255. številka. Ljubljana, v torek 8. novembra 1904 XXXVII. leto. I shaja vsak dan avećer, taamta aede^e m praznike, cer velja po poi.il prejemu aa avslro-ogrske dežele aa vae leto aTJ K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem aa dom aa vae ieto 24 K. za pol teta 12 K, aa četrt leta 8 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 28 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 0 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. - EVa naročbe brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če as oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če aa trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se iavolć frankovati Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih olicah It. 0, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravniatvo pa v pritličja. — Opravnifitvn naj ae blagovo ijo polil jati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon it. 85. Za čast naroda in dežele! Vrata, deželne zbornice so se zaprla. Upi in nađe, ki so jih stavili posamezni stanovi na deželno zbornico, ostanejo še v nedogledni čas nerešeni, ostanejo — upi in nade. Pa če tudi se niso izpolnila upanja, ki smo jih gojili mi in drugi stanovi, posebno kmetiški stan, je vendar bilo sedanje zasedanje deželnega zbora važno vkljub temu, da niso nič storili. Važno je bilo, ker so na nečasten način reševali čast naroda in dežele ljudje, ki imajo sami kaj motne pojme o časti. S te strani tedaj, ker so hoteli kar z enim mahom odstraniti vse zapreke, ki ovirajo razvoj našega naroda na Kranjskem in ga rešiti vsake nevarnosti, je bilo to zasedanje velepomembno. »Za čast dežele in naroda !« Ta klic še zdaj odmeva od zidovja kranjske de želnozborske dvorane. Pa če si ogledamo stvar nekoliko natančneje, se lahko prepričamo, da bo imel na ta način naš narod med svetom — če mu bodo tako pridobivali čast — jako malo ugleda in veljave. Ne vemo, ako bodo rešili narod s tem, če odpravijo iz dežele eno višjo in jako vplivno osebo — posebno pa še, če se je hočejo izne-biti s škandalom. No, in ker je ravno ta oseba — baron H-m — deželni predsednik, in so nam že očitali, da opravljamo zanj služoo nekake pred straže, zatorej slovesno izjavljamo, da kot slovenski učitelji nikakor ne odobravamo b rokratiškega teptanja narodovih pravic. Odločni nasprotniki smo vsakemu tla-čanstvu in birokratizmu. Toda če ste hoteli odpraviti to >am tako neljubo in za narod tako cevarno osebo, zakaj ste pa tako dolgo čakali? Kje je bil prej vaš demokrat z«m in kje je bila prej vaš- narodna odločnost. Prvega in drugega nimate nič Oboje kažete le umetno — v slepilo nevednim in politično nezrelim ljudem. Predobro vas poznamo, da bi ne vedeli in poznali vaših nakan, ki jih kujete proti vsakemu, ki se upa na kmetih le malce vzdigniti glavo in neustrašeno povedati resnico o vaših smotrih. Oorje mu in trikrat gorje, če pridete kdaj do moči! To pač ne znači demokratizma! Taka je tudi z narodnostjo. Zakaj prihajate šele zdaj z zahtevo: »Proč s Hetnom!« Ca ste res vzeli vso narodnost v zakup in je nje rešitev na Kranjskem zavisna le od barona Heina in njega odstranitve, tedaj bi bili to že prej zahtevali ko ste imeli vse drugo moč v pokojnem škofu Missiji. Zakaj pa tedaj niste pokazali te narodne odločnosti? Seve, Miesiji je bila narodnost neznan pojem, kar je vam še danes z razliko, da zasledujete pod krinko narodnosti svoja klerikalna stremljenja. Na dolgo bi se dalo še razmotrivati o tem, toda zaključek bi bil vedno stari refren: Pesek ljudem v oči! Ravno taka je z demonstracijami. Kaj mislite, da bo narod z njimi rešen? Četudi nam odrekate vsako politično zmožnost, vendar se drznemo tudi to odločno zanikati. Ljudska šola je mesto, kjer se brani čast naroda in dežele. Časti vsak te-rega naroda ne merimo po škandalih in raznih demon Btracijah, ampak po njega kulturi in napredku, njega duševni izobraženosti ter fizično-podjetni energiji. Tu vas čaka se toliko nerazoranega polja, ki .zahteva neutrudnega dela. Tu pridite z nujnimi predlogi in recite: V tem kraju je toliko sto otrok brez šolskega pouka, tu je toliko otrok, da je treba Šolo razširiti. Zahtevajte, ki vam je toliko za narod, nadaljevalne tečaje za poljudnopotrebtie stroke. Tu, tu je čast naroda in de žfle! K- j pomaga vse vpitje in vsa Krekova teorija o socijalizmu, ko ljudstvo nima potrebne ljudakošolske naobrazbe, če se hoče narod rešiti, ga je treba dvigniti na najvišji kulturni nivo, da je vatanu konkurirati s sosednimi bolj izobraženimi in gospodarsko trdnejšimi narodi. Da se pa to agodi, je treba šol, šol in zopet šol. Sami morate uvideti v svojih zadružnih društvih, kam zavede človeka nevednost, ki je najdražja reč na svetu, in še nočete ispregledati. Le brez skrbi bodite, ko bo narod dovolj vsestransko izobražen, ni se mu treba bati pogina, in naj sedi na deželnopredaedniškem stolu kdorkoli. Seve, za ta predlog vi niste, ker ljubite temo in se bojite belega dne. Ni vam za blagor ljudstva, ampak le za njega izrabljanje. »Naše dobro, zavedno ljudstvo« še nima teh last nosti v isti meri, kot se mu pripisuje, posebno zadnje ima za 90% manj, kot vpijete. Le duhovski terorizem ga sili v to navidezno zaved nost. Potem,seveda bi še tega ne bilo, in vi bi ne mogli porabljati tega ljudstva niti za — »Stimmvieh«. Ver jamemo, da gre to nevedno ljudstvo že zdaj za vami in tudi pojde, dokler boste na ta način reševati čast domovine in naroda. Zdaj tudi še lahko govori dr. Šusteršič o »težkih bataljonih«, saj ni čuda, ko se obetajo po raznih klerikalnih shodih že vile!*) Tega potem ne bo več, če boste reševali čast dežele in naroda po zgoraj navedenemu reoeptu — z ljudsko šolo. „Učit. Tovari*". Vojna na Daljnem Vztoku. Japonsko uradno poročilo o zadnjem napadu na Port Artur. Iz Tokija se z dne 6. t. m. brzo javlja: Poveljnik oblegajoče armade *) To je bilo na shodu na Oešnjici. Uredn. pred Port Arturjem poroča, da sta v nedeljo 30. oktobra zvečer desna kolona in del srednje kolone osvojila zgornji del forov Sungšušan, Erlung-šan in Tunkikvanšan in razdejala več nasipov in okopov. Dragi del srednje kolone je vkljub ljutemu sovražnemu ognju ob 2. uri popoldne naskočil sovražni for, ki se nahaja med foroma Paolungšan in Tokiošan, in ga zavzela. Rusi bo na ta for opetovano izvršili protinapade, da smo bili primorani ob pol 11. uri zvečer se umakniti iz fora, ki ga je pa ob 11. uri ponoči zopet osvojil general Ihinoho. V tej utrdbi smo uplenili 3 topove, dva brsostrelna topa, tri torpede in več drugega orožja. V foru smo našli 40 mrtvih Rusov. Leva kolona je istega dne zavzela ior Kobujama, ki leži vzhodno od fora Tunkikoanšan. V ponedeljek 31. oktobra smo jeli obstreljevati s težkimi topovi ladjedelnico v pristanišču; naše krogle so večkrat zadele rusko topničarko »Giljak« in dva parnika, ki sta se potopila. V torek 1. t. m. smo potopili v zapadnem delu luke dva parnika, ki sta približno obsegala po 3500 ton, v sredo 2 t. m. pa tretji parnik s 3000 tonami. Dvakrat Brno slišali silno eksplozijo na severnem koncu mesta in domneva se, da je bilo razstreljeno v zrak skladišče smodnika. V Četrtek 3. t. m. smo opoldne odkrili ljut ogenj iz težkih topov na ladjedelnico in na druge dele v vzhodnem pristanišču, kjer je skoro po 12. uri jelo goreti. Požar je trajal do 4. ure zjutraj. Istega dne smo s težkimi topovi bombardirali tudi for štev 4 in ga znatno poškodovali Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin je poslal v nedeljo tole poročilo: Sovražnik je v ti noči navalil na pozicije enega našega polka na desnem našem krilu, a je bil odbit in je pustil na bojišču 30 mrtveeev. Na naši strani je padlo 6 mož, med njimi en praporščak. Osem vojakov je bilo ranjenih. Včeraj so oddelki prostovoljnih lovoev ob mraku opazili v vasi čuanlinoa, dva kilometra vzhodno od vasi Kudiaoa, večje število Japoncev, ki so sekali drevesa in razsekana drva spravljali na svoje pozicije. Ena izmed naših baterij je odkrila ob 11. uri ponoči ljut ogenj na vas čuanlinoa, nakar so se Japonci umaknili in so naši lovoi zasedli dotično vas. Lovski oddelki so nato prodirali na jug proti gori Dovgerboj, en kilometer južno od čuanlinoe, kjer se je sovražnik močno utrdil. Ko so lovci na gori nahajajoče Japonce alarmirali, so se leti umaknili iz spodnjih okopov nekoliko proti jugu. Danes nisem dobil nobenih poročil o kakšnih spopadih s sovražnikom. General Saharov pa poroča: Oddelek prostovoljnih lovoev pod poveljstvom podporočnika Vorotni-kova ae je 4. t. m. približal japonskim okopom v okolici vasi Kontkaj, kjer se je vnel ljut boj z Japonci, ki so se nahajali v okopih ob vznožju v bližini imenovane vasi ležeče gore. Tekom tega dne Brno tjakaj poslali več topov in jih postirah pri selu Kuantun, severovzhodno cd šahopa Topovi so istočasno obstreljevali vas Judejlaci, en kilometer južno od Ša hopa, in japonske okope v okolici vasi Kontkaj. Selo Judejlaci smo s granatami zažgali in razdjali sprednje okope japonskih utrdb. Japonoi so imeli znatne izgube. Japonske baterije, in sicer sprva dve, kasneje pa tri, so se zaman trudile, dognati, kje se nahajajo pozicije ruskih baterij, ki so bile izvrstno prikrite. Japonci so najmanj tisočkrat ustrelili, a niso dosegli nobenega uspeha, ker so bili naši voji razpostavljeni v pozioijah, katere so izborno ščitili okopi. Naše baterije so izstrelile 92 bomb in 94 granat V noči na 6. t. Izprehodi po Parizn. PiSe dr. Ivan Prijatelj. V Parizu, 28. oktobra 1904. (DaUe.) Smer in poreklo francoske »moderne« je danes natanko nacrtana in se razločno vidi, kako se vije od naturalizma, da se potem razcepi v dve panrgi — v parnasce in dekadente. Medtem ko so prvi otresli ves prah s svojih nog, ko so zavrgli snov, vsebino in se naslajajo ob sami formi, ko ne marajo za rožo, ampak mro samo za njenim vonjem, ne gredo v življenje samo, ampak love samo njegove najdaljnejše glasove, nečejo trdnih besednih zvez težkih od vsebine, ampak vlečejo na uho samo begel zvok besed samih zase, — iz-kušajo drugi razširiti in povečati obseg vtiskov na obe strani njih tonov-ske lestvice, pomnožiti število »senzacij« (7tiskov na nerve), odkrivajoč nove afekte duševne slasti in užitka v sferah, ki je zanje dozdaj vedela Bamo patologija, vraža in okultizem. Sijajni talent Flauberta je oni zlati mest, ki vodi iz naturalističnih nižin na subhmne višine »Parnasa«. On, ki je napisal največji umotvor naturalistne struie »Madame Bovarv«, je živel naposled samo še od kvinte-sence zunanjosti, od naturalistične akcidence, — od same forme in imel za svojega naslednika »parnasca« Th. Gautierja, ki je hotel imeti na vse stene zapisan Flaubertov izrek: »De la forme naic le idee«, tega olimpskega sanjača, dostopnega samo še mehkemu božanju besed, ki je zato čital z največjo naslado slovar in se opajal ob zvoku posameznih besed, kakor to lepo pripoveduje Baudelaire. Maurice Barrespa je nekako centralna figura dekadentov in sim-bolistov, umetnikov, katerim ne za dostujejo več prejšn;i, prirodni, vsakemu dostopni in sto in stokrat ob čut^ni in opisani vtisk', zato ker bo jim banalni — »barbarski«, . pravi Barrćs. Ta njihov filozof—ne filozof misli, ampak nervmh senzacij, — pravi sam o sebi: »Meni ni bogvekaj zato, ali napišem logično delo ali ne, jaz hočem samo svoje razpoloženje podeliti čitatelju« »Dokazovati in prepr čevati ni moja naloga, ampak samo kazati občutljivost ljudi naše dobe.« To so popolnoma naravni in krasni potomci romanske kulture, njen konsekventno razvit vrh in cvet. Kakor nj hovi predniki ne ljubijo notranjega stremljenja po enoti nad zunanjo empirično mnogovrstnostjo stremljenja, ki navdaja vsak močan organizem. Oni ravno niso močni in tudi nečejo biti. Oni so graciozni, lehkotni, spretni, dovzetni in živahni otreci južnega solnoa in njegove rajske brezskrbno8ti. Atlet — dušni in telesni — naj bo oni, ki more biti in ima veselje do tega. In ker jih ne prevzema notranje delo, zato imajo čas gledati v božji svet, zato so vsi na zunaj. In naravno je, da so napredovali izza svojih očetov. Njihove oči so se izbistrile, postale finejše, daljnozorkejše. In ako so njih očetje videli samo cesto, gredo njih oči naprej v daljne horizonte iskat ciljev, prisluškujejo njih ušesa v daljave glasovom, ki jih njih cČetje niso bili niti vstanu videti in slišati. Zapirajoč svoja ušesa uličnemu hrušču in tru-šču poslušajo v smer, odkoder hodi slutnja. In zgodi se včasi, da slišijo in vidijo v onem stadiju ispolnjenja svojih čutov, ko se zaznava v teh telesnih organih njihov duhovni element, skrivnost, ki jo je dano slišati in videti sicer samo duhu po dolgotrajnem strogo idejnem delu — mistično razodenje Enega, Večnega.. Saj sta oba sveta: telo v svojih funkcijah, ki je vedno sled duše v njih, in duh, ki je vedno oblečen v blagodejne, vidne in solnčnodovzetne oblike. _ (Dalje prih. Konklave 1 1903. m. (Dalje) Leon XIII. je bil zadnjih šest let samo še po imenu papež. Opešal je bil duševno in telesno popolnoma in je bil do cela nezmožen, še kako stvar razumeti in jo presoditi. Citati že dolgo ni mogel in če je bilo treba kaj podpisati, je moral roko položiti v neki aparat. Seveda se je to svetu skrbno prikrivalo in če so prišli v Rim romarji, so starčka neusmiljeno vlekli iz njegove sobe in ga držali, da je mogel dati blagoslov. V teh letih je bil Leon XIII. samo še igrača v rokah kardinala Rampolle. Dne 3. marca 1903. je bilo končano praznovanje 25 letnice, kar je Leon XIII postal papež. Tisti dan so jezu vitje že začeli bobnati: prazno-vati se mora 50 letnica, kar je bila uveljavljena dogma o brezmadežnem spočetju Matere božje, češ, Leon je edini še živeči član onega kardinalskoga kolegija, ki je to dogmo sklenil. Tedaj je stari lisjak Zanardelli, ki je bil takrat italijanski ministrski predsednik, v svojem listu namignil, da je papež samo še senca, ki naj nikar ne misli na nove jubileje, nego na smrt In bilo je res tako. Dne 4. julija 1903. je pariška izdaja »Nt w York Heralda« priobčila brzojavko iz Rima: »Večmesečno umiranje sv. očeta je stopilo v zadnji stadij.« Ta list je izšel zjutraj. Istega dne zvečer je berolinska »Volkszeitung« že poročala: »Papež Leon XIII. je smrtno nevarno bolan.« Omenjeni »New York Herald« je dobil svojo brzojavko iz ameriškega vzgajališča monsig-nora O Conella v Rimu. Ves svet je bil presenečen, kajti klerikalni listi so ravno tisti čas obširno lagali, kako se papri cele ure sprehaja po vatikanskih vrtovih Se tisti dan je dal Rampolla v listu »08servatore Romano« natisniti komunike, v katerem se je redoma in namenoma zlagal. Pisal je namreč: »Sveti oče se vzlio vročini izborno počuti. Samo is previdnosti, da bi ! m. smo odposlali več lovskih oddelkov, da bi vznemirjali sovražnika v ▼asi Sulinca, zapadno od železniške proge. 6. t. m. in v noči 7. t m. je bilo vse mirno. Iz Londona se poroča: Na mand-šurski fronti, kjer je že nastopila huda zima z grozovitim mrazom, snegom in točo, se pričakujejo v kratkem odločilni dogodki. Vsako uro se je nadejati, da se prične velika odločilna bitka. Reuterjev urad pa javlja iz glavnega ruskega taborišča: Ruski pionirji grade podzemeljska stanovanja za armado. Rusi se pripravljajo, da pre-zimijo v Mukdenu. Izpred Port Arturja. »Standardu« se poroča iz Čifua z dne 5. t. m.: Japonci so po krvavih nočnih bojih obenem zasedli fore Pejnugšan, Ičan in Vangkianšan in potisnili Ruse do Liaotiešana. Iz Tienoina pa se javlja istemu listu: Japonci so s svojih novih pozicij uničili skladišče premoga pri Pejungšanu. Vse ruske utrdbe na suhi strani so v japonskih rokah. Notranje utrdbe so Japonci osvojili s pomočjo okopov in min. For Erlungšan je padel po opetovanih brezuspešnih napadih. S te točke lahko general Nogi obstreljuje vse ruske utrdbe. Bom-bardma se od 2. t. m. neprestano nadaljuje. Vsi fori so že več ali manj poškodovani. Rusi so se pri Liaotie-šanu močno utrdili in na utrdbe spravili deset težkih topov z vojnih ladij. Kakor vedo v Londonu povedati, so v Petrogradu v silnih skrbeh radi Port Arturja, ker bo baje že vsi težki topovi postali nerabni in so v mestu razdejane že vse hiše, da nima posadka nobenega stanovanja. Pripomnimo, da so vse te vzne-mirjujoČe vesti iz Port Arturja silno pretirane. Iz japonskega uradnega poročila je namreč razvidno, da še Japonci niBO osvojili niti enega notranjega fora. Sicer pravi japonsko poročilo, da je general Ihinoho zavzel med Panlungšanom in Tokiošanom se nahajajoči »for«, ki pa ne zasluži tega imena, kar je razvidno iz dejstva, da so Japonci v njem našli samo pet topov. Ako bi ta for spadal zares k notranjim utrdbam, bi bil pač veliko silnejše armiran. Ta »for« je to rej navadna začasna utrdba, kakršnih je še več zunaj prave trdnjave. Da je pa vest, kakor da bi bili že vsi fori v japonskih rokah, izmišljena, nam pač ni treba naglašati. Ako bi bilo to resnično, bi bila tudi že cela trdnjava japonska, zakaj trdnjava vendar obstoji iz forov in ako fori padejo, pade ž njimi tudi vsa trdnjava. Vesti iz Vladivostoka Po poročilih iz Cifua je tjakaj iz Vladivostoka po petdnevni vožnji dospel parnik »Tunguz«. Kapitan tega parnika pripoveduje: Za obrambo se plemeniti starček preveč ne utrudil, so za prihodnje dni odpovedane avdijence« Tedaj, ko je kardinal Rampolla to vest poslal v svet, je bil papež že tri dni le še na pol živ in je bilo gotovo, da umrje v nekaterih dnevih. Papežev netjak, Ludovik Pecci, je bil že marca meseca rekel: Čemu bi prikrival resnico — moj stric papež vegetira že od 1. 1887. in vsak dan lahko umrje, kajti njegova bolezen, dysenteria senilis, (driska vsled starosti) je neozdravljiva. V nedeljo dne 5. julija je Leon zopet — že tretjič — padel v nezavest. Tistega dne je proti večeru prišel stari energični kardinal baron Oreglia di San Stefano — neustrašni nasprotnik Leonov v Vatikan in je na mesto umirajočega papeža prevzel gospodstvo. Kakor železna metla je Oreglia v eni uri pometel v Vatikanu. Prevzel je vatikanske ključe, preskrbel za strogo Btraženje ogromnega cerkvenega zaklada, kakor bi se bal, da izginejo ti milijoni Še tisto noč in je tudi s papeževo žlahto tako pometal, da bi ga bil papeški general in grof Kamillo Pecci, Leonov netjak, najraje ustrelil. Ob 8. uri zvečer so bili papežu Vladivostoka so Rusi zgradili že več milj pred mestom močne utrdbe, ki so tem silnejše, čim bližje so meatu Vladivostok je bogato preskrbljen z živili, streljivom in topovi. V pristan dohajajo vsak dan z blagom obloženi parniki. Evropejci se čutijo v mestu popolnoma varne in ga nečajo zapustiti. Za Japonce bo Vladivostok, ako ga napadejo, drugi Port Artur. Admiral Szridlov je dobil po železnici več podmorskih čolnov. O ruskem bro-dovju v Vladivostoku se ne sme ničesar povedati. Pristanišče je na sedem milj zavarovano z minami. Vsak dan dohajajo poštni vlaki in iz sosednih rudokopov se dovažajo silne množine premoga. Posadka v Vladi-soBtoku je prepričana, da Japonci še to zimo ne napadejo mesta. Kitajci beže. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena, da je tjakaj dospelo 30 000 Kitajcev, ki bo radi japonskih nasil-stev zapustili svoje domače vasi. Vsa sela v okrožju japonskih vojnih operacij so popolnoma opustošena. Število japonskih dezerterjev narašča; pritožujejo se, da so izpostavljeni mrazu in gladu. Japonci ne plačujejo za škodo, ki jo povzroča njihova armada, ničesar. Rusi pa so sestavili posebno komisijo, ki poravna vsako škodo, ki jo napravi armada. Japonski načrti. Politični odbor stranke barona Okume je na shodu v Tokiju pretekli torek sklenil, da se ima Mandžurija po končani vojni vrniti Kitajski. Vse zakonite ruske koncesije prevzame Japonska. Končno pripadejo vse ruske železnice v Mandžuriji kot vojni plen Japoncem. Ali ne pijo Japonci na — medvedovo kožo, ko še medveda nimajo?! Baltiško brodovje. Parnik »Jaroslav« ruske prostovoljne mornarice s premogom in vodo za baltiško brodovje na krovu je v nedeljo preplul Dardaneie. Njemu* sledi tekom 10 dni še več drugih ladij. Baltiško brodovje je že odplulo iz Tangerja, in sioer proti vzhodu. Torpedni lovci »Bodri«, »Bezuprečni« in »Blestjači« so dospeli že do otoka Krete. Za njimi pluje križarka »Svjetlana«, ki se je mimogrede ustavila tudi v Algiru. Oklopnioe plujejo v oddelkih mimo južne Afrike in se ustavijo na Madagaskarju, da se preskrbe s premogom in živili. Od angleškega brodovja v Gibraltarju pluje en del za rusko eskadro proti otoku sv. Helene, drugi pa proti Suezu. Poveljnika 1. in 3. mandžurske armade, »Ruski Invalid« priobčuje carjev ukaz, b katerim se imenuje general LineviČ na Kuropatkinovo mesto za poveljnika prve, general Kaul-bar s pa tretje mandžurske armade. L\ poveljnika druge armade je bil že podeljeni zakramenti za umirajoče. To se ni dalo utajiti. Zdaj so tisti klerikalni listi, ki so še dan poprej popisovali, da je papež zdrav in krepak, morali sami sebe udariti po ustih in naznaniti, da je s papežem pri kraju. Ali je bilo tedaj papežu še pomoči? Samo za nekaj dni. Leon je imel dva zdravnika. Njegov hišni zdravnik je bil dr. Lapponi, hudo klerikalen mož, ki je služil kot nekak »padar« na kmetih in se potem preselil v Vatikan. Kot zdravnik je Lapponi velika ničla, drugi papežev zdravnik je bil profesor Mazzoni. Ta je bil 1. 1899. prvič poklican k papežu, da operira velik tur, ki se je napravil papežu tam, kjer izgubi hrbet svoje ime. Ko je prof. Mazzoni prvič stopil pred papeža, je rekel: Sveti oče, jaz sem liberalec in fra-mason in v očeh vaših svetnikov sumljiv, operaoija, ki je je potreba, je pa vsled vaše starosti in oslabelosti nevarna. Pokličite torej kakega drugega zdravnika.« Mazzoni si je s tem odkritosrčnim priznanjem, da je liberalec in framason, pridobil pape ževo popolno zaupanje. Ko je bila operacija srečno prestana, je papež, skopi papež Leon, liberaloa in fra- preje imenovan general G r i p p e n ber g. Kakor se iz Habarovska poroča, je Linevič že odpotoval h Kuropatkinu. Ledokol lf Jermak". Ledokol »Jermak«, ki je sprva spremljal baltiško eskadro na Daljni Vztok, a se v danskih vodah radi neke poškodbe moral vrniti, se sedaj popravlja v carski ladjedelnici v Kron štatu. čim bodo poškodbe popravljene, sledi ostalemu brodovju na Daljni Vztok. Zborovanje nemških strank. Dunaj, 7 novembra. V včerajšnji seji nemške ljudske in nemške napredne stranke so se premle-vale stare nemške želje in zahteve. Glavni namen sestanku pa je bil seveda ta, da so se sklenile simpatije tistim Tirolcem, ki so par dni po Inomostu pustošili in ropali imetje svojih italijanskih someščanov. Na zunaj pa se je reklo, da ima sestanek namen, določiti postopanje nemških strank napram vladi. — Nemška ljudska stranka je izrekla svojo nevoljo zaradi znane naredbe glede zagrebškega vseučilišča, zaradi slovanskih parale 1 k v S1 e z i j i, zaradi imenovanja češkega ministra, ne da bi se bili prej o tem obvestili Nemci itd. Vendar so vsi govorniki naglašali, da ni priporočati prehoda v opozicij o, ako res ni med Čehi in vlado kake pogodbe iu ako se Čehom za opustitev obstrukcije ne dajo oove koncesije. Razpravljalo se je tudi o zahtevi po posebnem nemškem ministru, a vsi govorniki so poudarjali, da je taka zahteva neprimerna. — Nemška ljudska stranka je imela slične bolečine. Tudi tu se je protestiralo proti vsemu, kar Nemcem ne ugaja a tudi ljudska stranka je izjavila, da lahko živi brez nemškega ministra. Posebno temeljito se je razpravljalo o dogodkih v Inomostu, saj je bil poročevalec sam glavni prouzročitelj posl. dr. Erl er, ki se je šel potem s posl. dr. Derschatto osebno kregat k ministrskemu predsedniku. Kakor znano, je dr. Korber izjavil, da se vlada ne bo umaknila agitacijam in demonstracijam, vsled tega tudi ne more ugoditi zahtevam dr. Erlerja. Obe stranki sta sprejeli ostre, v ostalem pa nedolžne resolucije. Dunaj, 7. novembra. Ker je posl. dr. E r 1 e r tako slabo opravil pri dr. Kbrber ju, je sklenilo predsedništvo nemške ljudske stranke, da predloži plenumu sledeče zahteve: 1. tirolski namestnik se mora takoj odpustiti. 2. italijanska fakulteta v Inomostu se mora takoj zaključiti in 3. fakulteta se mora preložiti v drug kraj. Ako vlada teh zahtev ne izpolni takoj, prestopi stranka v naj ostrejšo opozicijo. Dogodki v Inomostu. Inomost, 7. novembra. Proti poslancu S teinu, ki je grozil magi-stratnemu svetniku, ki mu je prepove- masona Mazzonija kar obsul z redovi iu darili in mu od tedaj pošiljal prav pogostoma cvetlice in sadja ter sploh ž njim občeval, kakor z najboljšim prijateljem. V torek dne 7. julija je zahteval prof Mazzoni privoljenja, da izvrši operaoijo, ki naj papežu olajša bole čine, mu podaljša življenje za nekaj dni in mu olajša smrt. Lapponi se je upiral, a zmagal je Mazzoni. Operacija se je posrečila. Papež je hvaležno pogledal liberaloa in framasona in mu jecljajo izrekel svojo hvaležnost. Res se je papežu malo obrnilo na bolje. Zvečer je že govoril in Maszonija iskreno zahvaljeval za pomoč. Zdaj je zahteval Mazzoni, da mora papež kar mogoče jesti in zlasti piti. Vsaka rastlina potrebuje vode, je rekel Mazzoni. O, dvakrat na dan zadostuje, če se prilije, je menil papež, na kar je dejal Mazzoni: Pa ne pri vas, sv. oče, kajti vi ste hudo stara in suha rastlina. Liberalec in framason Mazzoni je prinesel papežu pomoč — klerikalni listi pa so pisali: Čudež, čudež se je zgodil, Mati božja je uslišala molitve katoličanov in |e papeža otela. _ (Dajje prib.) dal ščuvajoče govoriti, z dežnikom ter ga sunil tudi v prsi, se bo postopalo uradno. Inomost, 7. novembra. Župan je dal nabiti po mestu izjave simpatij, ki sta jih poslali nemška napredna in nemška ljudska stranka. Inomost, 7. novembra. Med pogrebom slikarja Pezzeya, ko so bili nemirni elementi na pokopališču, so izpustili več zaprtih italijanskih dijakov ter jih spravili na kolodvor. Trst, 7. novembra. Prihodnjo nedeljo se vrši tu kongres županov vseh italijanskih občin v Avstriji, da se potrebno ukrene zaradi dogodkov v Inomostu. Shod je sklicala municipalna delegacija. Inomost, 7. novembra. Posl. dr. Erler je izjavil, da ne sme biti prej miru, dokler se italijanska fakulteta za vselej ne odpravi iz Inomosta. Ako se poslopje zopet popravi in uredi, se bo znova napadlo in opustošilo. Dunaj, 7. novembra. Nemško di jaštvo je sklenilo resolucijo, da noben italijanski dijak, ki se je udeležil otvoritve italijanske fakultete, ne sme sto* piti več na dunajska akademiČna tla. Obenem je rektorat tudi pisal rektoratu inomoškega nemškega vseučilišča, naj se mu naznanijo imena tistih italijanskih akademikov, ki so prišli z revolverji v Inomost z Dunaja. Milan, 7. novembra. Včeraj so bile večje demonstracije pred avstrijskim konzulatom in pred nemško pivnico. V neki gostilni so bili štirje Nemci hudo tepeni, ker so peli „Die Wacht am Rhein". Na trgu so demon-strantje pobili na tla dva nemška turista. Praga, 7. novembra. V imenu Čeških radikalcev je poslal posl. dr. Baia italijanskim vseučiliščnikom v Inomost zelo laskave simpatije, v katerih govori o skupnem nemškem sovražniku. Tudi češki dijaki skličejo v ta namen v kratkem shod. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budapešta, 7. novembra. Nadaljevala se je debata o predlogu ministrskega predsednika zaradi reforme hišnega reda. Poslanca G u n t h e r in Rakov sky sta izjavila, prvi v imenu narodne, drugi pa v imenu ljudske stranke, naj se razprava o Tiszovem predlogu odloži, dokler ni dognana pravična volilna reforma. — Ministrski predsednik grof Tis z a je odgovarjal obema govornikoma. Izjavil je, da namenoma sleparijo volilce tisti poslanci, ki vkljub izrecnemu zatrdilu ministrskega predsednika še vedno širijo krive nazore, da hoče vlada vpeljati kloturo ter omejiti svobodo govora. Druga napaka pa je, ker hoče opozicija obuditi v javnosti vero, da le ona brani pravice naroda in parlamenta Tu se ne gre za velike pravice parlamenta, ne za svobodo govora, temuČ za odstranitev bolnih in abnormalnih pojavov, ki diskreditujejo parlament. — V nad al j nem govoru se je ministrski predsednik zelo razvnel proti obstrukciji ter grozil, da se bodo morali iztrebiti vsi, ki se zoperstavljajo započeti akciji. Liberalna stranka bo v popolni zavesti, da ima zase veČino v deželi, vse take elemente odpihala. (Pritrjevanje na desnici. Vihar na levici. Klici: Pa razpustite zbornico 1) Grof T i s z a : ..Ne slikajte hudiča na steno; ako se pokaže potreba, oprijel se bom takoj tega ustavnega sredstva. Narod se je že danes naveličal tega stanja ter se mu je začelo gnusiti. Narodu je odveč, da imajo tukaj vodilno vlogo ljudje, ki nimajo za to nikake sposobnosti. Predpogoji za zdravo politiko so, da izru-jemo tukaj plevel, ki to preprečujejo.'* — Posl. 01ay je izjavil, da ima revizija hišnega reda le namen, da parlament pripravi bolj poslušnega cesarski oblasti in da se laglje naložijo ljudstvu pomnožena bremena. Budapešta, 7. novembra. Vsled govora grofa T i s z e je bila zbornica skrajno razburjena. Splošno se sodi, ako opozicija vztraja pri obstrukciji, da bo ministrski predsednik še ta teden najprej z nasiljem prodrl s svojo predlog0* potem pa parlament razpustil. — Koncem seje je predložil finančni minister poročilo ogrske regni-kolarne deputacije in zakonski načrt o novi finančni nagodbi s Hrvaško. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 7. novembra. Turška vlada je včeraj odgovorila na noto avstro ogrskega in ruskega poslaništva glede pomnožitve inozemskih Častnikov za macedonsko orožništvo. Turčija znova odločno odklanja pomnožitev iz prejšnjih vzrokov. Obenem je turška vlada tudi direktno na Dunaju in v Pe-trograda posredovala za odobritev svo jega sklepa, toda dobila je odgovor, da je sklenjena pomnožitev neodložljiva. Dopisi. Iz Šmartna pri Litiji. Pred kratkem je umri oboespcstuvani na rodnjak, posestnik in gostilničar v Gradiških Lazih v šmartniški Uri, gospod Martin Brio. Zadela ga je najbrže kap. Vsled nagle smrti se ni mogel spovedati. Ker je bil narod nega mišljenja, zadela ga je iz far škega maščevanja celo po smrti hud kazen. Božji namestnik šmarske faro ni hotel brati za njim svete maš* rekcč: Ker nimam nikakih doku mentov, kdaj in kje je hodil gospod Bric k spovedi, ne opravim za njim niti tihe niti pete maše, dokler n prideta dva moža in mi dokazat*, d* je hodil gospod Bric k spovedi. Re se prikažeta pri gospodu dekanu ko< nato sin umrlega g. Brica m en občinski mož G dekan ju vpraša nekako takole: »Ali je hodil g Bric k spovedi? Ali ste ga videli, če je kdaj molil? Moža odgovorita: »Najina dolžnost ni bila, da bi hodiia za njim in ga popraŠevala. kje in kd&j je bil pri spovedi, zatrjujeva pa, da je bil pobožen, kajti vselej k riarkoh je zvonilo zjutraj, opoldan »n zvečer, vselej je vzel klobuk z glave in je pobožno molil« No to je s'cer ž<* nekaj, bil je gospodov odgovor, ali to še ne zadostuje, da bi bil zveii čan, jaz ne berem za n;ega nobene sv. maše, ker nimate dovolm h do kazov in da ne boste rekli, da mi je kaj za denar. Ker moža mata dobila milosti, se vrneta domov. Pobožni lin, kot pravi kristjan in vzor pra vega kristjana umrlega g. Brica av popelje nenadoma v L ubijano in milo poprosi preČaatite očrte franči škane, da bi brali sv*-to mašo, za nje golega Čez vse ljubljenega očeta Bil je uslišan. Zat > se čita v »Sov Narodu« z dae 3. novembra: B maše poamrtnice po rajnem g »spodu Martinu Bricu se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mož-in žene litijsko - šmartne oltnhce p? zmaju ejo z glavami rekoč: Ne sorti drugih, da ne boš sam srjen tudi gospod dekan sami ne ved kje in kako bodo umrli in naj se n -maščujejo nad onimi ki že mirno počivajo v hladni zemlji. Taki so t; gospodje. Kadar se pa bira pobir. nimajo nobenega razločka me narodno in klerikalno stranko. S Krasa. Prepričan sem, da na-kmet je v resnici prepotrpežljiv! Že delj Časa Čujem, da v vasi Kal pri S t. Petru letošnje leto že celo poletje pitne vode nimajo, in da jo morajo ves čas voziti z živino za vsakdanje p. trebe; ko sem potoval pred kratkem skozi to vas, prepričal sem se, da je vodnjak v resnici popolnoma posu Ko sem govoril z enim ali drugim on dotnim prebivalcem, mi je slednji trdil da za letošnjo zimo težko da bi dobi kaj vode v ta vodnjak, ter da bod o morali kmetje vodo voziti še in Še, Bog zna do kdaj. Cadno je v resnic da se za te uboge trpiue prav nič storiti ne more, vodovod jim je na prošnjo z leta 1895. obljubljen in za gotovljen, pa kje je Še tisti t ali pa bode sploh kdaj? Sedaj pa previdi b pregledi dragi Kurdič, ter vzdihni in reci, oh! ti nesrečna obštrukcija, ti i moramo mi najbolj trpeti radi te no sloge in razgrajanja v deželnem zbor vendar skrajni Čas bi že bil, da bi M /a uas uboge trpine kaj storilo in nam pripomoglo do tako prepotrebne iu za željeue pitne vode, gotovo je ista velik bolj potrebna, kakor one prelepe iu visoke palače pri Sv. Mihelu, rajši bi nam bili pripomogli do tako zažeijene pitne vode, pa bi vam bili iz srca bva lcžui. Kraški rodoljub. Dnevne vesti. V L,ubljau4, 8 novembra — Etiketa o slovenski ljudski stranki, ki jo je araal ral »Slovenec«, se je jako nesreću začela Menda je »S.o venec« začel a to stvarjo mešati, ne da bi bil vpra šal dr. Šusteršiča kajti ta mu je kar na kratko pohodil in poteptal vse nade. Susteršič pravi, da je fuzija narodno napred ne stranke ravno tako nemogoča, kakor deposediranje teh strank, sioer pa po njegovem mnenju Priloga »Slovenskemu Narodu" šl 255, dne 8. novembra 1904. je že sedanja klerikalna stranka tista slovenska ljudska stranka, ki jo je »Slovenec« dele hotel ustvariti iu kadar bo ta stranka imela večino v kranjskem dtž-lnem zboru, bo — vse v redu. Tako dr. Šusteršič, ki je pri ti priliki razkril svetu velikansko novico, da stranka ljubljanskega škofa in kranjskih duhovnikov — ni več klerikalna. N', o tem se bomo še malo prmenih! — Klerikalno izdajstvo. O štajersko slovenski politiki je pri občil zagrebški »Pokret« dopis, v katerem se ostro bičajo oeljski ad-vokatje in mar borski prelatje, kakor bi bili kranjski liberale«. Is dopisa amo pa izvedeli tudi n. k*», kar smo pač slutili, č^sar pa se nism> upali izreči, ker nam je nedostajalo doka-iov. Pri dopolnilnih volitvah v štajerski deželni zbor je bil slovenski kandidat Fr. Thaler iz Št Ilja. Kandidirali so pa svoje može tuli nemški uacijonalci, potem bo-cialni demokratje in končno nemški krščanski socialisti. Vzpričo dejstvom, da vlada med Štajerskimi Slovenci sloga, da so slovenski zaupniki soglasno kot skupnega kandidata postavili Fr. Thalerj*, da je skoro polovica okraja slovenska in da so biti Nemci razcepljeni na tri stranke, jo bilo pač opravičeno pričakovati, da zmaga slovenski kandidat F r. Thaler. A kaj se je zgodio r »Pokret« pravi, da so slovenski klerikalci nalašč in namenoma pripravili slo venskega skupnega kandidata v tako manjšino, da niti v ožjo volitev ni prišel z nemškim na-cijonalcem. To smo tudi mi slu tili. S tem so klerikalci odstranili slovenskega kandidata in dosegli, da je prišlo do ožje volitve med nemškim nacijonalcem in med nemškim klerikalcem Lo-pičeno, ki je slovenski renegat, a duhovnik. Slovenski klerikalci so gotovo račuaali, da skupno z nemškimi klerikalci pomorejo renegatu, a duhovniku Lopi£u do zmage in ta račun bi Be bil tudi obnesel, da niso vmes posegli socialni demo kratje in s svojimi glasovi odicč li za nemškega nacijonalca. — Politično društvo »Edinost" v Trstu je imelo v nedeljo svoj občni zbor, in sicer prvi pot v sokolski dvorani v »Narodnem domu«. Volitev odbora se je odložila za 14 dni, ker je dolgoletni dosedanii predsednik deželni poslanec M. Man-dić izjavil, da na noben način ne more več prevzeti predsedstva. Po zborovanju je bil javen shod, na katerem je Spinčič govoril o političnem položaju, dr. Rybaf pa o vo-litvi v tržašii mestni zbor iu o raz merju med Slovenci in Italijani, poudarjajoč, da je vsako pomirjenje z Italijani popolnoma izključeno, dokler bodo Italijani stali na stališču, da so primorske dežele italijanske, Slovani v teh deželah pa le gostje. — Papež Pij X. je velik so vražnik Slovanov in vsled tega po sebno časti tržaškega škofa N&gla Česar se ni še zgodilo ne Jegliču, ne Kahnu, ne Napotniku, ne Jordanu to je učakal tržaški škof. Paprž mu je poslal svojo fotografijo z latno-ročno pisanim posvetilom. Za sovražno postopanje in preganjanje Slovencev svoje škofije je bil torej Nagi še odlikovan! — Demonstracije v Trstu. Dogodke v Inomostu je tržaška ka mora izkoristila v to, da je včeraj zvečer priredila poulično demonstra oijo. Navidezno je bila ta protestna demonstracija zaradi izgredov v I r.o mostu, pravi namen kamore pa je bil, demonstrirati proti dr. Dompie-riju in tisti italijanski stranki, ki bi rada vladajočo komoro strmoglavila. Prihodnjo nedeljo bo še lepše. Sklicani so namreč laški župani iz Primorja in Tirolske na protestni shod v Trst. — Kriza v istrskem deželnem zboru? Govori se, da je ▼ predsedstvu istrskega deželnega zbora nastala kriza. Deželni glavar dr. Riz z i je neki sprevidel, da se je prenaglil, ko se je izjavil proti rabi hrvatskega jezika v deželnem zboru. Rizsi namerava vsled tega odstopiti, posebno ker je slabega zdravja in bi ne mogel vztrajati na svojem mestu, če bi hrvatski in slovenski poslanoi začeli obitrukeijo, kar že nameravajo. — Odvetniški izpit je položil pri nadsodišču v Trstu odvetniški kandidat g. dr. Ivan S k e t. — Cestni odbor kranjskogorski je isvolil svojim načelnikom ttgovca in posestnika v Kranjski gori gosp. Frana Budi nek a, njegovim namestnikom pa o. kr. poštarja na Jesenicah, gosp. Alojzija Schreva. — Umrl je v Ljubljani računski asistent v finančnem ministrstvu, g Feliks Vrhovee, v starosti 30 let. N. v m. p.! — Narodna čitalnica v Ljubljani vabi svoje člane k j< ur- ii xi, kateri bode jutri ob pol 9 uri zvečer v Čitalnični dvorani v »Nar. domu«. Is posebne prijaznosti sedt-luie g >sp Josip Procbaska, profesor •Glasbene Matice« v Ljubljani. — Kranjska podružnica a v str. pomožnega društva za bolne na pljučih. Z najvišjem dekretom z dne 9 julij* t 1. dovolilo ae j«) avstrijskenan pomožnemu društvu za bolre ne p j e h in njega podružnicam, da smejo v svoiem pečatu imeti oesarskega orla. To dovolilo priča pač najbolje, kako važno je to društvo in kako naklonjenost si je pridobilo na najv ijem mestu — r Kranjska podruin c* pričela je svoje delovanje s tem da je izdala spominske listke, ki obsegajo kratko poučio o jetiki in o nie < d vračanju T -ka se )ih ca s*daj 50000 složen skib in 10000 nemških. Razpošilja tev po deželi, na okrajna glavarstva občinske urade, duhovnike, učitelje itd. se bode kmalu pričela in se bo dejo spominski listki pridejali tudi tiub!j*n*kim dnevn kom kot priloga V-ieiammive poučne brošure prof Weich al* — V kratkem namerava po družniea v različnih mestih in indu-strijalnih krajih prirediti predavanja o jetiki. Ustanovitev krajevnih odsekov po deželi pa misli za sedaj opu ii.t , zer Be mora saj v pričetku gle dati na to, da ostane vse delovanje osredotočeno in da se ne cepijo pri spevki. G avna skrb mora sedaj biti ta, da se nt bare dovolj denarja in da s\ če mogoče, ob morju kupi zemljišče, kjer bi se dvigalo zdravilišče in zavetišče za odrasle in otroke. Zaleti je torej, da društvu ne pr,stopi le mnogo ustanovnikov, podpornikov in članov, katere itak s požrtvovalnostjo vabijo in nabirajo čla niče društvenega damskega odseka, temveč da se tudi pojavijo dobrotniki, ki bi z večjimi prispevki pod pirali človekoljubne namene društva. Poleg tega delovanja pa obrača po družniea vso pozornost na to. da podpira uboge in onemogle jetične m da varuje in poučuje njih svojce in sostanovalce. — Podružnici bili sta na ponudbo dve posestvi na Kranjskem, katerih ponudeb pa za sedaj ni bilo mogoče sprejeti, ker mora, kakor Še poudarjeno, podruž nioa predvsem gledati na to, da pridobi zemljišče ob morju, kjer bi društveni varovanci zamogli ostajati tudi Čez zimo. Sploh pa podružnica ne misli toliko na to, ustanavljati zdra viliŠČa, kakor zavetišča. Nje glavni namen je odvračanje jetike, to pa se da predvsem doseči s tem, da se varujejo oni, ki imajo bok žensko nagnjenost do tuberkuloze ali pa, ki so le lahko oboleli. Seveda bi semkaj spadala tudi skrb za težko obolele jetične, toda to morajo predvsem prevzeti drugi zavodi, g osebne bol n ce, hiralnica itd. Kadar bo podruž nioa imela zadostnih sredstev, bode svojo skrb obračala tudi na to polje. — Poročati je še, da je gospod deželni predsednik podruiniei blagovoljno prepustil sobo v II. nadstropju vladne palače in da bodeta deželna vlada in deželni odbor preskrbela potrebno upravo, za kar jim gre vsem najsrčnejša zahvala. Vsi dopisi na podružnica naj se pošiljajo za sedaj predsedniku dvornemu svetniku F Sohasohlu na Kongresnem trgu Št. 8. — Iz Čiftke. Dvorni svetnik dr. Gregorij Krek je podaril — kakor lani tudi letos — šišenskemu »Sokolu« 20 *ron, za koji blagodar izreka veleodličnemu podpornika najsrčnejšo zahvalo odbor »Sokola« v Šiški — Prijazan človek pristno katoliško narodnih navad je posest nika sin Franoe Prešeren iz Leš. Dne 30. m m. se je Prešeren zabaval po svoje. Najprej je na potu med Srednjo vasjo in Št. Jurjem napadel Leopolda Pirnata is Klanca in mu zasadil nož v brnet, potem je na isti poti napadel Ano Stirn iz St. Jurja, jo vrgel ob tla in se že pripravljal za druga junaška dela, ko je prihitela neka žerska in je napadalca pregnala. Prešeren je potsm šel v Srednjo vas in je svojo zabavo zaključil s tem, da je pobil nekaj šip. Orožniki so mladeniča dejali na ve rigo in ga odgnali v sodni zapor v Kranj. — Kočevska uradna nemščina- Is Ribnice se nam piše: Kako znajo n*ši nemški sosedje v vojvodini Kočevski uradno nemščino, svedoči sledeče potrdilo okrajnega živinozdravnika: »Die Tfitung eines herrenlosen Hundes duroh vorbe-zeiohneten A. I. am 9 september 1904, weioher bei der komissio-neilen Obduktion als vvttthond be-funden wurde, w rd hiemit bestati get« — K. to je bil obfuoiran in steklim spoznan? Po tej tt lizaciji vsekakor A I — Kletarsbi tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Krač skem v primeru z drug mi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami s- na jako nizki stopnji — ter da je i u no potrebno, da se naši vinogradmki z vso resnostjo pepr mejo boljšega kletar-jenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanov tio vino in z istim s pridelki drugih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fine, žlahtne Lo stanovitne vinske kapljioe? 1 totake je znanje umnega kletaritva nj-Lh iot potrebno za vinske tr govce in gostilničarja, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in obč»n*tv ..m ia ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pr* v lno ne ravnajo. Da se po nudi interesei t »m prilika, izobraziti se teoretično in prt-ktično v umnem kletarstvu, priredi c kr vinarski nad-sornik B huslav Skalicky pri državni k rt« v N »vem m~stu tekom prihod •j h zimskih meste^v več trodnevnih tietarssh t-čajev. Kdor se ms » enega teb ttčajev udeležiti, mora se pismenim p- t-m ali ustno zgUs:t* vsaj do 25 novembra t. I. pri o. kr. vinarskt-m nadz r»t u v N »vem mestu. K-r je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da d )t!Čmki prošnje prej ko mogoče vpršljejo. Vsak kdor bo v tečaj apre-jet, bode pravoč-sno in sicsr vsaj en teden pred pnČetkom tečaja pismenim potom obveščen. — Vinski semenj v Kr-škćm. Kakor lansko leto priredi krška občin* tudi letoŠDJo jesen prvo sredo po sv. Martinu, t. | 16 novembra t. I., vinski semenj. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam. ki naj v to svrho prinese seboj eden ali več litrov svojega pridelka za po-kuinjo Semenj se prične ob devetih dopoldne v steklenem salonu na vrtu g. Gregoriča v Krškem. Iatotam in i t-ga dne bo ob osmih zjutraj de Želni potovalni učitelj g. Fr. Gombsč predaval o umnem klttarstvu. Tega predavanja se sme udelež ti vsakdo. Vljudno se prosi, da posetijo ta semenj zlasti gostilničarji in vinotržoi v mnogobrojnom številu, ker pride prav veliko vinogradnikov iz krškega okraja in Sp. SUjtrjke, ki prineso svoj isborni letošnji vinski pridelek na pokušnjo in na prodaj. Ctne letošnjemu pridelku bo prilično zmerne. — Požar. V Zagorici v višnje-gorsk?m okraju se je petletni sin posestnika Franca A Slovarja igrr-1 z deželnonavadno igračo kranjskih kmetskih otrok, namreč z žveplen-kami, in tudi erdčnn užgal skedenj. Ogenj je napravil 600 kroa škode. — Nevarnega ptiča je ujela policija v Trstu. Ime mu je Janez KuŠar, doma je iz Ljubljane, kaznovan je bil pa že opetovano zaradi vloma tudi v Parizu, v Londonu in v Curtbu. — Izpred sodišča. Kazen ske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Franoe Žtnik, kaj Žar v Vodicah, ee je nekoliko vin|en spri z Jožefom B-ankom ter ga brez povoda sunil z nožem v prsi, ne da bi ga nevarno posedoval, pot m je pa še enkrat od z-.daj Čez ledja proti njemu zamahnil ter mu prerezal suk-njič in telovnik. Obsojen je bil na 14 dni zapora —2) Ana Maček, delavka iz Hotiča, je prišla k gostilni carju Janezu UJov»«>u v Planino ter mu rekla, da je s Češkega doma, da biva njen mož v Ameriki in ji več krat pošilja večje vsote denarja. I« razila je Željo, da bi ost«U rada tam na peč tnicah, kamor pride tudi njena avakinja in neki ga stotnika žena. S tem je res premotila gostilničarja, da jo je vsel v hrano in sta novanje. Neki dan se je peljala s go-stilničarko v Ljubljano in ji • pre- tvezo, da bo v Ljubljani v hranilnici dvignila denar, izvabila 20 K; tudi domača dekla ji je posodila 4 K Obdolženka je nato izginil* in se ni več vrnila. Kasneje so Udovičevi za patili, da jih ni oškodovala samo za 104 K 84 h, temuč da je pobrala tudi nekaj obleke. Obsojena je bila na 4 m-s-ce ječe. — 3) Janez Kotnik, hlapeo v Ljubljani, je bil zararM različnih kaznivih dejanj že mnogr-krat kaznovan Dne 27. vel. Brpina t. I. je popival v Blumaverjevi gostilni, ker pa ni hotel plačati zapeka. K) mu je navzoči mestni straž nik, ki so ga poklicali, segel v žep da bi pogledal, če ima kaj denarji*, je našel v hlačnem žepu po*rebren<> majhno žlico za kavo, ki so jo spoznali Blumaverjevi za svojo l-.-t S -daj mu je napovedal stražnik aretacijo, a temu se je obdolženec s silo uprl, zgrabil stražaika, se z njim ruval in ga z nrgami in z rokam; eu al, ga na mezincu opraskal in s* pridušil, da ne pojde ž njim ter g* tudi psoval Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — 4.) J >žo Novljan poseatnika sin iz Z gradca, je med tfm, ko j 1 prišlo do spopada m d fanti iz M*.ttga M ačevega in Za grade*, udaril z grojoimi vilami Franceta B štjaneica in ga na glavi nevarno ranil. Ooklž-nec le v toliko pr znava, d« je okvarjene* udaril le z ročajem gnojnih \il p^ desnem kolenu. Oosojen je bil na 4 mesece joč**. — Samomor. Včeraj je skočil F. Burgaibalt-r, kurišč na državni že letno1, v Trb žu z ir.o*t% v globoČino 80 m trov in se t*koj ubil. W%r< k samomoru je dosed^j neznan. — Pogreša se 15 etni mizar ski vajenec Anton Tekavc, ki se je učil do 19. pr. m pri m zarskemu mojstru v Berniku v Dalm&tinovih ul c h št. 2 Deček ima na s bi rjav suknjič, modre hače in ravno tako čepico. — Aretovan je bil po oroi- ništ*u na Viču delavec Jakob M*-ž*n rodom iz J-žice Mežana sh dolži bu dcd-latra krvoaramnosti. Preat%l |e že 18Utno ječo zaredi ropardkega umora. — Delavsko gibanje. V *-r*» so se odpeljali % R k* ^ z L ub ijano v Ameriko 403 O/n. z juž nega kolodvora se je odpeljalo tia 10 S ovetCftv. 70 Dalmat.ncev in 15 Hrvatov. — V I rum o *t je šlo 20, na Danaj pa 30 Kočevarjev kostanj peč — Westfalsko je šlo 50 Slovencev, na Ogrsko pa 40 šuraarjev. — V Hrušieo se je odpeljalo 30 Hrvatov, nazaj j h je pa prišlo 40 — Izgubljene in najdene reči. Trgovski potnik g. F. P. je izgubil roieno usnjato, z zlatom oko vano denarnico, v kateri je bilo 280 kron papirnatega denarja, več vizitk, ključek in državna srečka za 4 K Pošteni najditelj naj bi denar oddal proti dobri nagradi na magistratu. — Pavlina Strelova je izgubila zlato, precej močno ovratno verižico, vred o 54 K — ŠjUki učenec Slavko Sekula je našel manjšo svoto denarja. — G Jožef Roš, učitelj z Dola. je izgubil poročni prstan s črkama I. T. in datumom 2/2 1904., vreden 16 K. — Hlapeo Anton Grkman je izgubil zlat aa 20 K. — Jožefa Siancer je izgubila verižico, ki ;mi za obesek srček in Želod, vredno 16 K. — G Helena Kogler je izgubila srebrno žensko remoetoar-uro z veriž co. vredno 26 kron. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, ru-java denarnica z malo vaoto denarja in km taki klobuk. — Gimnazijec Ludovik Zalar ;e našsl majhno vsoto denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi uri njem na Sv. Petra cesti štev. 26/1 — Hrvatske novice. — Volitev v Do). Mihoijcu. Vladni kandidat p. Chavrak je bil izve j. n za poslanca z večino 400 glasov, dočim je njegov protikandi dat esečk* odvetnik dr L o r k o v i 6 doii! le 38 glasov. — Odstavljen sodni predsednik. Predsednik S'dišČa v Gospiću, K »ts Rt-dos'av, je suspendiran od službe in polovice plače. — Hrvaški sa b o r se je včeraj olvciil Posl. dr Frank je intcrpehral, zakaj se ni n&zaanile, da j« prs! grof Bom-belles odložil nuniat in zakaj se ni razpisala dopolnilna volitev. Predsednik Gjurgjevič je odgovoril, da je vlado pozval, naj razpiše nove volitve; zakaj te/* vlada ne stori, mu ni znano. — V se hrvaška Sokolska sveza je imela v nzdeljo na Sušaku svoj prvi zbor. Zastopanih je bilo 15 sokolskih društev. Za zvezne?« predsednika je bil izvoljen dr. pl. M i 1 e t i ć , za podpredsednika pa dr V i n k o v i Ć. — Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v Notting-hamu pri Clevelandu 36 letnega Primoža Koširja, doma iz Je 1<-V0* pri Sodra&ici. Vračal se je pc-noči po železniškem tiru domov. — Nogo je utrgal stroj v Cleve- landu Slovencu Fr. V i d g a j u, doma iz Priraskovega. * Majnov Jse novice. — Drevfuaova afera. V Parizu se j« vršila Že drugi t*den obravnava proti štirim častnikom, ki so bili obdolŽeni, da so podkuoili priče v Drevfusovi pravdi proti Drevfusu. V včerajšnji obravnavi pa je na splošno začudenje izjavil v)adn; k imi sir, Ha v imenu svoje višje oblasti odtegne obtožbo giede vseh štirih cbtiiercttV. Seveda so bili vsled tega vsi Štirje rproščem. — Morilca Sikore, moža in ženo Klein, izroči Francoska nemški oblasti v A?ricourtu, od koder ju dovedejo nemški orožniki do avstrijske meje. — Obletnico bitke na Beli hori so obhajali pretečeno nedeljo. N*d 1000 oseb se je sevalo na gori. Govorila sta poslanca B a xa in C h o o. — Nesreča v gorah. Predsednik avstrijskega turist, klub«, dunajski občinski svetni dr. Rudolf Spannagel je v nedeljo pri neki zeio nevarni part ji v gorovju Rax padel 400 m gl boko ter se mu je glava uprav razletela cb skali. — Veliki izgredi so se primerili v Czenstohavu (Rusko Poljsko). Nad 300 Poljakov je demonstriralo z narodnimi zastavami. Ker se na poziv policije niso hoteli raziti, prišlo je vojaštvo. Pet oseb je bilo usmrćenih, nad 20 pa je ranjenih. Protievropski fanatizem. Na otoku Sumatri, ki je nizozemska kolonij«, se je odigrala nedavno grozna tragedija. Dva domačina v Armu sta se v svojem fanatizmu proti Evropejcem zaklela, da hočeta svoje življenje žrtvovati, samo da pogine čim več Evropejcev. Oo-orožila sta se z bodali, navai la sredi ulice na dva Častnika batavijMk** č fe ter ju usmrtila. Nato sta šta na kolodvor, kjer sta zabodla enega urad-n ka, več pa sta jih ranila. Od tam ata šla n*zaj v mesto; m^d pot( m sta srečala nek^aa vojaškega zdrav oifea z ženo Oba sta težko ranila z b dali. Zdravniku jh prihitelo na po-tcoČ nek liko evropskih vojakov z desetnikom. Zadnjega sta divjaka :-tot*ko ub h, a vse vojake pa ranila. S*dj.j š^l* je pr hit. U vojaška patrulja t**r besna diviaka u«*tr»-lila. ' Kara*ćanje blaznih v Londonu. Dne 1. januvaria 1904 i* b io v Londonu (v btaznicah, v drugih zavodih !n doma) 23 948 umobolnih, dočim j h ie bio 1 januvarja 1903 še samo 22952 S-evilo baznih se je potemtakem pomnožilo za 996, a od l*ta 1890 se je Število blaznih pomnožilo za 7590 oseb Največ oseb bi iznost podeduje jako mnogo ljudi znori valed nezmrrnosti, zaradi ljubazni le malo, mnogo več je bilo versko blaznih. * Prepovedano kajenje za mladino. Na Angleškem se je vsled nizkih cen tabaka tako razii-rilo kajenje cigaret tudi med mladino obeh spolov, da bo začele oblasti že resno mislit na nasilno omejitev. Posebno se vidijo slabe posledioe pri armadi, kamor pride večina mladeni-čev vsled preobilega kajenja zelo oslabljenih in bolehavib. Ravnokar pa se je zbornici predložila zakonska novela proti kajenju mladoletnih. Mladini izpod 16 let se kajenje pod kaznijo 10 šilingov prepove. Tudi prodajalci, ki bi prodali Uk-m ose-Dam tabak, zapadejo občutni globi, a pri tretji kazni se jim odvzame koncesija. Na otoku Manu imajo že dve leti tak zakon. * Pritožne knjige na železnicah odpravljene. Ravnatelji avstrijskih železnic so sklenili, da odpravijo knjige za pritožbe. Pravzaprav se te knjige ie odstavijo z rabe, dokler se pokaže, ali bo nova ureditev boljša. Mesto knjige so se namreč uvedli »pritožni zvezki« po načinu jukstnih knjižic. Vaak list takega zvezka ima predtiskano bese d lo, kamor se zapiše ime, poklto, rojstni kraj itd. pritožnika, potem pa je prostor za pntDŽbo samo. Ravnateljstva železnic hočejo s novo reformo doseči dvoje: 1.) da ne bo mogel vsakdo čitati, kaj se je že vse pisalo v prejšnjih pritožbah in 2.) pritožniku naj se pri izpolujevanju predu kanih rubrik — ohladi prva |eza. Korejanski Kazenski zakonik. Japonoi nemeravajo reformirati korejanski kazenski zakonik, katerega bo v toliko škoda, ker |e izvabil že dokaj smeha pri |uri-atih in lajikih civilisovanega sveta. Da pa je reforme že res potreben, kaže njegov § 235, ki je določen za nekako razžaijen|e veličanstva, kakršnega parfgrafa pa hvala Bogu v Evropi vendar nimamo. Ta paragraf namreč določa, da dobi t mi, ki pusti odprta vrata v kraljev^ palači v SojIu 15 let težke ječe. 9* zanimivejši pa je § 672 ki zelo preprosto in dunovito a*fii»ši vse luknje, ki bi bile morda še ostale v kazenskem zakoniku vkljub tolikim paragrafom. Ta zares klasični paragraf določa »kazen 40 batin za tistega, ki ni storil tega, kar bi bi moral BtoritiV Nesrečnež, ki je srečno odletel vsem 671 paragrafom kaz. zakonika se temu zvitemu 672. paragrafu ne izogne tako lahko. * Vpliv cigarete na brke. Neki brivec je dolgo Č&sa na raznif osebah priučeval vpliv cigaretneg pušenja na brke ter p išel do za ključka, da c garete res slabo vpli vajo na brke, ker izgubljajo barvo splošno posivijo ter radi izpadajo Pipa ni tako škodljiva. * Doživljaj Kralja Leopolda II. Povodom obiska bel^ijskegj kralja Leopolda II. pri nemškem cesarji v Potsdamu se je pripetilo sledeče Preden jc prišel kralj v Potsdam, se jc na obisk opozorilo iz Bruslja tedanjega pruskega dvornega maršala grofa Liebenaua, da ima kralj rad se vsako jutro v topli vodi kopati. Vsled tega je nastalo v Potsdamu veliko razburjeuje, zakaj edina kopalnica je bila v gradu v sobi, kamor navadni zemljan ni imel pristopa, namreč v dvorani, kjer so običajno pruske princeziuje prebile prvo noč po poroki. Toda Liebenau si je znal pomagati ter je postavil v mali sobi poleg kraljeve spalnice razmeroma moderno kopalno kad, ki so jo napolnili z mrzlo vodo. In potem naj bi se voda s piinovo pripravo na enem koncu kadi se*r, U Kra'j L-opotd II so je zvečer naužil do dobra vseh siavnosti ter se je zjutraj prav zadovoljen vzdignil s postelje. Zelo je bil vzra doščen, da so se tako skrbno ozirali na njegove želje glede kopeli ter je brezskrbno lezel v kad, in sicer ravno na tistem koncu, kjer je bila plinova priprava. V tem trenotku je zadonel po palači naravnost živalski krik. Straža pred vhodom je dala znak alarma in takoj je planil tuoat uradnikov in s ug k sobam kraljevega gosta. Ker so se kriki ponavljali, je vdrl končno Liebenau s kraljevim adjutantom in intendantom gradu v kopalnico, kjer so zagledali Nj. Veličanstvo v Adamovi opr«vi skakati po sebi med nemškimi in francoskimi kletvami. Drugo jutro pa si kralj ni ogledal napovedane parade na konju temuč zaradi te nezgode le z okna. O dogodku samem pa se je šele zvedelo več let pozneje, ko je bil gref Liebenau že odstavljen. * Nekoliko statistike. Sve tovnostatistični biro v Antverpru je izraČunil, da je bilo koncem leta 1903. vseh ljudi na zemlji 1,162,503 000 Priraslo je k temu številu po orne njenem računu v letu 1904 24,703000 r]uš — Javni dolgovi celesra sveta so znašali konc-m leta 1903 »svotico« 177 015,124 000 frakov. V letu 1903. se je napravilo 5.150,512 000 fr. novih dolgov. — Vse dežele sveta so leta 1903. uvozile blaga za 64G36 275 000 fr., izvozile pa za 60 940.815 000 fr. — Na vsem svetu je 30561 parnikov z 18 326 000 tonami, 65 939 jadrenic z 8,961000 to nsmi vsebine. — Dolžina vseh železnic na uvetu znaša 897 247 km. samo leta 1903. se je zgradilo 65 299 km železnic. Najbolj zadolžena dežela je Francoska. N|eni javni dolgovi znašajo 31 milijard. Angleška ima dolga 20 milijard, Rusi|a 19, Nemčija 18 Avstro Ogrska pa 11 milijard. * Najdragocenejši kos zemlje na svetu je dvajset hišnih skupin na peti cesti v New Yorku. Ta skupina obsega samo 80 zasebnih stanovanj in poslopij, pod katerimi se pa skriva vrednost enega tisoča miliionov dolarjev. * Grozen zločin. V špansko selo Antroga so prišli ponoči štirje našemljeni možje v hišo kovača Lo peca ter so zvezali kovača in njegova dva pomočnika. S strašnimi grožnjami so kovača prisilili, da je povedal, kje ima denar. Roparji so našli tam 1000 realov, kar pa jim ni zadostovalo. Začeli bo trpinčiti kovača na vse mogoče načine, toda kovač ni imel več denarja ter tudi priznati ni mogel. Tedaj bo roparji zakurili v kovačniei ter položili kovača na oglje, ki ga je eden roparjev z mehom ves čas raz pibaval, dokler ni mož med groznimi mukami izdihnil. Ostali trije roparji so med tem časom izpraznili vse shrambe ter se crostili, nakar so brez sledu izginili. Čudno je, da je tudi kovačev str;c bil na enak način zažgan. * Za stavo se najedel ter umrl. Mož, ki je vel|al, da največ sne, je umrl v Ameriki. Stavil je za 100 dolarjev, da bo pojedel 85 angleških funtov surovega mvsa, kar Be mu je posrečilo. Ko je izvršil to, je šel v neko gOBtilno, kjer se je na basal še s konservami in jabolčnimi jedrni. Učinek se je kmalu pokazal. Telo se mu je napelo, obraz mu je otekel, da ni mcgel več iti domov. Nesli so ga domov ter ga položili v posteljo. Toda okorno telo se je zvalilo s postelje na tla in Millev — tako se je imenoval mož — je umrl v hudih bolečinah. Navadno je umrli le zmerno jedel ter ae hranil sa stave. Njegov žetodeo je bil rastezljiv in pri stavah je imel posebno obleko, ki je dovoljevala želodcu, da se je raztegnil, kolikor se je hotel. * Orjadaa klavnica se bo zgradila v Ghioagi. Zizidalo se bo v njo dva milijona dolarjev. Na dan se bo v nji poklalo do 1000 govedine, 200 prašičev in 5000 ovac. * Petletni deček redil življenje. V Londonu sta bila petletni James Neidl in njegov dveletni bratranec sama v hiši, katera je pri čela goreti. J mas je bežal po stop nj.cih, a med potjo se je eoomnil, da brateo Še spi v postelji. Urno se je povrnil po stopnjicah nazaj, ki so bile polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega brati in ga srečno prinesel na prosto. * Pustolovec v ženski obleki. V Benetkah se je posrečilo polici|i, da je prijela zelo nevarnega pustolovca Rtvolta, ki se je izdajal za markija de Plantagnet pa tudi za gn ti jo Neri. Preoblekel se je namreč na svojih pustolovskih izletih po l.aliji, Franciji in Angliji v najboga tejŠo žensko toaleto z bogatim nakitom; znal je tako dobro posnemati glas, hojo in koketerijo dam iz elegant nih krogov, da Be je v njega neki častnik smrtno zaljubil. Sploh je v grofioo spremenjeni lepi, sedaj 25 letni pustolovec doživel pikanterije, ki jih je znal seveda izrabiti ter je z denarjem čez noč zginil. ' Lev je napadel polkovnika lUrdirga v pokrajini Barotie, ko je potoval službeno v severne pokrajine. Polkovnik je bil šele par kilometrov od angleške postaje, ko je zadel na leva. Streljal je ter ga tudi zadel. Nato je polkovnik skočil s voza ter šel proti mestu, kjer je lev padel, toda lev se je skril v visoko travo. Ker je polkovnik videl, da se v travi nekaj premika, je ustrelil Še dvakrat, tedaj pa je nenadoma ranjena zver skočila nadenj, ga vrgla na tis, mu zdrob la desno pleče ter mu zadala tudi na nogah nevarne rane. K sreči je bil lev vsled izgubljene krvi tako oslabel, da je kmalu pustil svojo žrtvo ter tudi poginil. S težavo je sluga spravil ranjenega polkovnika nazij na postajo. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 8. novembra. Sinoči ob 6. uri zvečer se je vršil na graškem vseučilišču impozantea manifestacijski shod jugoslovanskih akademikov v prilog slo venskemu vseučilišču Zaeno se je izrekel protest proti odredbi rektorata tehnike, da se odstranijo deske za nabitke vseh nenemških društev. Gradec 8 novembra. Slovenski poslanci nadaljujejo obstrukcijo. Pri današnji proračunski razpravi je bilo na njih zahtevanje devet imenskih glasovanj. Dunaj 8. novembra. Danes sta imela načelnika mladočeskega kluba Pacak in Stran sky dolgo konferenco z ministrskim predsednikom. ; Dunaj 8. novembra. Z ozirom na kontraverzo glede dogovora med Cehi in Jugoslovani zastran češke obstrukcije je poročevalec „Slov. Naroda" na podlagi najve-rodostojnejših informacij v položaju pojasniti, da takega ni. Hrvatje in Slovenci sploh niso vezani podpirati češko obstrukcijo, nego so po dolgotrajnem omahovanju samo obljubili, da bodo češko obstrukcijo podpirali, dotle r jo bodo Čehi smatrali za potrebno Inomost 8 novembra Aka-demični senat je poslal na-učnemu ministrstvu spomenico, s katero zahteva, da se italijanska fakultetaveč neodpre. Inomost 8. novembra. V hotelu „Pri belem križu" je policija našla jako mnogo revolverjev. Na firmo Angiolini je bil za viso-košolca Macuzzija prišel zaboj z municijo Italijanski delavci zahtevajo pri puškarjih revolverjev, a jih ne dobe. Nemci še vedno napadajo in pobijajo posamične Italijane. Inomost 8 novembra. Vojak pri Kaiserjagerjib, Luigi Mati o, se je danes sam oglasil in iz povedal, da je pri nemških izgredi!) zabodel slikarja Pezzeya in da je na nemške razsajače za-klical: BAvanti, porchi tedesehi". Matio je bajonet obrisal v svoj te-lečnjak in ga skril v posteljo. Inomost 8. novembra. Poslanec Erler je prišel sem in je bil sprejet z velikimi ovacijami. Rekel je, da po njegovem trdnem prepričanju se odpravi italijanska fakulteta iz Inomost a. Milan 8. novembra. Sinoči so bile tu zopet velike demonstracije pred avstrijskim konzulatom Damonstrantje so sežgali dve avstrijski zastavi Rusko-japonska vojna, London 8 novembra. „Daily Telegraph" poroča: Vzlic ču dovito hrabrim frontalnim nasko kom se Japoncem ni posrečilo zavzeti Port Artur Ja-penci so imeli velikanske izgube Dokler imajo Rusi Erlungšan v rokah, je za vzetje Port Arturja nemogoče. London 8 novembra. Različni listi pravijo, da je Port Artur pravzaprav že padel in da imajo Rusi samo še štiri trdnjave v rokah Japonci pa še ne marajo (!) iti v Port Artur, ker bi bili tam izpostavljeni krog ljam iz ruskih utrdb in zato so fevoje meči osredotočili na zavzetje Zlatega hriba Zahvala. Za svoje skromno delovanje nisem pričakoval toliko čestitk in pri-Znanja, kolikor sem jih sprejel ob Sedemdesetletnici brzojavnim in pismenim potom O vseh strani naše domovine. Najsrčnejša zahvala vsem, ki so se spominjali tega dneva. Posebna dolžnost mi je, pohvaliti se velecenjenemu gospodu Županu Jvanu Jfribarju ter občinskemu nastopu ljubljanskemu in njega deputaciji, ki mi je prišla naznanit izvolitev častnim meščanom ljubljanskim, dalje ja-Stopn ikom m estn ega m agistrata, cestne hranilnice, „Citažnice", „S°' kola", »Dramatičnega društva" »Glasbene tatice", „Družbe 51/. Cirila in Jrfetoda", „JrgovskQ 6> obrtniške zbornice", ,,/farodnega doma", „Društva zdravnikov" in ^ruca narodno-naprednih poslancev, **£ so bili tako ljubeznivi, da so mi korP°rativno čestitali in izročili krasen dar, katerega bi se nikdar ne bil nadejal Tin ki mi bode drag spomin prijateljske naklonjenosti J/jim in vsem častilcem moja najsrčnejša zahvala. 3266 U Ljubljani, dne 6. nov. t904. Dr. Jfarol vit. J$Ieiweis 7rstenijtki. Poslano/ Pojasnilo tistim, ki mi očitajo, da sem hinavec. Živel sem sedem let na Dunaja in imam vzroke, da sem dunajskega žu-pana dr. Luegerja ohranil v prijaznem spominu. Povodom GOIetnice župana dr. Luegerja sem mu tudi jaz Čestital in prejel na to čestitko prijazno zahvalo. Zaradi tega se mi očita, da sem hiDavec. Odklanjam to očitanje z ogorčenjem. Jaz nisem županu dr. Luegerju čestital kot politiku, nego iz oseb nih nagibov, ostal sem pa in ostanem vzlic temu vedno odločen pristaš narodna napredne stranke. V Ljubljani, 8. nov. 1904. Ivan Gorsič, gostilničar. a *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Poslano.*) Ker mi je bilo v teku petih let, odkar se pečam z izposojevanjem koles, ukradeno vsako leto kako kolo, letos pa kar troje, se obračam na vsakogar, ki bi imel koga zaradi kake take tatvine na sumu ali pa bi zasledil ka tero teh koles, da mi to sporoči. Kolo je bilo eno znamke „Diirkopp-Dianau z navzgor zakrivljeno balanco, eno „Chenles" brez verige, tretje pa, ki mi je bilo ukradeno na Vseh svetih dan, je bilo znamke „Styriau zeleno marmorirano in tudi z navzgor zakrivljeno balanco. Vsa tri kolesa so bila vredna po 100 K. Glince pri Ljubljani št. 30. Jožef Plosko 3214-1 iapoaojevalec ko las. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon. ra*Ms>9 ki daj« zdravniku in pacientu, najboljše jamstvo za lidatnost sredstva, Je kemlška analiza, ki je vsakdar potrdila — napovedano množino srlesa v ssleinaleni vinu lekarnarja 1*1 eeollja y I4JublJa.nl na Dunajakl cenil. Zunanja naročila po povzetju. 4 20 Darila. Družbi sv. Cirila in Metcda »o od 1. do SI. oktobra poslali prispevke in darila p. 11. gg. in društva: Upravništvo „Slovenskima Naroda" v listih od i., 6., 19., 20., 26 in 29. oktobra izkazane zneske skupaj 130 K 64 h, upravništvo BSlovenca" 66 K, upravništvo ..Družinskega prijatelja- 7 K 70 h, upravništvo „Gorice* 4 K, podružnice: za Haber pri Metl^orjah nahranili 25 K 40 h; za Ljutomer in okolico 10O ; za Lnec in okolico udninu 64 K in dobiček v*SSI kce 69 K 67 h; za Vrtojbo pri (Jerici 137 K 10 h; ženska podružnica v Idriji 72 K ; Mohor-jani: v Divači 2 K; v Lokvi pri Divači I K. Krankolaki 3 K 30 h; Dr Josip Vrečko 10 K; Dragotin Dolenc 1 K; Miha Kalan 1 K 20 h; Ivan Zupane v Žalcu po g. Apatu položeno stavo 20 K; Ivan Kogelnik, kaplan v Žabnici pri slovesu višarskega kapitelna nabranih 20 K; Emilij Gutman v Gorici, mesto venca na krsto f dr. Vlad. Levca 20 K; Ivan Sakaer, župnik 6 K; J. Kebek v Celju, v ve.seli družbi v Zabukovškoveni vinogradu nabranih 9 K Jernej Kilar 2 K . Učiteljski pripravniki II. let. namesto čestitke pesniku S. Gregorčiču k imendanu 4 K 46 h. Za mladinske spise 39 K 10 h; za dru-ibln koledar za leto 1905: 140 K 2o h; za na rodni kolek laMt K. Blagajniško družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Umrli so v Ljubljani: Dne 5. novembra: Uršula Hlebs, delavka, 75 let. Streliške ulice 4. J etika. Dne 6. novembra: Marija MiheliČ, gostija 63 let Turjaški trg 2. Mrtvoud. — Marija Če-iuažar, posestnica 67 let. Gosposke ulice 9. Srčna hiba. — Andrej Jagonak, umir. pismonoša 72 let. Gradišče 14. Srčna hiba. Dne 7. novembra: Janez Lenarčič, delavčev sin 14 mes. Cesta na Rudolfovo Železnico 16. Bronchitia capill. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani Uradni kurzi dan. borze 7. novembra 1904. Malošbenl |M»pirJl. 4°/# majeva renta..... 4° 0 srebrna renta..... 4* 0 avatr. kronska renta . . r/, „ zlata . . . 4*/0 ogrska kronska „ . . . ••/. „ Elata . . . . 4° o posojilo dežele Kranjske . **/t*/o P080.!*!0 meata Spljet . 4V,#/. . n Zadar . *V.% boa.-herc. žel. poa. 1902 4°/c češka dež. banka k. o. 4«, ž. o. 4 7/ o Z8** Pi^ma gal. d. hip. b. 4Vi'/« peit kom. k. o. z. 10°/. Pr....... 41 ,° 0 zast. pisma Innerat. hr. *V/. . • ograke cen. dež. hr....... •V«*/« s- P", ogr. hip. ban. . 41 t U obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 sa , obl. češke in d. banke . 44/, prior. Trat-Poreč lok. Žel. 4°/e prior. dol. žel. 4V//0 av8*- P08- 2a *el* P- o- Srečk«. Denar 100—! 99 85 10010 110-85 9810 118 90 9950 100 25 100-10085 99 60 99 60 10140 11715 10050 I asi 10020 10005 100- 30 12005 98-30 11910 101 — 101- 25 100 — 101- 85 100 — 100 — 102- 40 10815 101-20 100-50 101 20 100— 101 — juž. žel. kup. 1 ,«/, n . - 1864 .... „ tizske..... „ zem. kred. I. emisije u n f» » „ ogr. hip. banke . . „ arbske a frs. 100 — „ turške..... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst rud. križa „ . . . OgT. n „ m . . • Rndolfove „ • . . 8&lcburške * ... Dunajske kom. „ . . . Delale«-Južne železnice .... Državne železnice . . • Avstr.-ogrske bančne delnice Avatr. kreditne banke . . Ograke , „ . . Zivnoatenske , . • Premogokop v Mostu i Brili) Alpinake motan .... Praške žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. dražbe Avatr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne dražbe . . 100-— 100*75 98- 50 99— 1 306-9Ql 100 751 185 50 268 -162- -305 50 297---27-2 — 94 — 132 — 20-75 479* — 78-— 86-68-53 75 2880 66*— 77 — 525 — 88 655 1639 671 793 I 249' 660 486 ^l 615 309 531 178 Valut«. C. kr. cekin....... 11-S6 11-40 20 franki........; 19*08 19*10 20 marke........ 2354 2359 Sovereigns.......j 23**>2 2 H 90 Marke......... 117*65 111*6 Laški bankovci...... 95 30 95 50 Rnb|ji......... 253 50 264 5»» Dolarji.........| 4*84 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 8. novembra 1904. Termin. Pšenica za april .... Rž „ april . . . Kornsa „ maj .... •2b 101 — 101*75 308 90 101 75 18750 272- -164 50 315 50 307-50 277 50 98 — 133- -2175 490-— 83 60 91 — 72 — 65 75 29-80 70 — 81*— 535 — 89-25 656 — 1649 — 672 25 794 25 250'— 665'— 487 25 2341 — 516 60 312 — 5:>2 -189— Oves april 50 50 50 50 10*10 7 92 7 44 716 EftVkllir. 6 vin. višje. Meteorologično poročilo. Vl*in» nad morjem S06 1. Srednji urediti tlak 736 0 mm o čaa opazovanja Stanje barometra V mm I* 18 ss Vetrovi Nebo 7. 9. sv. 736 3 62 al. azabod oblačno 8. ■ 7.mj. 2 pop. 730 B 7284 60 84 al. zahod al zahod de« oblačno t Srednja včerajšnja temperatura: 4'7», Dormalo: 6 d9. — Padavina 17 mm. Ana Vrhoveo roj Bdhm naznanja v svojem imena kakor tudi v imenu rodbin Vrhovčeve, Bra-ketove, Ćukove in Kušarjeve pre-žalostno vest o smrti nepozabnega soproga oziroma brata, strica in svaka, gospoda Feliksa Vrhovec računskega asistenta v c kr finančnem ministrstvu na Dunaju ki je rlanes dopoldne ob pol 10 uri po dolgi m mučni bolezni previden s svetotamtvi za umirajoče, v dobi dO let, mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagega pokojnika bo ▼ sredo dne 9. t. m. ob pol 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Sv Petra cesti St. 60. Sv. maSe zaduSnice ae bodo siiiži.e v mestni župni cerkvi Sv. I? 3260 Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 7. nov. 1904. IVI c si a računajoče natakarice lžče boljše dekle v Ljubljani ali v okolici. Več se poizve v Spodnji Šiftki St. 82, pri g. Faloutu._3202 -1 Lepo stanovanje, v I. nadatr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta in pritiklin, se odda na Cesti na južni kolodvor štav. 26. Več se poizve istotam. 3264—1 Trgovino na račun želi prevzeti zakonska dvojica, ki bi položila varščino, v kakem bolj sem kraju na deželi. Naslov pove upravništvo „Slov. Izgubljena je srebrna zeuska ura. Odda naj se 3353 iu Kartali ttsli ii. in (i Milni). Šivilja ki zna dobro krojiti in Šivati, iSČe dela po bišab. Več se izve v prodajalnici MPri Ivanki", Stari trg St. 28. 3260-1 Dva učenca ki bi imela prosto stanovanje, sprejme v pouk ^ 3263-1 mlekarna na par v Škofji Loki. Na Mestnem trgu se takoj odda pripravna za vinotoč ali skladišče. Natančneje se poizve pri Fran Iglicu, Mestni trg it. II. 3252-1 se takoj sprejme-2364 1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". V bližini frančiškanske cerkve išče mirna obitelj brez otrok stanovanje z 1, eventuelno 2 sobama in kuhinjo za 1. februar HK)5. — Prijazne po nudbe pod Črko R. K. na upravništvo „Slov. Naroda". 3849— I V hiši „Narodne tiskarne" LjuMjan&, Knafilove nlice st. 5 se odda takoj ali za februvar 1905 stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob, pred sobe, kabineta, kopalne sobe, kuhinje shrambe, kleti in podstrešja« Več v upravništvn ns\oy. Naroda- Spretna n n (mundanta), z lepo pisavo, sprejme v svojo pisarno dr. Alo|xij Kraut 3258—1 odvetnik v Kamniku. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K l.OOO^OOO«— Zamenjava iu ekskomptuje Oaji predujmi aa vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in SZa. war-a*e srečke proti vnovčuje zapale kupone. lcu.rzzil lzgru/tol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. U_-" Eshompt in inkas«o ni eni e. JtsT Bonna n»r«»< II« Podružnica v SPLJETU. <355= Dcimriif vloge aprfjrma v tekočem računu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 38—128 Promet s čeki in nakaznicami. Dunajski zastopnik prve vrste prav dobro vpeljan pri vseh grosistih za obutev, drobno blago in pletenine, bi rad v zastopstvo zmožno tovarno za čevlje. Prve vrste reference. — Prijazni dopisi pod šifro : llVertrauenswurdig11 Dunaj i , Hauptpostlagernd, proti inseratnemu ltstu. 2351—1 t w- Rs*/ • — ■ 1 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. ->5<- Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku. Izvcd iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jni. kol. PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee S Inograd, ćez Kler.-Reifling v Steyr, v Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjntraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, F;anzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijane vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u i 54 m dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein. Zeli am See. Inomost, Bregenc Čarih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne i vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo takovo, Ljubno, čez Kle;n-ng v Steyr, Line. Budejavice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove Taie, Prngo. ćk*ni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetien. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. reda . — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v vq mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7.2uri 8 m zvečer 9 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line. Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L-psko. Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb. Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-roosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic. Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov Prage in Lipskega. — PROGA IZ \OVEGA MESTA IN KOČEVJA. O sobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in \očevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. rečei istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri Ž8 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči o ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 jn dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Jb 9. uri 531 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda e označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. soboto 5. novembra, i O C > o o C o E > O lito ti?i za 1» in psi i j. l Usojam si vljudno naznaniti da otvorim nanovo urejeno z vedno 3195-2 najnovejšim blagom za dame in gospode ter se priporočam cenjenemu občinstvu za mnogo-brojen obisk z velespoštovanjem R. Jesenko. KO o* m. Mlad trgovski pomočnik, vešč trgovine z mešanim blagom, žel; svojo službo v 6 tednih premeniti. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3174—3 Kislo zelje 100 kg 14 kron, brez soda, pošilja proti povzetju 3&0 3 Janko Ev. Sire, Kranj. 3biturijent gimnazijec, želi vstopiti za nekaj mesecev pod ugodnimi pogoji pri kakem odvetniku v Ljubljani. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda* do 12. novembra t. 1. 3218—2 TrpvsH i 19*let star, izučen trgovine z mešanim blagom, želi menjati svojo službo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. 3173-3 Učenec boljšega stanu, nemškega in slovenskega jezika zmožen, ki je že več let bil v trgovini z mešanim blagom, išče primernega prostora. b2.".7 Naslov pove uprav. „S1. Naroda*4. £epo, prijazno sestoječe iz treh sob, predsobe, kuhinje, poselske sobe, kleti in podstrešne kamrice, se odda za februar 1905. Vpraša se pri Hordinu, Pred škofijo, Stev. 3, I. nadstropje. 3247 -1 w 55 Grenčica Florian" in liker Florian" najboljša kapljica za želodec. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Narodau.) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Sclnventnerju, knjigarju v Ljubljani, Prešernove ulice. mr Pijte -m Klauerjev f „Triglav najzdravejši vseh likerjev. ^> 1870 Ustanovljeno 1870 iT Trgovina s perilom in modnim blagom C J HAMANN priporoča naslednje predmete volnene, dlakaste, svilene, plišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj ^%fm d vernih dobaviteljev Viljema Plessa na Dunaju in vf* Josipa Pictilerja sinov v Gradcu. Kravate (ledno Jih Je nekaj tlMoe v zalogi) v izberi! okusu in ceni brez konkurence. J. C 11 IMAMU na Mestnem trgu stev. 8 dobavitelj perila c in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd. Štev. 36888. Ustanove. 3237-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem je podeliti za rekoče leto sledeče ustanove: 1. ) Jan Bernardinijevo v znesku 200 K. 2. ) Jos. Jak. Schillingovo v znesku 2IO K. 3. ) Juri Thalmeinerjevo v znesku 200 K. 4.) Janez Jošt {Weberjevo v zneBku 2IO K do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja. 5. ) Jan Nikl. Kraškovičevo v znesku 163 K, do katere ima letos pravicu ubogi kmetovalec iz šentpeterske župnije v Ljubljani. 6. ) Jan Anton Fancojevo v znesku 128 K, do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. 7. Jos. Sr. Sinovo v znesku 96 K, katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane. 8. ) Miha Pakičevo v znesku 248 K, do katere imajo pravico ubop obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 9. ; Jan. Krst. Kovačevo v znesku 302 K, katero je razdeliti med štiri v v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in ubostva niso sami krivi. 10.1 Marije Kosmačeve v znesku 204 K, do katere imajo pravico uboge uradniške sirote-ženske iz Ljubljane, ki so lepega vedenja. 11. ) Helene Valentinijeve v znesku 168 K, katero je razdeliti med take v v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. ) Ustanovo za onemogle posle v znesku IOO K, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa. Prošnje za podelitev ene ali drnge teh ustanov je vložiti — opremljene s potrebnimi dokazili — do dne 30. novembra t. I. pri magistratnem vložnem zapisniku. Mestni magistrat v Ljubljani dne 2. novembra 1904. Oglejte si jri nakupu novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr; SVile in baržuni meter od 65 kr. naprej; flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr; SUkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in cipk; Ž ensko in moško perilo, kravate in razne pletenine; Velika Zaloga preprog in posteljnih garnitur. Novo vpeljano! Konfekcija za dame: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po znano nizkih cenah le edino pri tvrdki A. Primožič Ljubljana, Mestni trg št. 25. 299U 8 64793^19 - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši In najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrek, izvrstna j uži na. 2293 — 26 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva se v «i ■-«»*<-rljttli In bolj elh trgovinah m dpererljtiltlm In dellnatranlni blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko pošilja Indra Tea Import Company Trst 3. POZOI* I Znana POZOPI V v kopališču Toplice na Dolenjskem s 6 sobami, salonom in vso hišno opravo, mesnico, klavnico, S orale lepe njive, 3 orale stelnika in 5 oralov travnikov, se da v najem ali pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. — Natančneje se izve pri J. Šušteršlču star. v Semiču. Istutam se proda tudi več tisoč kubičnih metrov stoječega lepega smrekovega lesa blizu postaje Straža. 32Co-2 o> ■ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ o> obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulico štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi po od »to 191213 naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron. Skladišče suho in prostorno, kolikor moči v sre dini mesta, se išče za februar 1905. Vpraša naj se naravnost pri J. G i o n t i n i j u , trgovina s papirjem, Mestni trg štev. 17. Ravnotam se prodajo prav ceno 3 stari klavirji, pripravni za organi ste ali učitelje. 3265—1 2-129 fin\on JtSkerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona »Zelenega lovca*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da za si o vi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski -Zlatorog-. Izšel je v založbi L. Schvventner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po po&ti 1 K 70 h. ERNEST SARK trgovina z modnim in svilenim blagom ter potrebščinami za krojače in šivilje vljudno naznanja, da se je z današnjim dnem »>^|< preselil »K^* s Sta,reg*a, trgrsi štev- ± v dosedanjo prodajalno Lav. Sohvventnerja MT na vogalu ~N Židovskih ulic in Dvorskega trga. 3209—2 izvežban Špecerist, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, želi svojo službo pre-meniti s 1. ali 15. januarjem, najraje v trgovino na debelo. Ponudbe pod 3243 na upravništvo „Slov. Naroda". 3243 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za g spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 daleč (ustnik za smotke ii jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nože* s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 1 naprsni gumbi, vsi is double zlata s patentiranim zaklepom, mičea album a 3tf prekrasnimi slikami, 5 žaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih velik; veselost, *1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, *0 predmetov, potrebnih za dopiaovarjje, in še črez 400 razi..s predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1 80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 3248 se denar naprej posije Dunajska razpošiljalna tvrdtca Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar r I Um** Epohalna iznajdba dvajsetega stoletja! reprezentira edini, izključno prahu prosti Čistilni proces, resi na prav odličen način pereče vprašanje o higieni bivališč in provzroča popolni preobrat v snaženju preprog in pohištva. Razpraši se takoj na mestu. Preproge, pohištvo, zastorji itd. OS tane j O lahko na SVOJent mestu; brez prašenja se očistijo takoj na mestu higiensko na najpopolnejši način. Neljubo spomladno in temeljito snaženje po hiši, ki je bilo doslej težko in dolgotrajno, opravimo sedaj hitro in lahko z Uacuum-Cleanerjem. Snaženje S Sesalnim zrakom ne odpravi samo prahu popolnoma, temuč odstrani in uniči tudi molje in njih zalego. — Komanditna družba = c xjlxjl ixx = Cleaner. Zastopstvo za Kranjsko: PETER MATELIČ zavod za snaženje stanovanj v Ljubljani, Škofje ulice štev. 14, v lastni hiši. 325U-1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".