List 2.
Božič
(iz laškiga od Aleksandra Manzoni.)
Ko skala, ki iz vcrha jo t>o visočin' stermeči V oblasti siloviti je Naval zagnal gromeči, Po zrušeni melini Valeč se prot dolini, Habne na dno in se vstav',
Kjer zverne se, nepremaklo Leži germada lena ; In prej de naj še t oljk' sto let, Jo zora več rumena Ne bo v višav' zlatila,
v                                                                      *
Ce kaka moč je mila Zopet na kviško ne sprav' :
Tako je ležal v revno s ti Sin vbogi perve zmote , Od dne, kjer ga obljublena Na dno je vse britkote Serd grozno potlačila In up mu ves odbila, Vrat v zdignit' ošabni kedaj.
Koga iz roda kletiga
Bi najti blo mogoče, De bi Bogu presvetimu Smel reč': odpusti, Oče? Predelat' zakon večni? Izdreti plen nesrečni Zmagi peklenski nazaj ?
Kojeno nam je Dete glej, Sin nam se podaruje: Obervi ko pregane, svet, Vesolni se stresuje: Roko človek' ponudi, De oživi, in zbudi H časti zgubljeni se spet.
Izvira rajskih spod stanov Studenec , in izteka; In naglo \ jamo vsili težav Se vdere živa reka: Iz debla med se zliva: Kjer klada pred sognjiva, Rož'ce zasmeja se cvet.
O Sin, o Ti kogar rodi
Sam Večni večno sabo, Stoletje ktero reč' Ti zna: .,Začelo si m se z tabo?** Ti si: nebes širjava Tebe ne obderžava: Tvoje besede so stvar!
In  Ti se znižaž na se vzet
To perst, k' je stvar storjena? Po kter' zaslugi, kter' milost' Je čast ji ta doblena? Odpust je več ko reva, Kdo sklep ta razumeva? Milost' brezkončne je dar.
Glej d a n s je rojen:, v Efrata, Prot prerokvan' deželi, Devica blaga vzdigne se, K' je slava v Izraeli, Presveti sad noseča: Od nje rodi se ,,Srečau Ko prerokvano je blo.
Z sromaškim čudopolna Mat' Povojem Sinka ovila, In v jaslice priproste ga Lahno je položila 5 In moli ga: o Sreča! Pred Bogam tu klečeča, Ki zvolil je njeno telo.
'Z nebes že angel dol hiti, Ljudem de blagor kaže, Mogočnih svoj pot mimogre Blišeče praga straže :
Ter črednikam se vdanim, Terd'mu svetu neznanim, Naglo častitljiv zasvet'.
V prostorni noč' pridruži kmal Se k njemu zbor češeni, In jezero Zveličanih Zdaj sklene ven'c ognjeni , In slast ko sladka gane Nebeške pevce zbrane , Jamejo čast Bogu pet'.
Prepevajo veselico,
V  nebesa se vernivši;
V  oblake, po njih svitli pot, Se sčasama razlivši, Odjemlje glas presveti. Dok zveste več zadeti Družbe ne more uho.
Brez mudit' se , poišejo Ponižno to staniše, O blagor jim! in vid'li so, Ko angel jim popiše: So vid'li, kak otroče Povito v jaslih joče , Komur se vklanja nebo.
Le spavaj, Dete vmiri se ; Le spavaj, rajsko Dete; Potihne naj viharja hrup Krog Tvoje glave svete , Kjer na nevernim sveti, Ko bojni konj zadeti, Pred tabo nevihta beži.
Le spavaj, Sveti! kdo je dan, N ar o dam ni očitno : Al pride dan, kjer bodo Ti Nasledstvo imenitno ; Spoznavši, de poviti, Ponižno v prah zakriti Kral celiga sveta leži.
Iz Dunaja.                                              L.