca. Obžalovali smo, da se je moralo to zgoditi, ali ni naša stvar, brigati se za to, kdo da bo predstavljal dostojanstvo Italije in junaštvo njene vojske.«
LJUBLJANA, 16. »Jutro« od 15. t. m. poroča o incidentu, ki se je zgodil med italijanskim vojnim atašejem polkovnikom Nicolosi-jem in uredništvom »Tribune« v Belgradu sledeče: »Povodom obletnice rapallske pogodbe je belgrajska »Tribuna« napisala članek o Italiji in imenovala italijansko vojsko »junake od Kobarida«. Proii tej žalitvi italijanske vojske sta prišla v redakcijo protestirat dva italijanska oficirja, neki polkovnik in major, prvi ataše italijanskega poslaništva, drugi njegov pobočnik. Zahtevala sta odločno, da mora »Tribuna« preklicati v prihodnji številki žalitev »Junaki od Kobarida«. Ker so uredniki odklonili to zahtevo, je nastal prepir, v katerem sta oficirja nazvala urednike svinje. Uredniki so nato pozvali italijanska oficirja, da naj zapustita redakcijo. Italijana sta hotela v odgovor urednike dejanski napasti. Ti so se branili. Pri tej priliki je eden izmed njih potisnil italijanskega atašeja v omaro, kateri so se vrata zlomila, da je ataše padel v omaro. Uredniki so ga izvlekli iz omare in formalno skupno z majorjem vrgli čez stopnice. — Mučna afera je dobila diplomatski značaj, ker je v nedeljo vložil italijanski poslanik Maazoni pri naši vladi noto, ki zahteva zadoščenje za tepena italijanska oficirja. V noti se posebno poudarja, da je član redakcije »Tribune« šef presbiroja zunanjega ministrstva Teletov.«
K fej stvari poročajo »Slovencu« od 15. t. m. iz Belgrada: »Italijanski vojni ataše je dal uredniku »Tribune« zaušnico in mu zaklical: »Srbska svinja!« Neki sotrudnik »Tribune« je vrnil atašeju zaušnico. Nastal je dvoboj med atašejem polkovnikom Ni-colosijem in italijanskim majorjem, njegovim spremljevalcem, na eni strani, ter med uredniško dvojico na drugi strani. Uredniški sluga je napravil temu pretepu konec s tem, da je zgrabil atašeja in ga treščil v omaro s tako silo, da je vojni ataše prebil omaro in v njej obtičal. Nato sta urednika z dvignjenima stoloma planila na majorja, ki je bil potegnil sabljo, pa je nato zbežal in pustil polkovnika v uredniški omari, iz katere sta ga rešila urednika in ga nato vrgla iz uredništva. Italijanski poslanik grof Manzoni je drugi dan obiskal g. Pašića in zahteval zadoščenje ter izrazil nado, da bo načelnik presbiroa, ki je eden urednikov »Tribune«, izvajal * posledice.«
Tudi današnji »Slovenski Narod« poroča o dogodku, in sicer takole: »Belgraska »Tribuna« je ob priliki pogreba nepozna-
nega! talijanskega vojaka v Rimu priobčila brzojavko, ki omenja tudi »junaštvo« italijanske vojske in spominja na Kobarid. Zaradi tega sta prišla v redakcijo italijan* ski vojni ataše polkovnik Mario Novossi in neki major ter zahtevala primerno zadoščenje. Redakcija je seveda energično zavrnila to zahtevo. Italijana sta razžalila redakcijo, urednik ju je opomnil, naj bosta dostojna, prepir je bil vedno večji, dokler ni italianski oficir rekel uredniku, da je »srbska svinja« in ga udaril s pestjo po obrazu. Glavnemu uredniku je priskoči! na pomoč tovariš in udaril vojnega atašeja po glavi. T\Tato je prišlo do praveJa pretepa med urednikoma »Tribune« in italijanskima oficiriema. Redakcijski slu^a, močan kmetski fant, je v obrambi urednikov vrgel atašeja tako močno cb omaro, da je ataše polomil vrata in padel v omaro. Pustili so ga v omari in šli na majorja ki je potegnil sabljo. Ko je videl major pred seboj vzdignjene stole, je pustil svcje£a tovariša v omari in pobegnil. Nato so uredniki potegnili atašeja iz omare in ga formalno vrgli is redakcije.«
Barbarska zl^iinsf^a nad nalšsn
Ni dolgo tega, kar smo prejeli iz Vranje pod Učko goro žalostne vesii, da državna cUastva pretepajo naše kmetske , gospodarje, ker nočejo vpisati svojih otrok v tujo šolo. Par dni po naši javni obtožbi se je vršila v vasi sicer uradna preiskava, vendar kažejo novi dogodki jasno, kakšen pomen in kakšno korist imajo za nase ljudstvo take »preiskave«. Mesto, da bi prišli krivci na zatožno klop, ponmožujejo pred očmi cele dežsle svoja zločinstva nad našim mučeniškim prebivalstvom.
Pred včerajšnjim zvečer so orožniki iz Boljuna poklicali kmeta Antena in Josipa Tcmaska iz Vranje na orožniško postajo v Boljun. Orožniki so jima začeli očital, da pomagata pobirati podpise za otvoritev hrvatske šole v hrvatski vasi Vranji. Vpili so nanju, da sta jugoslovenska hujskača. Orožniki so vprašali Antona Tcmaška, čsmu noče vpisati svojih otrok v i talij: au-sko šolo. Moz jim je odgovoril, da želi od svojih otrok, da bi se učili italijanski in hrvatski jezik. »Tu je Italija in o hrvatskem jeziku ne more biti govora!« mu je za.gr-melo nasproti. Nato so ga pozvali z vso odločnostjo, naj DO 12. URE PRIHODNJEGA DNE PREDLOŽI POTNI LIST, DA GA SPRAVIJO V JUGOSLAVIJO. SICER GA BODO UKLENILI, MU POLILI HIŠO Z EENZINO IN JO ZAŽGALI. Ko se je to zgodilo, so ga pognali iz orož-ciške postaje.
Ravno tako so se pred včerajšnjim lotili orožniki kmeta Ivana Groziča iz Vranje. Okoli 3. ure popoldne so se pojavili v njegovi hiši in ga pozvali, naj jima sledi, da vpiše svoje otroke v italijansko Šolo ali pa naj se poda z njimi v vojašnico. Mož je poziv odklonil ter izjavil, da se tudi ne mara podati na orožniško postajo, ker noče biti tepen. Začeli so nanj grozno vpiti. Mož fim je sledil, toda jih opozoril, da se bo pritožil pri generalaem civilnem komisariatu v Trstu, če ga bodo pretepali.
Ko je prišel v vojašnico, so ga peljali na podstrešje in ma zvezali eno roko in nogo. Pozneje so prišli ponj in ga peljali v pisar-
no. Orožnik ga je v pisarni pozval, naj vpiše svoje otroke v italijansko šolo. Mož je izjavil, da se mora njegova deca učiti pole«; italijanščine tudi hrvatski. MESTO ODGOVORA SO ZAČELE PADATI NANJ PESTL TRESKALI SO UDARCI PO PRSIH, OROŽNIKI SO GA SUVALI Z ! OBITIMI ČEVLJI PO PIŠČALIH IN EE-DRIH. DRUŽINSKI OČE JE DOBIL NAD PETDESET UDARCEV. Na to so ga od-peliaii zopet na podstrešje. Po nekolikem času so ga pripeljali zopet v pisarno ler ga iznova pohvali, naj vpiše svoje otreke v italijansko šolo. Mož je poziv odklonil. OROŽNIKI SO DVIGNILf STOLICE. U-
dariii ga niso, r-ač pa so tnu uklonili roke V VERIGE in odpelfaln spet na podstrešje. Oksli 6. ure so ga pripeljali tretjič v pisarno pred poživhijtne orožnike. Še enkrat je šel nanj poziv, naj vpiše svoje otroke v italijansko šolo, Mož je odvrnil, da niti deca s asi a ne mava v tujo učilnico.
Nato so ga ispustili ter mu zapovedali, da mora do prihodnjega dne vpisati otroke v ital. šolo, sicer bodo VRGLI V ZAPOR OTROKE IN OČETA, GA NATO POGNALI V JUGOSLAVIJO, NJEGOVO HIŠO PA BODO RAZPROŽIU Z BOMBAMI.
V Vranji uporabljajo oblastva vsa mogoča nasiistva, da bi se otroci vpisali v po-tujčevaliiico. Tako so odvzeli gostilničarju Petru KrinŠcaku gostilniški pripust, ki ga je užival 39 let. Ko je vpisal svojo deco v italijansko šo!o, so mu ga vrcili. Doslej se je vpisalo v potujčevalnico 12 otrok. Potrebno pa je število 15, da šola more poslovati.
Nasilstva, ki se godljo nad našim mu-teniškim ljudstvom, so silno razburila celo ckoikc. Narodu sc gnusi to barbarstvo.
Zuača£n£mf junaškim kmetskim možem, ki jih pretepa 2GOO-lctna kultura, izrekamo naše priznanje in jih pozdravljamo! Ves narod Primorske stoji na Vaši strani in Vas smatra za prvobojevnike naše pravice in kulture.
Stroški za mobilizacijo
PRAGA, 16. Z oziroin na razne glasove o stroških za mobilizacijo, ki so se bili razširili na Čehoslcvaškem in v inozemstvu je izjavil vojni minister, da so takšne govorice netočne. Do konca preteklega tedna je bilo plačanih 325 miljonov kron. Ti stroški se imajo smatrati za predujem na račun stroškov za 1. 1922. Ob zaključku je minister naglasil, da so se vse narodnosti pokorile pozivu pod orožje. To dokazuje, da so bile govorice, ki so jih razširili sovražniki čehoslovaške republike, popolnoma izmišljene. Minister je rekel tudi, da se bodo skušnje zadnje mobilizacije vpotre-bile za tehnično in organizatorično spo-polnitev armade.
Proračun čehoslovaške države
PRAGA, 16. Proračunska komisija je odobrila proračun za 1. 1922. Kakor tudi investicijski načrt, ki predvideva porabo 2362 miljonov čehoslovaških kron. Komisija je nato naložila finančnemu ministrstvu, naj najme posojilo v znesku 929 miljonov kron, ki so potrebni za kritje še nepokritih stroškov.
Nov glas za sodelovanje Nemcev s Čehi
PRAGA, 16. Predsednik nemške parlamentarne zveze poslanec Krepek je izjavil na javnem shodu v Češki Lipi, da morajo Nemci dobro proučiti svojo politiko. Pri tem morajo Nemci upoštevati stvarni položaj, t. j. morajo računati z dejstvom, da čehoslovaška država obstoji Nemci — je rekel govornik — se ne smejo izgubiti, temveč morajo delati za to državo. To delo pa ne more obstojati v navadnih političnih in fantastičnih nastopih, temveč mora iti za tem, da se dosežejo vse pravice, ki izhajajo iz izpolnjevanja dolžnosti, in da se bodo Nemci tudi lahko udeleževali vladnih opravil v državi.
Rekonstrukcija Stambolijsksga kabineta v Bolgariji. — PoSitičai kurz ostane isti
SOFIJA, 16. V zadnjih dneh je bila izvršena politično zanimiva rekonstrukcija kabineta Stambolijskega. Ministrski predsednik Stambolijski je odložil portfelj vojnega ministrstva, ki je sedaj združen z notranjim ministrstvom, katero je prevzel dosedanji minister pravde Radulov. Narodni poslanec in državni pravdnik v procesu Radoslavova — Petar Janev je prevzel ministrstvo pravde. Ministrstvo sa-cbračaja, pošte in brzojava je prevzel Hri-sto Manolov. Ta rekonstrukcija kabineta je važna za nadaljnji razvoj bolgarske notranje politike. Značilen je vstop v kabinet politika Manolova, ker ga v parlamentarnih kregih poznajo kot neustrašenega bo-ritelja za ustavo, zakonitost uprave in svobodo meščanskih pravic.
SOFIJA, 16. V narodnem sobranju je imel na zadnji seji ministrski predsednik g. Stambolijski obširnejši elcspoze v notranji in zunanji politiki. Glede notranje politike je omenjal rekonstrukcijo kabineta, ki ima nalogo, da izvrši globoke reforme v sodni in politični upravi, da dvigne državne finance in narod dovede do blagostanja. Glede zunanje politike Bolgarske je ministrski predsednik naglašal, da se Bolgarska dobro zaveda svojega mednarodnega položaja. Mi hočemo izpolnjevati pogoje mirovne pogodbe, da tako ohranimo državo pred velikimi krizami. Naša zunanja politika je popolnoma miroljubna. Dalje je omenjal Stambolijski ponudbo ameriškega konsorcija glede državnega posojila. Kon-sorcij je pripravljen dovoliti posojilo, če se Bolgarska izrecno zaveže, da se v dobi 20 let ne bo nikoli vojskovala.
VOJNI OŠKODOVANO, POZOR] A£tadj-•ki odbor javlja, da je nanifesUcijdco zboro-vaaje združenih gospodarskih organzaclL Id je bilo sklicano za prihodnjo nedeljo v Gorico, radi neprevidljmh zaprek zopet preloženo.
S tron H.
»EDINOST«
V Trsta, dne 1*7. uovcibra 19?.'.
EtaSi ža
S kenžcrence v Porlorcsali.
PORTOROSE, 16. Na seji druge komisije se je proučil in je bil spreejt načrt sporazuma o brzojavu in telefonu z ozirem na zboljšanje brzojavnih in telefonskih zvez kakor tudi^ z czirom na poenostavljanje organizacije. Predvsem se bedo zboljšale brzojavne zveze med Trstom in nr.slerfstvejjimi državami, zagotovile se bodo telefonske zveze med Trstom, Dunajem in Prago ter se bo poskrbelo, da bo Trst imel v najkrajšem času direktno telefonsko zvezo z Belgradom in Budimpešto.
Komisija za prevozna vprašanja je odobrila na včerajšnji seji poročilo o vpotrebijenju določb pogodbe v Stresi, ki se tiče vagonov, kateri se smatrajo za vojni plen. Komisija je nato naročila posebnemu pododboru, naj prouči, kako bi se glede skupnih vagonov vpo-trebile določbe dunajske pogodbe, in naj pripravi načrt, kako bi se države med seboj podpirale z morebitnim posojevanjem vagonov. Končno je bilo istemu odboru naloženo, naj reši vprašanje odškodnin, kolikor prihaja pri tem v poštev železniški material. Omenjeni odbor se je sporazumel glede vseh vprašanj, ki so mu bila poverjena.
Drugi pododbor komisije za »prometna vprašanja, ki mu je bilo poverjeno, da proučuje vprašanje mednarodnega železniškega prometa, je predložil, naj se italijanska vlada naprosi, da skliče čimprej posebno komisijo, ki bi poenostavila in izenačila imenovanje blaga,sistem klasifnikacije in carnske tarife, da bi se tako omogočila vpeljava mednarodnih tarif. Člani te komisije bi bli Avstrijci, Iia-lijani in Rumuni, dočim bi druge države lahko poslale k sejam svoje neuradne zastopnike. Zaključki te konference bi se naznanili osrednjemu uradu v Bern« ter bi se obenem sprožila mise! sklicanja splošne evropske konference. Spričo skakanja valut je odbor določil, da se bodo tarife določile v dveh valutah in da se bodo medsebojni dolgovi sporočali osrca-njerou obračunalnemu uradu. Ti ukrepi pa bi bili le začasni in trajna ureditev bi sledila še le tedaj, ko bi se zboljšale valute posameznih držav. Nato je bilo sklenejno, da bo komisija, ki jo skliče italijanska vlada in ki bo proučevala vprašanje izenačenja imenovanja blaga, imela proučevati tudi vprašanje uredbe direktnih tarif. Pri tem se bo moralo gledata, tla ne bodo železniške uprave posameznih preveč obremenjene.
Po rimskih dogodkih
RIM, 16. Razburjenje zaradi zadnjih dogodkov se še ni poleglo. Posebno razburjenje vlada med fašisti, ki trde še vedno, da je bilo nekoliko fašistov vrženih v Ti-ber in zahtevajo od vlade, naj ugotovi krivce, ker drugače jih bedo poiskali in kaznovali sami.
Železničarji v Neaplju stavkajo še vedno in nameravajo baje začeti še poostreno stavko. Na nekaterih progah so se našle bombe. Napadi na vlado in posebno na njenega predsednika Bonomija se nadaju-jejo, tako da je vladni položaj vedno bolj kritičen.
Odbor za proletarsko obrambo javlja, da bodo morali v četrtek ob 14 vsi delavci zapustiti delo, da se more izkazati čast proletarskim žrtvam zadnjih izgredov.
Na Montecitoriu se je sestal fašlstovski akcijski odbor. Bilo je razen drugega določeno, da se sestane proti koncu meseca centralni odbor, ki bo sestavil odsek za sestavo programa nove lašistovske stranke.
Podpreiekture se ne bodo odpravile.
RIM, 16. Ministrstvo za notranje zadeve javlja: Vesti, ki so jih objavili nekateri listi in ki pravijo, da se bodo podprefekture na podlagi zakena o pre uredbi uprave odpravile so
popolnoma neresnične.
finierika
Washingionska konferenca. — Govor italijanskega odposlanca Sclienzer-ja.
WASHINGTON, 15. Na današnji seji konference za razorožitev jc imel i^lijanski odposlanec Schanzer govor, v katerem je rekel. Prvi vtis, ki ;>a imamo spričo načrta za razorožitev je vtis odkritosrčnosti, vere in poguma. Gospod predsednik, vi ste postavili vprašanje eboreže vanja na morju poglavitnih držav jasno in brez obotavljanja pred konferenco in pred javno mnenje celega sveta. Ta načrt je tako natančen, da je zelo pripraven za podlago nadaljnim razpravam- Danes ne moremo še govoriti o podrobnostih, toda upamo, da bo imel Vaš načrt, ako se sprejme, blagodejne posledice za gospodarstvo in mir vsega sveta. Ves svet se mora smatrati za enoten gospodarski sistem. Vcjna je ta sistem prevrni Ta, treba ga je torej zopet vzpotaviti. Svetovna vojna je zahtevala od narodov takine žrtve, da jim grozi poguba, in Vaš predlog, g. predsednik, je prvi poskus, da se položaj sveta zboljša. Kar se tiče francoske in italijanske mornarice, se mi zdi, da bi bilo težko ločiti to vprašanje od vprašanja razorožitve drugih držav na svetu. Seveda ste, gospod predsednik, omenili, da se mora razpravljati na prvem
PODLISTEK
meslu o razorožitvi poglavitnih pomorskih držav, toda rekli ste obenem, da se bo o naših vprašanjih razpravljalo pozneje. Upamo« da vprašanja, ki nas zanimajo, pridejo na razpravo, preden se delo konference zaključi.
Državni tajnik gotov dobrega uspeha konfercHCC
WASHINGTONf 15. Hughes je rekel v odgovoru na govore odposlancev posameznih držav, da je gotov, da se bo na konferenci dosegel sporazum, na podlagi katerega bo mogoče skrčiti oboroževanje na morju in ki bo obenem napravil konec vsaki napadalni vojni na morju.
Anglija
Aagleško-irska pogajanja.
LONDON, 16. «Evening Standard» poroča, da je angleška vlada poslala pred včerajšnjim odgovor na zadnjo noto vlade severne Irske. Uradnega poročila o vsebini odgovora an-! gleške vlade ni; toda zatrjuje se, da se londonska vlada s stališčem severne Irske nika- bina ! kor ne strinja. V svojem odgovoru angleška
vlada ne stavi nobenega novega predloga, temveč obrazlaga svoje prejšnje predloge. Neka ugledna oseba iz fenijanskih krogov je
v bistvu isti kot cilj komunistov, — le pot je popolnoma različna. Se ena vez je, ki druži ti dve struji: Tato socialna demokracija kot komunizem temeljita na zgodovinskem materialazmu. Obe skupini zamotate za sedanjo etično vzgojo človeka, obe širite mnenje, da morejo zunanje gospodarske in pravne preosnove same na sebi ustvariti srečnejšo, idealno družbo. Ta nauk je tudi nagnil socialno demokracijo kakor tudi komunizem do tega, da sta se polastila orožja, kapitalistične družbe sta po načrtu in s silno plitkimi razlogi uničevala v množicah etične temelje. Posledice te «vzgoje» soeiakle-mokraških množic ćuti Nemčija, posledice te vzgoje čuti žal tudi Rusija.
Tretja polagoma naraščajoča struja, pravzaprav nima še enotnega imena. To je struja, ki stremi za tem, da se odpravi celotni sestav kopitalistične družbe, da se preosnuje zunanji red pa tudi duh, vsebina kapitalistične družbe. Zato mora iti i vzporedno z preosnovo družabnega reda
tudi duševni preporod množic. Tako le pravijo pristaši te skupine: Hočemo, da
i	'preide vlada sveta iz Jok nesposobne, in
in južna Irska dobila vsaka zase dominionsko	propale burzoazije v roke celotnega de-| avtonomijo, mora smatrati za nesprejemljive- \ lavskega ljudstva. Za to veliko nalogo
i ga. Ako severna Irska ne sprejme vseirskega	pa moramo ljustvo usposobita V njem
' parlamenta, ne bo fenijanska vlada mogla	moramo gojiti socialne vrline: vzajem-
sprejeti njenega stališča. Fenijanska vlada ne	dolžnost do dela, čut pravičnosti,
bo niti hotela razpravljati o takih predlogih.	štenosli 2naća: _ ker čimbolj etično
De Valera je izjavil, ^^.^^ke do popoln bo človek, tem popolnejša bc nova za ravno tako važno kot pravico irske ao k » . -- -	-	* «
to evropsko gibanje okrepilo in postaja nevaren tekmec tako socialni demokraciji kot komunizmu. Nevarno jima je zato, ker stopa z obširnim stvarnim delovnim programom pred množice in obenem poudarja, da ji je vsaka podrobna reforma samo ena bitka v vojni proti kapitalizmu in samo en kamen v stavbi nove družbe.
Tri velike socialne struje se bore proti kapitalističnemu družabnemu redu in se bojujejo med seboj za prvenstvo. Kam se nagne zmaga, ne vemo. Toliko pa je gotovo, da se po bridkih izkušnjah Rusije in po težkih udarcih, ki jih je doživela socialna demokracija, začenja polagoma nova orijentacija delavnih stanov. Socialna demokracija je še številno najmočnejša, a je izgubila na notranji sili.
Komunizem ni še dosegel viška svoje moči, četudi je močno, opešal v svoji napadalni sili. Polagoma spoznavajo množice da nove družbe ne bo mogoče graditi z barikadnimi boji, z novim militarizmom, z golo premembo zunanjega reda, ampak z vzporedno vzgojo človeka.
samoodločbe.
družba. Kakšna bo ta nova družba? Takšna, kakoršno bo zahteval blagor vseh delavnih stanov, ki je nijvisje načelo. Danes zahteva skupni blagor, da se pravice posameznikov omejijo, da se koristi de-
Nemčiia
Posledice padanja vrednosti marke	mczm|tov	aa se Korisll
BEROLIN, 16. Posledice paoanja vred- lavnih £tanov ščitijo, da celotna družba z* /iifnn. Cene so ooskoci- ^ svo^h ^topnikih — potom države,
. _ .	.	. 'nu
in
I prej. Delavci, ki so najboij u<lar?em proie- kcnsum ^ prcvzame iz rok zasebnikov | stirajo in grozijo s stavko. Podjetniki jih se. ^ Qne stroke gospodarstva, ki morejo, j mirijo s povišanjem plač, toda nihče ne ve, j dokler ^ v zasefem lasti, izkoriščati de-kam se bo prišlo po tej poh.	; lavne stanove. Organe novega gospodar-
Po berolinskih prcdajalnicah nočejo več	je treba pa šele ustvariti in sicer na
ničesar prodajati inozemccm. Blago, ki je dvojen način: V ljudskih množicah je tre-talo prcdpoldne 100 mark, stane popol- širiti godalno čustvovanje, krepiti je
treba vse plemenite etične vrline. To je potrebno, ne morda samo za obstoj nove družbe, ampak za obstoj človeštva sa-
dne že 125—150 mark.
Obnovitev diplomatskih odnošajev med
Neaičiio in Rusijo.	---—,--1--------------,
BERLIN 16 Državni kancelar Wirth je mega, potrebno je zato da resimo du-spreiei včeraj Kislinskega, diplomaiičnega ševnost človeka. Saj sta burzoazija m so-zastopnika sovjetske Rusije v Nemčiji. Kres- cialdemokraško-komiKiistični proietariat iinski je kancelarju izročil svoje poveriine I e(^ra v tem, da grozita pokopati du-
1 istine.	__ševnost, da ogrožata etično vsebino du-
še- Drugo sredstvo, ustvarjati organe j novega gospodarstva, pa je: Boriti se za Priprave za prostovoljsko armado [najglobjo ljudsko demokracijo v. državi; BUDIMPEŠTA, 16. Ker predvideva tri- boriti se za najširšo -samoupravo pokrajin, anonska mirovna pogodba sistem prosto- 2a širok in važen delokrog občine; samo-
voljske armade za Ogrsko, je vojni minister izdal proglas, v katerem poziva moške od 17. do 36. leta, naj se vpišejo kot prostovoljci v novo ogrsko armado.
Zveza narodov
Albansko vprašuje pred Zvezo narodov
PARIZ, 16. Danes se je sestal odbor Zveze narodov k izredni seji, na kateri bo razpravljal o jugoslovensko - albanskem sporu. Seji predseduje belgijski poslanik Gaiffier, ki zastopa Hymansa. Drugi člani so: grof Bonni Longare (mesto poslanika Imperiali-ja), Fisher, Bourgeois, grof Išji, Cunha in Quinones de Leon.
KAPITAN MARRYAT
Leteti Holandec
Roman
1. POGLAVJE.
Na desnem bregu Schelde — nasproti otoku Walcheren, leži utrjeno mestece Teraeuse, na čigar najskrajnejšem koncu je stala sredi 17. stoletja — poleg nekaj drugih, še skromnejših bivališč — lična hišica, zidana v slogu, ki je v oni dobi prevladoval. Sprednja stran tega poslopja je bila pred nekaj leti oranžno - rumeno pobarvana, medtem ko so bili okviri pri oknih prevlečeni z zeleno bojo. Nekako tri čevlje nad zemljo pa je bil zid napravljen iz kosov modre in bele opeke, ki so so vrstili menjaje. Okrog hišice se je rasprostiral vrt, ki ga je mejila živa ograja iz svibovine in pa dokaj širok vodni jarek, ki ga ni bilo mogoče brez j težave preskočiti. K vhodu tega bivališča je vodil ozek mostiček, ki je bil radi varnosti obdan z železno ograjico. Toda barva hišice je že močno obledela, čeprav je morala biti sprva zelo živa. Pri oknih, vratih in drugih delih iz lesa fe bilo opaziti nešteto znakov hitrega razpadanja; tudi mnogo odpadlih kosov opeke ni bilo nadomeščenih. Jasno jc bilo, da je bila ta stavba v prejšnjih časih zelo skrbno vzdrže-
JANKO KRALJ:
Trije socialni poM
Proti revolucionarni stroji komunizma, ki propoveduje diktature proletariata in prenaša zato vse socialne reforme v negotovo bodočnost, nastopa socialna demokracija (reformisti, večinski socialisti). Ta struja hoče že danes sodelovati pri uredbi družbe; ona pravi, da ne smemo uničiti kapitalističnega gospodarstva, ker bi s tem uničili ves aparat, ki ga mora dobiti proietariat v roke. Slobodno gospodarstvo je treba polagoma prezi-dati, kamen na kamen, reformo za reformo. Že danes je mogoče izvesti socializacijo rudnikov, bank, lekarn; že danes je mogoče vpeljati državne delavske zbornice, splošno zavarovanje za starost, bolezen, nezgode, invalidnost. Obenem pa se mora delavstvo čimbolj strniti in disciplinirati, da bo njegova notranja in številna moč rastla: Tako bo prišlo do tega, da socialistični proietariat dobi večino v državi, pride na krmilo in izvede postopno svoje načrte — socialistično družbo. Končni cilj socialne demokracije je
vana, v zadnji dobi pa skoro čisto zanemarjena. V notranjosti je bilo pritličje kot tudi prvo nadstropje razdeljeno v dve večji predsobi in dve izbi — prvi sta bila prostorni, seveda v primeri z zadnjima, ki sta imeli vsaka le po eno okno in komaj nad dvanajst kvadratnih čevljev površine. Prvo nadstropje je služilo za prenočiftče, izbi v pritličju pa za pralno sobo in shrambo za šaro in starino. Večjo izL-o se uporabljali za kuhinje, ki so jo opremili z mizami in policami, no katerih se je blesketalo kuhinjsko orodje v srebrnem soju. Ta prostor je bil nenavadno snažen, toda zelo priprosto opremljen. Tla so bila tako bela in čista, da bi smel brez strahu karkoli položiti nanje, ne da bi se umazalo. Edini predmeti, ki so napolnjevali sobico, so bili: velika miza iz smrekovega lesa, dva lesena stola in majhna zofa, najbrže iz spalnice. Druga izba je predstavljala sprejemnico; o njeni notranjosti ni vedel nihče, ker je bila že sedemnajst let zaprta in niso niti domači prestopili praga njenih vrat.
V kuhinji sta se nahajali dve osebi. Prva je bila štiridesetletna ženska, ki so ji skrbi in trpljenja zapustila vidne sledove. Po njenih pravilnih potezah, njenem odličnem čelu in velikih črnih očeh, bi sklepal na njeno nekdanjo izredao lepoto; zdaj pa je bil njen obraz vel, da se je zdela koža kakor prosojna. Ko je tako sedela, poglobljena v premišljevanje, so se ji na čelu nabrale globoke brazde in ob hipnem pobliskavanju njenih oči se ni mogel opazovalec otresti —***** da sedi pred
upravni stan naj odloča o stanovskih zadevah v lastni zbornici; slednjič je treba iz sedanje države, ki je organ centralističnega kapitalizma, ustvariti orodje v rokah delavnih stanov. Zato pa je potrebno, da se vsi, ki žive od posebnega, socialnokoristnega dela, združijo in organizirajo v napadalno četo. Združeni delavni stanovi se bodo šolali v zadrugah in v organizacijah, da se pripravijo na dan, ko preide vodstvo države in vsega gospodarstva v njih roke. Potrebno je pa, da že danes sodelujejo v vsem političnem življenju države, da se izšolajo, da pomagajo graditi, tako da bo nekoč dedičina, ki jo prevzame delavno ljudstvo, velika in bogata.
Ideje, ki jih z uspehom razširjajo pristaši te socialne skupine, niso nove. To gibanje ima velike predhodnike v angleških tako zvanih krščanskih socialistih, ki so nastopali v nenavadno ostrih bojih proti izkorištevanju delavstva po letu 1848. Vrsta angleških sociologov in odKč-nih pisateljev (Ruskin, Tomaž, Carlyle) je v drugi smeri nadaljevalo to delo. Istočasno se je v Nemčiji začela razvijati socialna struja med katoličani in je dala celo vrsto odličnih znanstvenikov in socialnih politikov. Tudi mnogi izmed tako zvanih državnih socialistov so stali blizu te smeri. Kdor le nekoliko pozna sociologijo, mora priznati, da je bilo znanstveno delo te struje mnogo bolj resno, globokosezajoče in za stvarni napredek socialne ideje mno-jžo bolj pomembno, kot pa komunistično. Ta tretja socialna struja, ki jo naziva jo mnogi «etični socializem», pa je ustvaril tudi velike organizacije delavskega in kmetskega ljudstva v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Italiji in po drugih državah zapada. Po svojem duhu se tudi velik del angleških strokovnih organizacij strinja z glavno idejo te struje. Po vojni šele se je
človek z bolnim dubom. Vzrok je najbrž tičal v globokem, brezkončnem in brezupnem trpljenju, ki se vedno bol) in bolj zajeda v moaeg in srce, ki se konča le še v smrti. Ženska je nosila vdovsko obleko, kakršna je bila takrat običajna, sicer čedno in snažno, a vsled dolgoletne uporabe obrabljeno, in je sedela na oni mali zof". ki se je zdelo, da je bila nalašč radi »nje piiutštna semkaj.
Na mizi sredi sobe je sedela druga oseba, močan, plavolasi mladenič v cvetju svojih devetnajstih ali dvajsetih pomladi. Crte v njegovem obrazu so bile lepe in drzne, njegovo telo je bilo skero prekomerno mišičasto in njegove oči so žarele v neomajni odločnosti. Ko je tako sedel, in brezskrbno pozibal z nogami, požvižgajoč na glas, se nisi mogel ubraniti misli, da tiči v tem človeku vratolomna drznost.
«Ne pojdi na morit, Filip. O, obljubi mi to, moje ljubo, drago dete,» je spregovorila žena in sklenila roki.
«Pa zakaj ne bi šel, mati?» je odvrnil Filip. «Čemu naj tu životarim in stradam? —• kajti, za Boga, druzega izgleda za naju nI Jaz se moram nečesa lotiti, da bo zame in za vas poskrbljeno. In ka; naj delam? Stric van Bren-nen mi je izjavil ponudbo, Se hočem z njim. Dobro me bo plačal. Na krovu bom preskrbljen in moja služba mi bo donaiala toliko, da bom tudi Vas doma lahko preživljal.»
«Filip — Filip, čuj me. Jaz bom umrla, če me -»pustiš. Edino Tebe še imam na svetu. O.
Dnevne vesti
Nesramnost ali kaj? Kar se godi v Istri z narodom naše krvi, presega vse meje. Ne samo, da je večina naših Šol zaprta f— samo v labinskem okraju je ostala od 10 hrvatskih šol samo ena, čeravno je tam po zadnjem ljudskem štetju od 12.000 prebivalcev 10.000 Hrvatov —) ali pa iz-premenjena v italijanske šole, temveč se družinski očetje in učiteljice celo dejanski napadajo in se jim grozi s požigom hiš in z bombami, Če nočejo kratkomalo na višje povelje prodati svojih lastnih otrok s tem, da jih pošljejo v raznarodovalnice. Teptajo se z največjo nesramnostjo ne samo naše državljanske, temveč tudi naše človeške pravice. Imamo dokumente o dejanjih, ki kriče v nebo! — Pa prihaja tržaški list »Era Nuova« in poziva vlado, naj vendar pride nasproti slovanskemu ljudstvu v Istri, ki tako hrepeni po ... italijanskih šolah, da so te povsod polne otrok a slovanske prazne (to je, naj naredi kakor v labinskem okraju...) Kako bi ne bile prazne, učena gospoda pri sEri Nuovi«, ko v hrvatskih šolah po Istri stanuje vojaštvo, kako bi ne bile prazne, ko se očetje z bombami silijo, da pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, kako bi ne bile prazne, ko so zaprte?! Če tega ne veste, molčite, dokler se ne poučite, če pa vedoč tako pišete, vam povemo, da bi mi na vašem mestu o tem ne pisarili, temveč bi se — sramovali!
Dva politična procesa. Na pulskem po-
rotnem sodišču se je predvčeranjim zopet začela razprava zaradi uboja tržaškega fašista Beuzzarja. Razpravi je imel prisostvovati kot priča tudi tržaški poslanec Giunta, kateri pa ni prišel, ker je zadržan v Rimu kot priča pri dvoboju med predsednikom rimske fašistovske zveze in glavnim urednikom lista »Paese«. Odvetnik Zennaro je zahteval, da naj se razprava vkljub temu nadaljuje, toda sodišče je sklenilo, da naj se prekine. Poslanec Giunta je bil obsojen na globo 100 lir.
Včeraj se je začela v Fuli tudi razprava zaradi labinskih dogodkov. Kedaj pa se bo vršil proces proti.. - onim drugim?!
Smrt komunističnega novinarja. Na Reki je umrl advokat Cesare Scassaro, urednik tukajšnjega komunističnega dnevnika »II Lavora t ore*. Scassaro se je nahajal _ na Reki o priliki zborovanja tamošnje socialistične stranke, ki je reševala vprašanje o
lija 1920, št. 999 in z zakonom od 18. -<ukja 1920. št. i005.
Veličasten pogreb. Minolega pondc'jka ;:ju-.traj smo spremili k večnemu počitku obče spoštovano gospo Gušlinovo. Ogromnu ude-, ležba vseh slojev jc pričala, kako smo ccnili in ljubili dobro mamico, ki je zapustila v največji žalosti visoko čislano obitelj. Po sloves nem obredu v cerkvi Sv. Antona novega, so jo odpeljali v spremstvu žalujočih svojcev in ožjih prijateljev v rodbinsko grobnico v Sežano. Tudi večje število odbornic in zastopnic Marijinega doma jo je spremilo do tja. Velo-časUtemu gospodu kaplanu in ostalim članom čislane rodbine naše iskreno sočutje.
Priprave za ljudsko štetje. Tržaški municipij objavlja: Na podlagi zakona cd 7. aprila 1921. štev. 457 o splošnem ljudskem štetju v kraljestvu; na podlagi pravilnika za izvršitev go-renjenega zakona; na podlagi 1., 10., 20. in 27. člena imenovanega pravilnika daja izredni komisar za Trst in okolico na znanje:
Z 20. novembrom t. 1. se bodo pričele razdeljevati družinske pole za statistične podatke, ki se nanašajo na štetje prebivalstva Trsta in okolice. Štetje se ima vršiti na podlagi stanja o polnoči med 3d. novembrom in 1, decembrom t. 1. Za razdeljevanje bo poskrbel municipij. Pole se bodo dostavile družinam in poglavarjem skupnih bivališč na dom. Dostavljanj bodo poskrbeli posebni uradniki za ljudsko štetje, ki bodo redno legitimirani. Pole se morajo izpolniti natančno po navodilih, ki so v njih vsebovana. Izpolniti jih mora poglavar družine oziroma načelnik skupnega bivališča; v primeru, da je poglavar družine ozirema načelnik skupnega bivališča odsoten, izpolni polo njegov namestnik. PobiriJe se bodo pole 2. decembra t. L, in sicer jih bo pobiral gori omenjeni uradnik.
Ali se imajo smatrati osebe, ki se imajo šteti, za prisotne ali odsotne, za to jc mero-dajen ves dan 1. decembra 1921. To velia ravnotako za prisotnost oziroma odsotnost v občini kakor v družini ali skupnem bivališču.
Trenutek polnoči med 30. novembrom in 1. deccmbrom t. 1. pride v poštev v tolike, da se imajo šteti med prisotne oni, ki so se rodili, in med odsotne oni, ki so umrli pred ten? trenutkom.
Osebe, ki so bile odsotne od družine ves dan ljudskega štetja in so se nahajale bodisi v« Trstu bodisi v kaki drugi občini kraljestva, se vpišeio v polo one družine, pri kateri so prebile noč ljudskega štetja (t. j. noč med 30. 1! ; in 1. 12. t. L)
Laataiki in vodje hotelov, gostilen, preno-čevališč so dolžni zbrati statistične podatka enih oseb, ki so pri njih na dan ljudskega štetja (od polneči 30. novembra do pclnoii J. decembra t. 1.) nastanjene, bodisi da so pri njih nastanjene za ves dan bodisi samo za del dneva, samo da so prebile pri njih noč. Oni, ki se nastanijo na dan ljudskega štetja v ravnokar omenejnih skupnih bivališčih, se morajo, ako izjavijo, da se še niso vpisali v polo pri nobeni družini oziroma v nobenem skupnem bivališču kje drugje, tudi vpisati. Ravnotako se morajo popisati potniki, ki dospejo 2. decembra zfutraj in ki so bili ves prejšnji dan na potovanju. Osebe, ki so na tem, da odpotujejo v kako drugo občino ali v inozemstvo, se popišejo v Trstu.
Natančnejše in podrobne informacije glede izpolnjevanja pol se dobifff v okrajnih načet' ništvih, in sicer: Za mesto:
I.	(S. Vid) v šoli pri Sv. Vidu, soba 38, lir
II.	(Staro mesto) v šoli FeL Venezian, priii;
III.	(Novo mesto) v šoli v ul. Mazzini, soba
10. II.;
IV.	(Nova barijera) v šoli Fr. Rismondo, soba 12, pritličje;
V.	(Stara barijera) v soli G. Parim;
VI.	(Sv. Jakob) v šoli v ul. Veronese, soba 18;
Za predmestja:
L (Kjarbola, Skedenj) v ljudskem vrtu v
ul. Istria;
II.	(Sv. M. M. Sp. in Zg.) v slovenski šoli v Skednju;
III.	(Kjadin, Rocol, Lonjer) v šoli v ulici Giotto, soba 1;
IV.	(Kolonja, Vrdela) v slov. šoli na VrdelI;
V.	(Skorklja, Rojan) v rojanski šoli;
VI.	(Barkovlje, Greta) v barkovljanski šoli. Za zgornjo okolice:
(Prosek, Kontovelj. Sv. Križ, Opčine, Treb-
vstopu v Tretjo mtornacionalo. Scassaro ^ je seveda kot komunist priporočal vstop v Kidriče, Gr^padk "in BazovicaP^ open moskovsko internacionalo, kar je stranka ^
z veliko večino tudi sprejela. Scassaro je j Končno se opozarja občinstvo, da sc bodo stanoval pri voditelju reških socialistov, pedatki, ki se vpišejo v pole, držali sirogo zdravniku dr. Maylanderju. Ko je ta po-j tarno. Ti podatki bodo slnžili edinole v stati-
slednji predvčeraSnjim ^^ P^^^ j™r*hotel družinske pole izpolniti vu vstopd v sobo, kjer je spal !>cassaro, ga. ^ kakof ^ zalltevan0f aH na kakršenkoli je našel že umirajočega v postelji, bcassaro ; način ovjra njeno sesiavljanje, dalje kdor tla je namreč pozabil zapreti zvečer plinovo j neresmčne podatke ali ne izpolnjuje predpisov peč, vsled česar ga je po noči iztekajoči; zakon a in se ne drži navodil uradnika za ijud-plin med spanjem zadušil. Cesare Scassaro sko štetje, se kaznuje po 11. členu zakona od je bil še le 30 let star in je pred kratkim prišel v Trst k uredništvu »Lavoratora«;
bil je med sposobnejšimi komunističnimi novinarji in propagandisti in stranka bo gotovo občutno pogrešala njegovo izgubo.
Poslanska zbornica skHcana za 24. novembra. Poslanska zbornica je sklicana za 24. no-
7. aprila 1921.
Municipij se zanaša na dobro voljo občinstva in upa, da mu ne bo treba upotrebiti prisilnih sredstev, kar bi mu bilo žal. Trst, 16. novembra 1921. —
Podpisan: Cavalieri, s. r. Smrt ravnatelja brzojavnega urada. Nagle smrti je umrl v svojem uradu ravnatelj lukajš-
vembra ob 15. uri s sledečim dnevnim redotn: njega bi-zojavnega urada, vitez Giuseppe Alle-PodalBanie pooblastil preiskovalnih komisij, gretti, star 54 let. AUegretti je rodom iz Rima, ki so bile ustanovljene z zakonom od 18. ju-j kamor se prenese njegovo truplo.
otrok moi — če me ljubiš — in jaz vem. Ti me ljubiš, Filip, — potem me ne zapusti; toda če pa že moraš proč, ne podaj se na morje.«
Filip pa je Se nekaj časa požvižgavaj medtem ko se je njegova mati spustila v |ok.
«Ali mi zato tako odsvetujete,* je rekel sin konečno, «ker je moj oče na merju utonil?*
«0, ne — ne!» je vzkliknila plakaioča žena.
«Daj Bog.»
«Kaj naj Bog. mati?»
»Nič — nič, usmili se me — usmili se me! O Bog!« je odvrnila mati, zdrsnila iz zofe, ob kateri je pokleknila in se zatopila za nekaj časa v vdano molitev. Slednjič se je spet vse-dla in zadobila mirnejši izraz.
Filip, ki je ostal medtem tih in zamišljen je nagovoril svojo mater.
»Da, vidite mati, vi hočete, da naj ostanem pri Vas na deželi in stradam; to je težka zapoved. Toda čujte, kaj vam bom povedal. Odkar pomnim, je sosednja soba vedno zaklenjena, zakaj to — o tem mi niste hoteli nikoli govoriti. Toda nekoč, ko smo bili brez kruha in nismo mogli računati na skorajšnji stričev povratek, sem vas čul govoriti — takrat sle bili, mati, nekoliko iz sebe ia vi veste, da se to večkrat pripeti —«.
«No, Filip; kaj si me čul govoriti?« ga je mati, vsa tresoča se, vprašala.
«Vi, mati, .ste rekli, da je v oni sobi denar, ki bi nas rešil iz stiske in nato ste vpili, divjali in govorili, da raje umrete, kot pa, da bi sc dotaknili onega denarja. No, kai je torej,
mati, v oni sobi in zakaj jo imate vedno zaklenjeno. Ali mi odkrite to tajnost, ali pa se podam na morje.«
Pri prvih sinovih besedah je postala žena nepremična kot soha. Polagoma pa se je zdramila, njene ustnice so vztrepetale in oči so ji pobliskavale. Zdelo se je, da je izgubila moč, da bi mu odgovorila. V hipu se je zgrudila in iz ust se ji je vkla kri. Filip je skočil z mize, da bi ji pomagal in jo prestregel v svoje roke. Ponesel jo je na zofo in je s strmečim strahom motril krvavenje.
«Mati — mati, kaj vam je?»> je vzkliknil prestrašeno. Nekaj časa ni dobil nikakega odgovora. Ona pa se je nagnila bolj na stran, da bi se ne zadušila in bele deske tal so bile o-blite s škrlatnofdečimi cvetovi.
•Govorite, govorite, ljuba mati!« je zakli-cal Filip v smrtnem strahu; «Kaj naj storim?, Moj Bog, kaj je to!l»
«Smrt, smrt, moje deteU je L<>juc vzkliknila in se onesvestila.
Filip je v grozni pre plaše nos t i stekel ia hiše po sosede, da bi mu rešili matei. Res jih je nekaj prišlo in kakor hitro so bili okrog nje, je Filip hitel k zdravniku, ki je bil dobro miljo odtod — Mynliepr Poots, znan po svoji izurjenosti kot tudi po sebičnosti Filip je na-. *el zdravnika doma in ga prosil naj gte takoj z njim.
«Takoj, takojb je odvrnil Poots, ki je le za silo obvladal holandšeino; toda Mynhce* Vonderdecken, kedo me bo plačal?»
»EDINOST«
V Trstu, dne 17. novembra 1*21.
Pic-od-
Za tržaški semenj vzorcev. Včerajšnji
colo della Sera« poroča: V Rim je prišk poslanstvo Tržačanov, <fa dobi od vlade rao--Ho in materielno podporo za semenj vzor-, potom katerega namerava tržaški empo-.	.	JY-i*r\->»-na 7nnpr raz-
cev
rij doseči, da se njegova trgovma zopet razmakne. Komisija, kateri načelne kom. Losu-lick in katero spremlja poslanec buvicb, je bila sprejeta od načelnika osrednjega urana za nove pokrajine g. Salate. Gospod Salata se bo posvetoval z ministrom za trgovino ter z zakladnim ministrom in z ministrom financ.
Kosiš, dr. v Rojanu. Danes zvečer ob 7. uri se nadaljuje občni zbor. Predmet: vzpostavitev dvorane. Pridite vsi!
Zadružna Zvez« v Trstu javi, da se otvori naznanjeni zadružni tečaj v ponaeljek 21. novembra 1921. One osebe, katere so prosite, da se sprejmejo v tečaj in tiste, ki niso še prosite, a žele vseeno prisostvovati tečaju, naj se javijo v pondeljek predpoldne v uradu Zadružne Zveze v Trstu.
Iz tržaškega iivlienia
Nesreča v Šapjanah pri D. Bistrici. Popravek. V 266. številki «Edinosti® od 15. novembra t. I. smo poročali v rubriki «Iz tržaškega življenja* pod naslovom «Ena železniška nesreča v Sv. Petru in ena v Ležečah* (drugi odstavek), da je .skočil 26 letni Jo*ip G juriše vič iz Vodic z vlaka, ki se je pomikal že dal jeV tem je poročilo netočno. Gjuriše-vič namreč ni skočil z vlaka, temveč je po nesreči padel z vlaka. Revež je izgubil pri tem obe nogi in je ves pobit. Desna noga se mu je morala amputirati pod kolenom, leva nad gležnjem. Ponesrečenec ima ženo in nedorastle otroke.
Aretacija sleparskega bančnega uradnika. Pretekli teden, isi sicer v pondeljek se je predstavil na tukajšnji glavni policij večji tržaški trgovec in naznanil službujočemu komisarju, da ga je osleparil neki Hektor Zaaet-tov«ch, uradnik pri ljudski kreditni banki, stanujoč v ulici Gatteri št. 13, za več kakor 60 tisoč lir. Policija je dala nemudoma poiskati sleparskega bančnega uradnika. Dva policijska agenta, ki sta imela nalog, poiskati sleparskega uradnika, sta ga aretirala v banki, kjer je bil usluiben.
Pozneje smo še izvedeli, da je oslepaiil za-ncttovich naslednje osebe:
Cornandinija, lastnika kavarne *Cesare Battisti», za 50 tisoč lir; hišnega posestnika Bevilacqua za 130 tisoč lir; Fabretta, lastnika bara v Barkovliah in dva druga trgovca za 150 tisoč lir. Zanettovich j« osleparit tudi svoje taste za 13 tisoč lir.
Sleparskega uradnika so spravili v zopor v ulici Coroneo.
Žepar na semnja. 23 letni Marijan Vecchiet iz ulice Molin a vento št 7 je izvedel pred včerajšnjim, da se bo vršil na Prošeku semenj. Vecchiet se je podal na semenj in hotel izmakniti 52 letnemu Jakobu Venuitiju listnico. Toda videla sta ga. dva stražnika, ga prijela in ga odpeljala v zapor Coroneo.
Bomba. Pred snočnjim se je razpočila v ulici del Rivo bomba. Ne ve se kdo jo je vrgel od sebe.
Aretacij« Preteklo neč je bilo aretiranih 29 postopačev.
Edino, kar pogrešamo, je večji lokal za prireditve. Večkrat se je zgodilo, da je moral kdo oditi vsled pomanjkanja prostora. S*oje-
časno se je govorilo, da bi se dalo mogoče dobiti bivše vojaško gledališče, ki se nahaja za ljudsko šdo. Skoda za hišo,	pusti tam
razpadati! Mogoče bi se vendar dalo na me-rodajnem mestu kaj doseči. Kajti potreba slič-ne£a prostora je zelo občutna.
Našim vrlim igralcem pa kličemo: Le tako naprej, za izobrazbo naroda ter za njegov ugled pred tujci!	Teatrofil.
Ledine nad Idrijo. Tudi iz našdh hribov bi mogli poročati marsikaj novega. Zaznamovati imamo na eni strani napredek, na drugi pa precejšnje mrtvilo.
Edino naše društvo, in sicer gasilno, ki obstoja že skoraj 20 let, deluje prav hvalevredno! Priredilo je v tekočem letu dve prireditvi, ki sta uspeli prav povoljno.
Precejšnje veselje se čuti za ustanovitev pevskega društva, ki je že nekdaj obstajalo jx>d vodstvom bivšega g. učitelja Zirkelbacha. Žal, da nam manjka sedaj izurjeni pevovodja.
AH bi ne bilo mogoče, da bi se za to kaj zanimalo učiteljstvo ter z gojitvijo petja skrajšalo sebi in mladini marsikako dolgo urco v dolgern, zimskem času?
V	začetku šolskega leta smo dobili drugo učiteljsko moč, kar je znak, da se je dosedanja enorazredna ljudska šola razširila v dvo-razredno.
Gotovim ljudem ne gre to nič kaj v glavo. Vedeti pa je treba, da je otrokom neobhodno potrebna Šolska vzgoja. To je njihova prva dota,
V	poštnem oziru je tudi pri nas jako slabo. Nam je skoraj popolnoma nemogoče naročanje časopisov. Pred vojno se nam je redno dona-šala pošta po poštnem slu štirikrat na teden
Sedaj prihajam na drugo dejstvo, ki je poslabšalo jugoslovensko valuto. Iz gotovega vira nam je znano, da se je vtihotap-Ijalo v letu 1930 in do meseca maja 1921 iz Jugoslavije v Trst vsaki dan povprečno 70.000 dolarjev v gotovini. Ce seštejemo vse dneve dobimo 365 -J- 150, to je 515 dni. Vsak dan 70.000 dolarjev da skupni znesek (70.000 X 515) 36.050.000 dolarjev ali po dnevnem tečaju (350 kron = 1 dolar) približno 12 miljard kron. Pri tem ne smemo pozabiti, da so se vtihotapijali tudi zlatniki in srebrni denar, ki ga je bilo skoro največ v Jugoslaviji. Vrednost tega denarja znaša skoro polovico gori imenovane svote dolarjev.
Razen tega pa nismo niti v stanu omeniti, koliko je šlo zdravih valut v ostale sosednje države. O tem si ne moremo ustvariti prilične slike. Marsikoga bo zanimalo, kako je bilo to vtihotapljanje mogoče. Hočemo omeniti le nekaj važnih okolnosti. Bili so n. pr. bančni ravnatelji, ki so se časih dnevno kar po dvakrat ako ne trikrat vozili iz L jubljane v Trst in nazaj; drugi zopet so se vozili z avtomobili preko meje in sicer brez potrebnih vizumov in to celo ob času stroge zapore. Ne-številni tovorni avtomobili, ki so vozarili med Trstom, Ljubljano, Zagrebom in nazaj, so imeli skrite shrambe za prevažanje valut. Nekateri so se zadovoljili s prevažanjem tobaka. Drugi so zopet bili spora-zumljeni s sprevodniki in strojevodjo vlaka, ki jim je skril na varnem mestu zape-
iz Idr^in	lT«e te IdrfiT« ta pa' Umirene pakete. Ob prehodu v sosednjo
po kakem rudarju, ki gre na delo, prejme kako državo jim je točno vrnil ogromno vred-nujno uradno pismo; toda preje kot ga dobi nost proti mastni napitnini. Zopet drugi lastnik v roke, je dostikrat že prepozno. , so se vozili z »Orient-Expressom« ter bili V korist nas vseh bi bilo treba pedvzeti naj- j sporazumljeni z natakarji v vlaku »Wag-resnejše korake, da si izposluiemo zopet redni \ gon-Lits«. Najbolj prebrisani so pa poto-
poštni promet iz Idrije, in sicer po poštnem slu, kakor je to bilo pred vojno. Toliko v premislek vsem, ki se čutijo s tem prizadete.
Ivan Bal oh:
Hfinsni Simona Gregorčiča
-Nazaj v planinski raj« — tako Ti za slovo je zbor zapel in črn pajčolan vsa srca je objel, ni kapljalo solza, le bol je šla iz dna srca. Nazaj, nazaj!
Slovo — tako težko! — V triumfu kakor zmagoviti car nazaj si v rajske šel planine res — mrtev — šel v naročje domovine pozabljen pa nikdar, nikdar ...
Postavil Ti najlepši slavolok: Neskončno Ti nebo je: Bog! — Zaprlo Tvoje milo se oko, in glas je Tvojih strun utihnil, in smrtni angel vzel Ti je pero — a Ti si večnost v svoje strune vdihnil. In glej! Kar cvetov še ima mladost in kar veselih ur ima krepost vse peva, peva da odmeva od srčnih, tajnih globočin do cvetnih gred, zasneženih planin: Oh: Njega ni!
Z višave gledaš doli.	----* - ~ — -
Tu ni miru, tu ni moj raj!
I Čuj! Nad menoj šumi vihar
Vesti z Goriškega
Gosiovanje Goriške omladine v Kanalu. V
nedeljo 13- t- m. je nastopil v našem trgu dramatični krožek G. O. v dobro znani F. S. Finžgarjevi drami: <*Veriga.» Snov te naše f>ovsod priljubljene igre bo že vsem več ali manj znana. Igralo se je na splošno prav dobro, par mučnih pavz je zapazilo le bistro oko kritika. Zadnje dejanje je bilo boljše od prvih
dveh. Graje v.-^edno je bilo obnašanje dela ob	___
činsiva, ki ni razumelo konca in se je smejalo, j ^ 'vdarom vdar — kar je močno motilo. Pred igro je zapel mešan j jn kamor strela šine
zbor kanalske čitalnice dve lepi pesmi.	zadene srce moje domovine--
Nemoteno in v harmonija je iraml tudi ves	____'	-
večer, tako da smo se lahko zadovoljni razšli, i In zrem na sever, zrem na ,ug v upanju ra skorajšnjo svidenje.	| vtopljen v neizmerno morje tug,
« Primorska bib!iogrefija». Seznam knjig, ki; izdihnem tužno m grenko, je prinesla »Mladikam in dopolnil v «Edi- i potočim zadnjo še solzo: nosti* Bibliograi, je še,vedno pomanjkljiv. K;>,Oj vdova tožna, zapuščena« primorski bibliografiji spadajo brezdvomaj Katera je podobna Ti? — Nobena! tudi sledeče knjige:	g . g. samo~ grobovi«
1 D. Godina: «Kako pridejo delavci in'.'	.	*
kmetje do blagostanja 2. Ferdo pl. Klein-! sužnji nas more okovi.« —
mavr: «Priročna slovnica itaJ. jezika.» (Založba J. Šotka Trst.) 3. Ferdo pL Kleinmayr:
«Siov.-ital. in ital.-slov. slovar*. (Založba J, Stoka, Trst.)
Vesti z Notranjskega
!z Postojne. V nedeljo 13. t. m. so nas {>o-stojnski diletantje zopet presenetili: Nudili so nam lepega, umetniškega užitka z vprizorit-vij> krasne fantastične drame «Morilec»,
V splošnem je bilo izvajanje, nad vse prt-čakevaje dobro. Glavne vtoge te drame, Jurij Serban, dr. Danieli in Klarrsa so bile v najboljših rokah; posebno prva dva sta se izredno vživela v svojo nalogo, ter jo sijajno izvedla. Ostali igralci so bili z malimi izjemami dohri.
Z zadovoljstvom se opaža, da je občinstvo zač* Io razumevati tudi žaloigre, in običajni smeh pri morda najbolj tragičnih prizorih po-
Oj pevec zlati, mirno spi — in Čakaj, čakaj lepših dni! Molitev Tvoja iz višav je žla do vseh planin, dobrav — In solza Tvoja zadnja vroča? — To skriva Tvoja bistra Soča! Čuj! — Vstal bo narod čisto nov iz dna razpenjenih valov.
Momka valuta
(Poroča Z, K.)
n.
Slabo vplivajo na valuto tudi strankarski boji v Jugoslaviji, vkolikor se gospodarska vprašanja prepletajo preveč s političnimi. Inozemski listi priobčujejo vse
____________ _______ _ članke iz jugoslovenskega tiska, ki bi mo-
n«hujef Pomemben uspeh vztrajnega delovanja] gliškoditi gospodarskemu ugledu mlade na tem polju.	1 države.
ali z diplomatiČnimi kovčeki itd. itd.
Žalostno je bilo pri vsem tem tihotapljenju, da se je službenim organom navadno posrečilo zalotiti le nedolžnega, ki je prvič potoval in je morda pri sebi nosil par sto lir. Saj nam je znan predgovor, ki pravi: »Keine Diebe hangt man, grosse lasst man laufen«.
Še danes, ko so vendar izdane zelo stroge odredbe, se vrši po državi jako škodljivo tihotapstvo, ki ga bo mogoče ugonobiti edino s protikontrolo in strogim nadzorstvom. Iz vsega navedenega sledi, da se ne smemo čuditi, ako jugoslovenska valuta v inozemstvu pada. Toda te razmere niso glavno. Pravi vzrok padanju valute tiči nekje drugje. O tem hočemo v naslednjem nekoliko govoriti:
Večina jugoslovenskih državljanov nima pravilnega smisla za gospodarske koristi države. Sicer bi gotovo oni sami ne podcenjevali tako lastne države in nje valute. Znani so nam n. pr. nastopni slučaji:
Kupec je kupil leta 1919 hišo za 70.000 kron, danes pa praša za isti predmet 3 do 4 milijone kron. Ali fe to pariteta napram cenam, ki so običajne v drugih državah? Ali je na mestu, da so hiše v Ljubljani mnogo dražje nego v Trstu? Komu ni znano, da se nahaja največ bogatašev ravno v Jugoslaviji? V kateri državi imamo toliko denarnih zavodov kakor tam? Danes se dovoljuje hišnemu posestniku prostost, da zahteva za tri pisarniške prostore v pritličju letno* najemnino 75.000 do 100.000 kron, in sicer v hiši, ki ga je stala v letu 1920 morda 300.000 kron. Alt so to primerne obresti naloženega kapitala? Zakaj so cene blaga v Jugoslaviji tako občutno visoke, da peša izvoz in je blago skoraj nedostopno konsumentom. Zakaj stane bela moka, kruh, koruza itd. manj v Nem, Avstriji, ki mora to blago uvažati, nego v Jugoslaviji?? Ali je znano, da smo iz Italije kljub veliki suši pošiljali seno v Jugoslavijo. In če bi bil dovoljen uvoz brez carine za koruzo, moko, oves itd., bi z lahkoto to uvažali v Jugoslavijo, in to kljub temu, da moramo kupovati v Romuniji, Ameriki itd,
V prvi vrsti se morajo urediti med producenti in konsumenti cene blaga, potem treba sestaviti seznam predmetov, ki se lahko izvažajo, določiti je treba mero in obseg izvoza in uvoza, da se ne oškoduje domači trg.
To je delo, ki se mora takoj pričeti. Ustvariti je treba med državljani zaupanje do lastnega denarja, kajti podcenjevanje lastne valute slabo vpliva na inozemstvo. Omalovaževanje podcenjuje dinar 2n zato ni treba iskati sovražnika v sosednjem taboru, temveč je treba položiti roko na srce in izreči: »Mea culpa...«
Pripoznamo radi, da se slične razmere opažajo tudi v drugih državah s slabo va-
luto, — vendar vse to se ne da primerjati s tem, kar se odigrava v Jugoslaviji, Posebno moramo vpeštevati, da je bila jugoslovenska valuta najboljša izmed vseh valut držav, ki so nastale iz pokojne Avstrije. Morali bi na tem mestu izpre govoriti par cdkriatih besed o tistih, ki so prišli na sijajno idejo žigosanja in naknadnega ko-lekovanja jug. kron. — Vendar se je to vprašanje dovolj premlelo in smo vsi prepričani, da je to postopanje prineslo Jugoslaviji ogromno škodo.
Padec valut se ni raztegnil samo na države pokojne Avstrije, temveč tudi na države, ki so imele svoja kritja v zlatu m pestrem bogastvu dežele n. pr. na Rusijo, Romunijo in v zadnjem času na Nemčijo. Denarne vrednote teh držav so padle tako nizko, da misli večina napovedati »bankrot« in se tako rešiti vednih kriz.
Padec valut je po našem mnenju ne*aj naravnega in to bi se bilo moralo predvidevati pri sklepanju miru v San Germamu. Tako se pa na tragičen način uničujejo cele države. Saj so znana razmotrivanja švedskega ekonoma prof. Cassela, ki pravi, da bi se moral ves denar centralnih držav in držav s slabo valuto takoj nadomestiti z polnim kritjem v zlatu. Ukiniti bi se moralo vsako nadalnje tiskanje novih bankovcev. Nekaj sličnega je v zadnjem času predlagal na konferenci v Portorose Smith v imenu Vanderlipa. On predlaga, da bi se osnovala velika banka z 6 bilijon-skim kapitalom v dolarjih, katera bi imela nalog uravnavati vse valutne diference m končno določiti stalnost denarnega pro-
Tudi neki Švicar je svojedobno priobčil znamenit članek v Zuricher Nachrichten, kjer pravi: Ustanoviti je treba -komisijo svetovne zveze narodov« (K. S. Z. IN.J, v katero naj bi poslale vse prizadete države svoje zaupnike. Razen tega naj se ustanove v vseh državah s slabo valuto pododse-ki, ki imajo nalogo nadzorovati, če se vsi ukrepi K. S. Z. N. izpolnjujejo. V vseh prizadetih državah, naj se takoj omeji cirkulacija papirnatega denarja na 2/3 (dve tretjini). Nadalje naj se ugotovi uradni stalni tečaj švicarskega franka in sicer kot enota. Nato naj se določi razmerje vseh ostalih valut, napram enoti. Današnji tečaji bi ne bili merodajni ter bi se nov tečaj določil na komisiji K. S. Z. N. Postopalo bi se n. pr. tako le:
Jugosl. krona notira 3, temu tečaju se dopiše še 30% poviška, tako da notira uradni neizpremenjeni tečaj jugosl. krone 3.90. Ali: Italija notira 22, k tem se prišteje 30^ — 28.60. To bi bil njen uradni tečaj. Določiti bi bilo treba tudi, da so vsi tečaji fiksni. Komisija bi morala delovati 10 let. Če bi se po preteku te dobe poizkus ne ob-nesel, bi se njeno delovanje zopet obnovilo.
Ti načrti so zelo lepi, toda mi vemo, da ostanejo le besede, ki se ne bodo izpolnile. Danes se valutno vprašanje rešuje tako, da lastniki zdrave valute izpraz-nujejo vse trgovine po Nem, Avstriji in v drugih državah. V Monakovem se že vršijo javni protesti proti tujcem, ki prihajajo z zdravo valuto in hočejo vse pokupiti, kar jim pride pod roko. Javno mnenje zahteva potom časopisja, da se mora prodajati blago le proti legitimiranju, — to se pravi, da se sme prodati blago le nemškim državljanom. Zelo mnogo trgovcev je zaprlo svoja podjetja in pričakuje uradne odredbe in navodila, da se obvaruje pred pretečo katastrofo.
Te slučaje smo omenili zato, ker smo čuli o sklepu trgovcev v Belgradu, da bodo prodajali svoje blago edino proti zdravi valuti t. j. proti liram, frankom, dolarjem. To postopanje ni umestno, ker hočejo ti trgovci samo izrabiti sedanjo žalostno konjunkturo dinarja. Nam je znan ljubljanski manufakturist, ki je zaslužil v zadnjih dveh letih nad 30 miljonov kron in je podpisal vojnega posojila celih 40.000 kron. Pri tem je bil celo mnenja, da je mnogo žrtvoval za državo.
Takih patrijotov upamo, da ne bo nihče izmed nas podpiral, če tudi ne pripadajo naši državi. Naj gredo v Nemško Avstrijo, kjer bodo v svoji blaženi domovini.
Jasno je, da preživljajo nekatere valute svojo krizo. Vendar če se pametno vodi državno gospodarstvo, ni treba, slediti Nemški Avstriji, ki danes izkazuje celih 160 milijard kron primanjkljaja na približno 7 milijonov prebivalcev. Vsak posameznik v Nem. Avstriji dolguje državi nad 22.000 kron.
DrŽave s šibko valuto morajo štediti z
uvozom blaga, ki ga je treba plačevati * zdravo valuto in morajo odpreti vsa vrata za izvoz blagu, katerega lahko ekspor-tirajo. Plačilo se ne sme izvršiti v tujih valutah, temveč v lasta: valutL
Slaba organizacija izvoza in uvoza je ogromno škodila državi. Posebno je škodovalo, da se je morala pri uvozu v državo iskati tuja valuta. Za izvoz iz države je veljalo isto. Vsled vedno ponavljajočega se povpraševanja se je morala na vsak način tuja valuta dvigati. Jugoslavija bi morala, ako hoče kaj pridobiti od eksporta, dovoljevati eksport edino proti plačilu v jugosl. valuti in ta plačila imeti pod strogim nadzorstvom. Nikakor se ne sme dovoliti, da pooblaščajo nekatere zagrebške banke svoje tukajšnje borzne sensale, da prodajajo na njihov račun dnevno do 20 milijonov kron. Ako prihajajo take ponudbe na borzni trg, ni čuda da odženejo celo najbolj odločnega kupca.	&
Zaključujemo svoja izvajanja. Prepričali smo se, da ima padanje valut različne vzroke. Zato so tudi različni pratiukrepi potrebni. Dasi ni to naša naloga, si vendar dovoljujemo napraviti nekaj predlogov, kako bi se dal napraviti konec temu pogubnemu in nestalnemu tečaju dinarja:
1.)	Izvoz bodi dovoljen edino proti jugosl. valuti;
2.)	Potrebna je vladna ekspozitura s podružnicami za izvoz in uvoz, ki vodi točen pregled vsega prometa; pri tem moramo takoj omeniti, da bi urad, kakor je bila Centralna Uprava, le škodoval. Potrebni so vestni in točni ljudje.
3.)	Izdajanje jugosl- deviz, ki se kvoti-rajo v inozemstvu, se posveti edino le Narodni banki v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, in sicer pod strogim nadzorstvom.
4.)	Tekoči računi bank iz inozemstva se takoj poravnajo in zaključijo. Isto naj velja v slučaju potrebe za špekulacije zasebnikov, ki bi hoteli podpirati banke pri nadaljevanju dosedanjih špekulacij z inozemstvom.
5.)	Kupčije z zdravo valuto v državi se omejijo in se stavijo pod zaporo kupčije z zlatniki, katere bi po možnosti kupila država na lastni račun.
6.)	Ustanovijo se vladne menjalnice na odJiodnih postajah iz države, kjer se da potnikom priliko, da zamenjajo domačo valuto proti valuti sosednje države ali obratno.
7.)	Prepovedati je treba potovanje iz držav v države z avtomobili. Danes imamo zadosti dobre in praktične zveze z železnico.
8.)	Strožje odredbe v izdajanju potnih listov.
Morda smo še kaj izpustili, vendar bo--, do navedeni podatki morda dobro služili
Pri svojem zaključku si dovoljujemo še omeniti sledeče; Če bi na mestu Jugoslavije bila druga država, bi ta država bila danes mnogo na slabšem nego Nem. Avstrija. Bili bi jo že do nagega okradli Jugoslavija ima srečo, da je njeno gospodarstvo bogato in ima tako ugoden zemljepisni in politični položaj. Vse to jo je rešilo katastrofe. Kadar sc bodo valutne razmere spremenile, tedaj smo prepričani, da bo tudi jugosl. valuta zavzela častno mesto v trgovskem svetu, (Konec.)
■ Kedo? No, moj stric, ko se povrne do-
irov.»
«Vaš stric, mornar van Brennen? He, ta mi ji? že sam dolžan štiri golaltiarje. Poleg tega se lahko tudi na morju ponesreči.»
*Saj vam bo vse plačal, dolg in ta obisk« je odvrnil Filip v razburjenosti. Pridite takoj — mati je že morda mrtva.*
«Ne, gospod Filip, ne morem, ne morem ^foram obiskati županovega otroka iz Ter-neuse» se je izgovarjal Mynheer.
Čujte, Mynheer Poots» ga je Filip nagovoril, rdeč ves od ljutosti; «odločite se: ali greste z mano prostovoljno — ali vas pa moram jaz privesti. Z mano se ne boste šalili!»
Mynheer Poots se je ob teh besedah močno prestrašil, kajti Filipov značaj je bil obče anan.
«Saj bom prišel, Mvnheer Filip, kakor hitro bom mogeL»
♦Ne, takoj morate iti, takoj sedaj, vi prokleti, stari skopuh!* je zaklical Filip, prijel mo-žička za vrat in ga vlekel skoei vrata.
«Mordto! MordioU je zaklical Poots, ki so se mu noge opotekale, medtem ko ga je razburjeni mladenič vlekel dalje,
Filip se je ustavil, ker je opazil, da je Poots v obraz čisto počrneL
«Ali vas moram zadaviti, ali pa pojdite mirno? — kajti z suao morate — čujete? — živ ali pa mrtev I»
«Dobro torej» je odvrnil Poots, ko te je nekoliko zbral, «grem. Toda vi boste morali Se
to noč v ječo. In kar se tiče vaše matere nočem, ne, notesi — zanesite se, Mynheer Filip.»
«Zapomnite si moje besede, Mynbeer Poots,» ga je Filip zavrnil, «tako gotovo kot je Bog v nebesih — če ne greste z menoj, vas na mestu zadavim. In če ne storite pri nas vse, kar js v vali moči, da bi mi rešili mater, boste izgubili Življenje. Znano vam je, da vedno držita dano besedo; premislite in pojdite z menoj. Še enkrat vam zagotavljam, da boste prejeli zasluženo plačilo — pa če moram prodati tudi svojo sukajo,»
Ta zadnja opazka je bolj učinkovala kot vse grožnje. Poots je bil ubog, neznaten pritHko-vec in je bU v kleščah jeklenih mladeničevih rok podoben nebogljenemu otroku. Njegova hiša je stala na samoti in šele v b&Sfau Vanderdeckenovega stanovanja bi mogel klicati na pomoč. Mynheer Poots je torej sklenil* da gre, prvič, ker mu je Filip obljubil pl^ito^ drugič, ker je videl, da, druzega izhode ni.
In Filip in Poots sta pospešua korake. Doma sta našla bolnico ▼ rokah dveh sosed, ki sta ji močili senci z jesihom. Medtem časom se je bolnica spet osveetila* toda govoriti še vedno ni mogla. Poots jo je odpravil v zgornjo spalnico v postelj, | dal piti nebo grenko tekočino in odšel s Filipom po potrebna aira-vfla.
•Takoj morate dati vaši materi tole, gospod Filip* in pri teh hsstJali ara je.zdravnik Uročil stehknttteo. «Jas pa gram sedal h
novemu otroku, kasnejr pa pridem ponovno pogledat k Vam.*
«Toda gotovo!» je pristavil Filip z šugajo-čsm pogledom.
«Da, da, Mynheer FUip. Vašemu stricu van Brenaen-u bi ne zaupal, toda ker ste mi vi obljubili, da me plačate, asm prepričan, da boete tudi obljubo izpolnil. Čez eno uro bom spet pri vas — teds sod« j me morete oprostiti!*
Filip je pohitel domov. Po uporabi zdravilne tekočine ji krvavenje prenehalo in po preteku pol ure je zacnogta nesrečtrica že s šepetom izraziti svoje želje. Ko je prišel zdravnik in skrbno mnešskal bolnico se je s njim podal Filip v kuhinjo.
«Mynheer Filip® je začel Poots, «kar je bilo v moji moči, som storil, da bi tešil vašo mater. Toda reči vam meram, da imam te malo upanja, da bo okrevala. Mogoče preživi še dva dni, več ne. Jaz ne morat zato, gospod Filip, je Poots oproščajoče pristavil.
«Ne, ne, to je božja volja« js otožno odvrnil FUip.
«AK me boote poplačali, Mynheer Vander-decken?» je nadaljeval zdsavnik po kratkem
«Da,» je odvrnil FjKp gromovito, kot da se
jprebariaistnn.
vat: «Ali
nadelje-
j pridem spet jntri? To bi m sta*-* m m W prav u«
Pridite, pridite, vsako uro če hočete. Obljubljam vam ponovno, da dobite zasluženo plačilo,» ga je zavrnil Filip z zaničljivim pogledom.
•Dobro, kot želitef Kakor hitro vaša mati umre vam pripade hiša z vso opremo vred; slednjo boste stveda prodali. Da, pridem. Denarja boste imeli dovolj Mynheer Filip, jaz sam bi prvi najel hišico, če bo na ponudbi.«
Filip je vzdignil svojo žilavo roko, kot da hoče potlačiti gospoda Pootsa k tlom, ta pa se je umaknil v kot.
«Jaz mislim seveda le v slučaju, če bi vaša mati umrla,» se je zdravnik hitel opravičevati.
«Proč, nesramnež, proč!» je zakričal Filip, si pokril obraz z rokami in motril s krvjo oblito zofo.
Čez nekaj časa se je Filip Veaderdecken vrnil k svoji materi, ki je bila Že mnogo boljša. Sosede so morale po svojih opravkih, zato so jo pustile samo. Vsled izgube, krvi zelo oslabela je uboga žena zapadla v spanje, ki je trajalo več ur, ne da bi izpustila sinove roke, ki je z otoinimi mislimi spremljal njeno dihanje. Sredi noči se je vdova zbudila. Za silo je že mogla govoriti in zato je namignila Filipu; »Preljubo moje nemirno detel Tako
dolgo ri moral bfta «Iz svoje volje sem
meni kot ujetnik.» mati. In tako dolgo dokler Čisto ne okrevate.»
(Dalje.)
bU,
Gospodarstvo
Gospodarski stroji. Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu otvori v petek, dne 18. t, m. v via Giulia št. 6 stalno razstavo gospodarskih strojev. Sedaj bodo razpostavljeni sledeči stpop: ročne mlafllnice cena okoli 520 L, ročne čistilnice cena okoli 375 L, razgrabilnikl (kultivatorji) cena okoli 350 L, slamoreznice a) velike cena okoli 430 L, slamoreznice b) manjše cena okoli 375 L, brane od 175 do 225; lir, i>higi a) št. 5 cena okoli 385 L, plugi b) št i 6, cena okoli 370 L, plugi c) št. 7 cena nkofi{ 435 lir. — Poleg navedenih strojev more Kmetijska zadruga nabaviti tudi druge kmetijske stroje kot različne motorje, sejalke za žito, deteljo, koruzo, peso, deteljo in druge trave,. zdrobilnice, stiskalnice za sadje in grozdje, mlečne posnema)nike, sesalke itd. Vse cene, veljajo za franko naše skladišče.
Cene in blago oglejte si.
4 Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu ima v nedeljo, 20. t. m. svojo redno odborovo sejo v navadnih prostorih točno ob 9. uri zjutraj. Prosi se točnost in gotova udeležba.
* Boljunec. Tukajšnja podružnica Kmetijske zadruge v Trstu ima v nedeljo, 20. novembra svoj izredni občni zbor točno ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Sancin. Občni zbor. je zvezan z gospodarskim predavanjem. Člani; se pozivljejo, da se občnega zbora gotovo, udeleže.
— Trgovina z blagom v Jugoslaviji. Gospodarstveno življenje Jugoslavije je trpelo vsled vojne znatno škodo. Dasi so sc merodajni krogi na vso moč trudili, da bi spravili naprej vsaj transporte sezone, se jim to ni posrečilo, kajf£ skoraj vsi vagoni so služili transportu vojaki. Tako je prišlo, da je ostal dobršen del češpelj na prvotnih postajah. Tudi izvoz drugega blaga je popolnoma zastal, kar pride tem bolj v po-štev, odkar je tečaj dinarja padel, ker bi to utegnilo prav izdatno pospešiti povpraševanje po jugoslovenski moki in pšenici. Govori se namreč o velikopoteznih nakupih moke fn pšenice s strani Avstrije in Čehoslova-Ske. Na splošno se pričakuje, da se bo v bližnji bodočnosti izvoz razmahnil. Značilno je, da se je izvozila večja kohčina sliv čez neko dalmatinsko pristanišče v Anglijo.
Jugoslavija naročaje tekstilno blago v Če-fcotlov&ški. Delegat jugoslovenske vlade dr. Stričević je dospel v Bratislavo z nalogom, da naroči pri slovaških tvornicah večje količine blaga.
Jugoslovenska dinar v Rusiji. Po naredbi sovjetske viac% v Moskvi plača jugoslovenski dinar v Rusiji 1200 rublje v.
Dinarska vabita. Iz Zagreba poročajo, da bos do pričele nekatere zagrebške banke s 1. januarjem računati me.sto v kronah v dinarjih.
Papirnati denar ▼ Avstriji- V Avstriji je bilo pretekli teden za 90'5 miijarde n.-a. K papirnatega denarja v prometu.
V Trsta, dne 17. aoTembr* 19/1.
»čoJirrooA«!
' * epi	čefcookrraške iatetrije. Ned»v
po tega |» bil v Temešvaru velesejm, na ka Iren * bil češki vzorčni vlak kar oblegan po ofaufcavmlcib in kupcih. Prodalo se je Wa-
8t r itr|i izvora za več miljonov čs kreev
d tu |t odšel viak v Krajevo, kamor je prispel X t m.
Zadrmivtvo in bodoči gospodarski red. V Gcroldovi založbi na Dunaju je izšla od Milnega tMnško-avstrijskega zadrugar ja dr. Utto Pfe^.adorferja knjiga : Grundlagen des Genoseea-scfcaitswes«ns», v kateri obravnava zgodovino, zakonodavstvo, teorijo in organizacijo pridobitnih in gospodarskih zadrug, seveda s po-ft^tb&im ozirom na avstrijske razmere. Zanimive. jc mišljenje avtorjevo o vlogi zadružništva v bodočem gospodarskem redu. On pravi: «žz-jffeda, da bodočnost ne bo pripadla ne iwfi-c^tualizmu, ne socializmu, ampak oni obliki fcarodne in pač tudi mednarodne gospodarje organizacije, ki bo poedino gospodarstvo smerno uvrstila v veliki kolobar narodnega j,»spocLarstva, ki bo odstranila pogreške indi-▼idjalizma, ne da bi uničila dragocene^ vrednote poedanega gospodarstva, ki bo, kratko r«čeno, uresničila gospodarski socializem, ne da bi istočasno vrgla čez krov dragocena in potrebna pomežna, 3redsiva dosedanjega kapitalističnega gospodarskega reda. V okviru take gospodarske organizacije pa bo posebno zadružništvo poklicano, da v prvi vrsti sede-Jtije in zgradi na razvalinah razrušenega reda novo primerno gospodarstvo. Zadružništva, boječe v sredini med kapitalizmom in socia-
Tuom, pomeni v nekem oziru sintezo indivi-' solističnega in socialističnega gospodarstva, t.ajli v zadružništvu so združene prednosti obeh organizacijskih oblik. •
_ liafjja in ureditev predvojnih dolgov.
Rivnokar se mudijo na Dunaju zastopniki ita-P:«nske vlade, da se pogajajo z avstrijsko vla-lu glede ureditve predvojnih dolgov. O pred-vuprih dolgovih starih italijanskih pokrajin v fc-zraerju z Avstrijo se pogajata ravnatelj italijanskega urada za obračun dr. Evgenij Mcr-rvrio ter načelnik odseka za kredit v italijanskem trgovinskem ministrstvu dr. Ivan Nico-rhi. Pogajanja glede predvojnih dolgov v razmerju novih pokrajin Italije in Avstrije se vo-4fijo posebej že delj časa. Ka italijanski strani Hh vodi državni svetnik dr. Bracchi. V bližnji bodočnosti se bo najbrž otvorila na Dunaju tudi ekspozitura italijanskega urada za obračun.
O nemškem železnem trgu. Povpraševanje
pe vseh železnih proizvodih, tudi onih, ki še doslej niso mogli biti udeleženi pri gospodarila povzdigi, je slej ko prej jako živahno. Število neizvršenih naročil je pri mnogih podjetjih luko naraslo, da morajo podejtja, ki so zaposlena za več mesecev naprej, zaenkrat nova ir iročila odklanjati. Neizvršena naročila omc-u kujejo polno izkoriščan'e produkcijskih ii.iižnosti do pozne pomladi prihodnjega leta. Podjetja odklanjajo sprejemanje dolgoročnih narcčil z ozirem na to, da je nemogoče preračunati lastne stroške za daljšo dobo v naprej, ter so surovine trajno dražje in se še vedno pojavljajo mezdna gibanja delavcev in name-seencev: Izpreinemba v tržnem položaju me-n-ca oktobra se kaže v toliko, da se je izvoz zmanjšal. Vzrok iemu pa m toliko zmanjašano povpraševanje iz inozemstva po nemškem železu nego okolnost, da se podjetja, ki so z nemškimi naročili zadostno zaposlena, ne trudijo za izvoz, tem manj, ker je med inozemskimi in domačimi cenami le mala razlika. Glede cen je opomniti, da se plačuje železo v palicah povprečno 3300 mark za tono: pri nujnih dobavah se cene zvišajo na kakih 3450 mark. Za fino pločevino so bili v zadnjem času storjen; sklepi, ki presegajo ceno 4000 mark za tono. Tudi cene za debelo pločevino so se zvišale na 2800 do 2900 mark, istotako pri srednji pločevini (povprečno 3600 mark) in pri izvajani živi (4550 do 4650 mark). Za eksportne kupčije je merodajno gibanje tujiu deviz. Z o žirom na zadnje močno padanje marke se ruorejo cene za tekeče pogodbe označiti za ugodne. Nove kupčije pa zadene pritisk na cene, kvaren za nemško konkurenco zlasti vsled ponudb iz tujih dežel, ki imajo železno industrijo. Tako v krogih industrije kakor trgovine se smatra, da bo val draginje, ki se po tavlja v Nemčiji nekaj časa sem na vseh go ~ . darskih poljih, povzročil v kratkem dvi je cen na železnem trgu.
Pasivnost nemške ter aktivnost čchoilovaš-ke inozemske trgovine se kaže v naslednjih številkah: čehoslevaška bilanca izkazuje prvič od 1. januarja t. 1. 298 m:L čs. K aktivnih, nemška pa n. pr. za letošnji avgust (pri uvozu za 3.418,229.000 mark, a pri izvezu za 6 miljard, *83 miljonov in 917 tisoč mark) 2 in tri četrtine miljarde prhanj kl jaja. Vsega skupaj Jc fc£-mška trgovska bilanca danes pasivna za približno 30 miijard mark.
stopi K bolj	stvar? Toda Ca proma-
tramo vprašanje z gospodarskega stališča, ni daljava med obema pojmoma večja, nego je daljava med patriarhalnim sistemom malih kmetov in komunizmom.
Če bomo zmagali v mednarodnem zmislu, bomo — mislim — dvignili v nekaterih večjih svetovnih mestih... vezpazijanske spomenike iz samega zlata. Toda medtem moramo mi v sovjetski Rusiji varčevati z zlatom, moramo prodajati po najvišjih cenah in kupovati kolikor mogoče poceni za to zlato. Držimo se starega ruskega pregovora: kdor je z volkovi, mora z njimi tuliti.
Trgovina predstavlja edino mogoče gospodarsko zvezo med mnogimi miljom malih kmetov in veliko industrijo. Velika industrija bo mogla s svojo tehnično silo in organizacijo boljše proizvode, bolj hitro, bolj poceni in v večji mnoiini nego prej. Lahko se izkoriščajo vse oblike popustljivosti na gospodarskem polju, ko to pomaga k utrditvi vezi med kmeti in proletarci in k hitremu oživlje-nju državnega gospodarstva, k ojačenju veli-Jke industrije in k olajšanju poznejših večjih ! in bolj globokih ukrepov.
Umaknili smo se pred državnim kapitaliz-, mom, toda ta umik je bil zmeren. Sedaj se po-' mikamo proti trgovini, urejeni od države. Toda umikamo se zmerno. So že znaki tukaj, po katerih lahko predvidevamo skorajšen konec tega umika, znaki, ki kažejo, da bomo v dogledni bodočnosti lahko prekinili to umikanje. Čim bolj zavedno, enotno in brez predsodkov se bomo umikali, tem hitreje in tem bolj odločno se bomo lahko pripravili na pohod. >
m prodaj nad Bojanom, Kokmja, Ver-1 nielMs št. 196. Pned hišo 170 klal t rov zem-1 ljišča, vrt, voda in v hiši napeljan plin. Naslov pri upravniitvu.	2104
ICRisie¥nost in umetnost
Nekoliko več opreznosti. V »Edinosti« minolega četrtka je neznan dopisnik opozarjal Mladiko odnosno one, ki večkrat pišejo o naših kulturnih delavcih, na nedostatnost, zavoljo katere so bile v imeniku izpuščene mnoge osebe. Tudi jaz sern danes mnenja, da moramo biti v takih slučajih oprezni, ako nočemo prizadevati nikomur krivice. Imamo n. pr. v Trslu dva vneta kulturna delavca, ki sta gotovo tudi delovala na polju prosvete. iMisiim na učitelja Kleinmayra in na gospo Stepančič. Prvi, ki nam je poznan že kot* spreten urednik lanske Njive, je sestavil celo vrsto resnih in humorističnih spisov* kateri so bili objavljeni sem in tja po našem časopisju, kakor v Edinosti. Tovarišu, Sloy. Narodu in Tedniku itd. Sestavil je tudi prirečno brošurico za prhičenje. laščine.
Gospa Stepančič, urednica Jadsanke, je v času zasedbe sestavila dve slovensko italijanski slovnici za Lahe in Slovence in priobčila drugo izdanje Otroškega odra, to je zbirko otroških igric. Kot bivša učiteljica Gregorič in pod raznimi pseudonimi je veliko napisala za naše revije Zvon, Zvonček, Slovan, Bodočnost, Dom in Svet, Slovenko in Slovensko ženo.
Zaio mislim, da oba tu imenovana ne zaslužita manj častnega mesta v imeniku kulturnih delavcev, kakor je bilo odločeno nekaterim. Vsem, ki se bavijo s tem, svetujem, da so bolj previdni, da tudi nehote ne storijo krivice onim, ki posvečajo :n so posvečali vse svoje sile v prid našega naroda.	L.
y 0HLHS1
se računajo po 26 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črka 40 stotink beseda. — Na/tnasjla pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
KREPIL NI SIRUP za slabotne in malokrvne otroke se dobi v sežanski lekarni.	53
Lsnln d trpini
ivosta» objavlja Lenjinov članek, ki je iz-v listu Pcravda*. Članek govori o potrebi mijenja trgovine v interesu proletarske revo-1 c i je,
-Danes jc treba — pravi članek primeniti na •istvu vprašanja gospodarske obnovitve po-<3jupno in previdno creformsitično» metodo. Največja, morda edina nevarnost za revolucio-liarca je, Če pretirava s svojim revolucionar-1'vom in pozablja objektivne pogoje za usjpe-tno udejslvitev revolucionarnih metod. Odhod izvira trditev, da mora svetovna revolucija. doseči svojo veliko zmago izključno le z revolucionarnimi reetedami? Ta trditev nima u3cake predpostavke. •
v sedanjih razmerah se moramo okleniti L*-Ie naloge: ©življenja notranje trgovine pod primerno državno kontrolo. trgovina, to je 3en v zgodovinski verigi dogodkov in oblik lopiiščaaja tekom našega socialističnega delo-«*ania v letih 1921-22, člen, katerega se morasto oklepati z vsemi silami kot proletarska ^ržzva in kot voditelji komunističnega gibali«. Če se dovolj trdo oklenemo tega čleaa, amo imeli gotovo v najbližji bodočnosti v rotili celo verigo; drugače je ne bomo imeli JLrinr. Ta trditev se zdi čudna, če se priner-
ts podlago socialistične družabne in gospe-rske oblike. Komunizem in... trgovina? Ub-
SOBICA s hrano se da v najem. Via Cologna št. 23, Jošt.	2141
POROČNE SOBE, bukove, hrastove, brestove in druge vrste od L 1800 naprej. Via Udine št. 21, II.	2142
POHIŠTVO 3 sob, sobice in kuhinje prodam radi odpotovanja, Anton Podbršček, Torre bianca 45, I.	2139
VEČJO množino praznih, dobro ohranjenih zabojev in praznih vreč, različne velikosti ter veliko partijo šmirkovega papirja, prav po ceni, ima na prodaj Franc Dekleva, Slavina p. Prestranek.	2107
POSTELJE iz trdega lesa L 160.—, žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponotee omarice, chif-foniar, vse novo, prodam zalo ugodne. Fon-deda 12, desno.	59
ZLATO in srebrn« krone jOaCam v«C kat 4rug*
kupci. Albert Porh, ara?. Mazalni 46 (v bltfiaa drvenega trga).	44
POZOR i Srebrne krone in zktto to najvišjih cenah plačuje edini grostst Belleli Vita, Via Madonnina 10, L	38
za
BIOGLOBIN, najboijše krepilno sredstvo _ slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici.	62
PRODAJALNE klobukov, modrstke, Čevljar-nice! Oglejte si uzorce klobukov (stružek, tagal, različne vrste slame) in čevljev vsake vrste. Avenia, Trst, Acquedotto 37, Telefon Acquedotto 87, Telefon 37-08. Prosi se, da se javi obisk.	2121
SPALNE sobe od L 1600.-štev. 25, skladišče.
naprej. Via Udine 2130
SPALNA SOBA iz jesenovega lesa za L 1600. Izredna prilika. Via Udine 25, skladišče.
2131
MLADENIČ star 18 let bi šel kot učenec k dobremu krojaču. Ponudbe pod c Priden krojača na upravništvo.	2133
KROJAČNICA Avgust Stmlar. ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznan« kroj&čntca v Trstu.	23
A K ABEMIČNA plesna šola, Campo S. Giaco-mo 5, dvorana DKD, ob sredah in sobotah od" 6—S za novince, od 8—11 skupne vaje. Ob nedeijah do 1(V—13 skupna plesna šola. Josip Bizjak.	2102
PRIPOROČA se dobroznaaa brivnica Josip Jerman, Test, ul. XXX. Ottobre 14. f3*i

_____iti
W
Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požara in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik dražbe
„V Urbaine" ct „La Seine"
v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v
teli. Ma, Jbs&M Hvaiji.
Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicolo Stav. 11.
BoS@s@n na
m parkliih
vOSgT1 ozc?ravi v kratkem
mm Ist prsIzKošsno zđroulio
ki se dobiva	859
v lekarni v Sežana.
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi št. 2
(prej Barriera)
Kmetijske zadruge! Kmetovalci, preprodajalci!
NAROČITE TAKOJ
slamerezmee, pluge; brane, seki.-e, capine, kakor tud» najboljše, najceneje, po volji izkušenih kmetovalcev izdelane kes« in airp% Iz predvojnih Švedskih jekel, katere se vsfed sedanjega stanja inozemskih valut posebno priporočajo trgovcem in kmetijskim zadrugam.
Za popravo pri meni kupljenega bla?a nudim !actno delavnico z 10% popustom. Uzorci kos In srpov takoj na vpogled.	(920
VEKOSLAV VILHAR — POSTOJNA.
ziatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve
plačuje po najvišjih cenah.	ei
D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, I!, nadstr.

STEKLE?®: SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55
Uvozna in izvozna tvrdka
Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34
opozarja na novodošJe velike partije stekle nine, porcelana, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je češkega izvora.
33
Prvovrstna
zavorovulno druži®
7. zastopstvom v Trstu išče agente po vsej deželi in akviziterje za Trsi in okolico s plačo in provizijo. Ponudbe na poštni predal 145, Trst 3.	927
TELICA. 10 mesecev stara, švicarske pasme, na prodaj. Sv.M. Magd. zg. 655, Novak. 2140
ZA ŽIVINO: krepi!ni fluid za člen«, redilni prašek, čistilni prašek, prah preti kašlju za konje, prah za krave (poboljšanje mleka) v sežanski lekarni.	53
POSESTVO z gospodarskim poslopjem, 25 orali zaraščenega gozda, 25 orali njiv in travnikov, blizu kolodvora se proda za 100.000 lir. — Pojasnila daje Josip Murn, Kandila 59 pri Novem mestu, Jugoslavija.
2088
KRONE, goldinarje in srebro plačujem več kot drugi. Via Valdirivo št. 36, II. nadstr.
2087
in
«EDINOST» od maja 1915 do julija 1921 100 izvodov »Tedenskih slik» prodam po ugodni ceni. Štefan Blažič, Via delle Scuole nuove 22, I.	2076
Trst, 8!ea Orumsla št Z.
Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke.
Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezra. go
Mri sIovonsKl (mm zavod.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uradujc v svoj! lastni hiši ulica Torrehknica štev. 19, I. n.
vloge na
Sprejema navadne hranilne knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
11103! !
Trst, ul. Sette Fontane h. št. 6-1
odprt bshK 6an odS-131a sđlS 19.
fzvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobovje s kavčukom. Slovencem 10% popustek, kakor tudi plačilo na obroke. — Delo zajamčeno.
večje in sialne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, mcnjiee, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne m za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
i*iar®€aise In širile
>81
Trst — Via Medla št. 6 - Trst
isna na prodaj večjo množino izgotov-ljenih šted i ni kov ter prevzema in iz-vrSuje točno vsakovrstna nova naročila
zlato
zAlli cenah
ter plačujem 5 sL več kot drugi
Via Pondares 6, I. desno.
srebro
Mgi» PO
Mavricija NVackvitza nasledniki
Trst ulica Torre Slanca 32. Telefon 29-33.
Velika izbera majoilčnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega žeteja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi n aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje.
KREPIL NI SIRUP za slaboten, in malokrvne otroke sei dobi v sežanski lekarni.	53
MAJNO SENO prva otava, nemška detelja, prva in druga otava po konkurenčnih cenah, dostavljeno na katerosibodi postajo Julijske Benečije ali pa izven železnice. CeccarelH, zaloga krme, via Tesa 7. 2016
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
MEBLIRANA soba, z dvema posteljema, se odda v najem pod ugodnimi pogoji v ulici Antonio Stoppani št. 5, II. nadstr., desno.
2103
enraite
vidnosti'
AME/A ■ I Beograd.Celje,Dubrovnik,Rotor,Kron],L]ub-_ __	„ « _ MrVI\M ■ § liana, Marmor. Metković, Opatija, Sarajevo,
grejemo vloge na femnllne knjižice, žiro in drage vloge m nojiMnejifml pogoji! Split imenik, Zadar, Zagreb, Irsj, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^pf I Poslovne zvazezvseml večjimi kroji v tu-Id Inozemstvu