240. številka. -
Trst, v ponedeljek 29. avgusta 1904.
Tečaj XXIX.
■V ImhJiJa rul tfu 'VI
l lil 31 c©deliah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih o* 9. ari zjutraj.
l.znzH ttevllkt m prodajajo po 1 aov&. (S stotink) ■vegih tobatarnab ▼ Ti s tu in okolici, Ljubljani, Gorici, s ji, Kranj" Maribora. Celovca, Idriji, Petra, Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. «*'»»• ftz aaroib« sprejema oprava lista „Edinost", . Giorgio Galatti it. 18 — Uradne are ed 2 pop. do 8 zvečer. Hit Q£i&Svjiii 16 Btotirik na Trato petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON ftr. 870.
dinost
Glasil« političnoga društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moS l
Jf ar o Anina
za ne leto 24 kron, pol leta 12 šeron, 3 mesece 6 krot Na naročbe brez dopoalane naročnine ae apiava ne ozjra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakavaat
pisom oe bo sprejemalo lo rokoplol so no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apravo liste
UREDNIŠTVO: UllAa Torre bianoa itv. 12. Izdajat sij in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastili) zonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsor^« lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. i 8 Poštno-hranilničn i račun št.
Rusko-japonska vojna.
(Brzojavne vesti.)
port firtur še vc3no v ruskih rokah.
TOKIO 28. Iz Port Arturja in Liaojanga ni nobenih določenih poročil. Zdi se, da je zavzetje trdnjave mnogo težavneje nego se je mislilo. Prebivalstvo postaja nestrpno, ker ne morejo japonske čete zavzeti Port Arturja. Japonci niso mogli vzeti vtvrdbe Ičan, ampak so bili pri raznih poskusih odbiti.
BEROLIN 28. »Berliner Tageblattuc so brzojavili iz Liaojanga : Pred štirimi dnevi je baje dospelo semkaj poročilo generala Steselja, da se zamore Port Artur držati še šest tednov. Neki ameriški pomorski agent, ki je včeraj dospel semkaj iz Port Arturja, meni, da se Port Artur zamore še držati tri mesece.
Ruski načrt glede umikanja.
BEROLIN 28. Polkovnik Gaedke je brzojavil iz Liaojanga »Beri. Tageblattu« : Vzlic ugodnemu izidu včerajšnjega boja, v katerem je bilo razbitih 24 japonskih topov, hočejo Rusi koncentrirati svojo armado za Liaojangom. Zveza s Harbinom je popolnoma svobodna.
Pričakuje se velika bitka.
LONDON 28. Iz glavnega stana Ku-rokijevega so sporočili »Dailv Mailuc dne 25. t. m.: Ruska pozicija pri Ansančan napravlja silen utis in vse kaže, da pride v kratkem do občega spopada med obema armadama. Iz Kupantse so sporočili, da prihajajo Rusom iz severa po železnici vsakih 20 minut vlaki z novimi četami in velikimi topovi. Novodošli Rusi so čvrsti mladi ljudje v kaki-(rumenkastih) suknjah in te nnih hlačah. Tudi na ruski strani, so mnenja, da pride v kratkem do velikega spopada.
Ruske ladije v Velikem Beltu.
BEROLIN 28. »Berlin. Tageblattu«. so brzojavili iz Kodanja : Z otoka Born-holm so videli včeraj popoludne 4 velike inozemske vojne ladije, ,ki so plule v zapadni smeri.
Sežiganje mrličev pri Japoncih.
PETROGRAD 28. Japonska vlada je naročila v Inkavu 10.000 lesenih za-bojčkov v katerih bodo shranili pepel sežganih mrličev. Zaboje so odposlali na fronto pred Liaojang. Za sežiganje mrličev je japonska vojna uprava najela 800 kitajskih kulijev.
==-—-■- --=
Brzojavne vesti.
Minister Korber v Galiciji.
KRAKOV 28. Ministerski predsednik Korber je inšpiciral predpoludne više deželno sodišče, kjer ga je vsprejel pred-
sednik Hausner, na to je sprejel razne deputacije, sodnijske uradnike, zbornico odvetnikov in notarjev. Popoludne je minister Korber odpotoval v Wieliczko, kjer si je ogledal okrajno glavarstvo in soline. Nato se je minister odpeljal nazaj v Krakov odkoder je ob 11. uri zvečer odpotoval v Tarnobržeg,
Punt v sultanovi palači.
BEROLIN 29. »Beri. Tageblattuc so brzojavili iz Carigrada : Ker se ie albanska palačna straža spuntala, so morale druge čete mirit, vsed česar je bilo več mrtvih in ranjenih. Med ranjenci je tudi en general, en adjutant in poveljnik pa-lačnih gasilcev. Vzrok puntanju je zaostala plača, najbrže je temu tudi kriv odločni nastop Turčije, ki hoče vpeljati reforme proti upornim Albancem v Peču.
Civilna agenta v Makedoniji.
MONASTIR 28. Civilna agenta sta se povrnila semkaj s svojega inšpekcijskega potovanja.
Visoka carinska kazen.
SOFIJA 28. V Samovitu je zaplenila carinska oblastnija 1500 kilogramov žve-plenega eterja vrednega 10.000 levov, ki je bil iz Avstrije namenjen za Carigrad ter krivo naznačen za žvepleno kislino. Uvoz žveplenega eterja v Bolgarijo je namreč prepovedan. Oblastnija je kaznovala odpošiljatelja z denarno globo 66.000 levov. Zaplemba se je izvršila po neki pomoti in ni izključeno, da se stvar mirnim potom poravna.
Metropolit Iuokentij.
BELIGRAD 28. Včeraj se je povrnil semkaj metropolit Inokentij, ki je bival več časa v nekem avstrijskem kopališču.
Protimadjarske demonstracije.
OSJEK 28. Namestnik finančnega ravnateljstva Krcivoj je ukazal 18. t. m. odstraniti v Djakovem hrvatsko zastavo, ker ni bila razobešena poleg tudi madjarska zastava. Radi tega je bila včeraj velika demonstracija pred stanovanjem Krcivo-jevem, čegar okna so demonstrantje razbili. Med burnimi »pereatc -klici madjar-skim uradnikom je hodila ogromna množica naroda po mestnih ulicah.
Grški kralj.
PARIZ 28. Grški kralj Jurij je odpotoval od tukaj v JCodanj.
Italijanski odposlance t Beleiiigradu.
BELIGRAD 28. Kralj Peter je sprejel novoimenovanega italijanskega odposlanca Guicciolija v slovesni avdijenci, kateri je prisostvoval tudi minister zunanjih stvari Pasič. Odposlanec je v svojem nagovoru naglašal sorodstvo kralja Petra z italijansko kraljevsko hišo.
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne 28. avgusta 1904.
Euski Leon i d a.
Sedem mesecev b) skoro, odkar sč> ruski junaki v Port Aiturju bore dan in ncč. Din na dan cdbjjo silna capa le in hip za hipom j'm lete svinčenke nad glavami in j m gromo topovi. Nad Šest me3eccv ž ve tfcko grozno življenje, legajo in ustajajo s puško v rok;. Zgodovina morda ne pozna izgleda iefce obrambe. A v fgodovini bo poleg Lso-nide mesta za ime S:eaeljevo, hrt brega branitelja Port Arturja. Kako dolgo bodo vstra-jali v teh nadčloveških naporih, to je težfco prorokovati, k-jti tudi Rusi so ljudje iz mesa ia kosti. Pa bodi kakor hoče : ali se Port Artur vzdrži, cli pade končno, Port Aittir bo blestel v vojni zgodovini veeh narodov, stoletja so bodo divila ruskemu junaštvu. Na adreso njih, ki obžslujtgo usodo posadke, piše »Jedinstv^« : »Kako mali eo na dulin oni, ki pišejo kaj tacega ! Nasprotno : Stejelj in vei junaki okolo njega uživajo ravno te dn;. V prvem početku vojevanja more biti potresov, ali po še?t h mesecih, ko so prišli časi, na k&tere eo ee pripravljali, ko so s nili dnevi 8?ave, o katerih bo s&njali vso to dobo, 1 živtči v vojnem ambijentu, u ve rje d i, da »j'h j gleda vsa Evrope, gleda car, gleda Rusija: 'prepričani sm:>, da so ob vsem ti u lu in i vsem nspoiu oduševljeni, da so poncsnr, ker ! se je slednjič za?el pravi boj. Rusija ja že j večkiat prisi ila svet v olčadjvanje del nj< -nili otrok, eiii ga tudi danes se svojimi S^ ar-tanei ok-»lo S.eselja. novega Leoaida!«
Hrvatje v Port Arturja.
Iz »Obzora € posnemljemo, da sa v ruski posadki v Port Arturju ne.haja tudi nekaj Hrvatov, L.čanov. Isti bo popred delali v Kal fornij«. Kopali si zemljo, ki so jo bili vzeli Japonci v zakup, a ti poslednji so jih prisilili, da s'užijo v r>j h ,vi vojski. Nu, po-sree.Io se jim je, da so pred Port-Arturjem prešli ruske obrambene vrste. Ia ker so do kazali, kako so jih Japonci pr:srlili na vojevanje, so jih Risi preoblekli v svojo vojno ! opravo in tako se tedaj vojujejo skupno z I Rasi proti žolt.sa Japoncem.

Higijena v slovenski šoli.
Pri >bčuje di. ŽivkoLapajne.
(Dalje.)
Dobrci, akrlat;ca, davici in oslovski kašelj so prav z^lo nalezljive bolezni i a poleg tega tudi zelo nevarne, bodisi da v sled njih ctrcci umirajo ali trpa vsa ž'vljenje na njih jpcsledicfh, kokor so gluhcst, gnojno vnetje erednjega uše?a, obiBtno vnetje itd.
Vse te boltzni se le prečesto šrjo \o iTedovanjem š.lf. Otroci, ki so cd narave s abotnejšega telesnega zdravja, zaostajajo v&led šolskega cbiska v sumljivi meri v ra3ti, diugi
po:tajajo jetiČLi, dekliae, pred obiskom šole idečrličae in živahne, bledijo in medlijo, pri drug h se pojavlja histerija, ples av. Vida. Vsa ta bolezni, ki ne minejo brez zlih p:-sled c ca zdravju. Skratka : ob sk šole je zdtužen s premnogimi nevarnostimi za zdravje nežne mladine. Te nevarnosti so pa tem veče, c.m veče postajajo zahteve, ki jih stavlja mladini moderna šjla. Pomisliti je le treba, koliko znanja se zahteva dandanes od vsacega človeka, ki hoče med svetom količkaj veljati in si osigurati škorjico dobrega k!uha. Marsikdo si je priboril to na škodo svojega zdravja, ali odnesel je iz šole kit5 prezgodnje smrti.
Naloga Šolske higijene.
O i vseh naveden-h kvarov na zdravju uspešna ubraniti šolsko mladino, je haloga moderne šolske irgijene. Nje potrebi je vsa« kemu rtzvidna že iz zgoraj navedenih bolezni pri šolski mladini. Slednja naj ee izubrazuje, kakor do ee Jaj; pri tem pa se ima strogo paziti, da Bi chranja ves čas čim b>ljše zdravje. Kakor umlj'vo, upravlja in urejuje zahteve higijene v šoli šolski zdravnik; učiteljsko pa mu v tem prijazno pomaga. Šolska h'gjena sa pe?a s šolskim poslopjem, ki (n:-kakor ne sme biti zaduhla vojašnica, marveč) mora biti na takem prostoru in tako zidana, da piihaja vaaje obiiica svetlobe in č.stega zraka, da se daja z lahkotjo čistiti, zračiti in kuriti, takr, da prihajajo otroci vaak dan v snažne, brezpr. šae Eobe, napolnjene dubtečega v z i u ha. Umeje se, da krog šolskega poilopj a ne eme biti ropota, prthu, smradu iti. Veliko važnost je polagati ca umeščeaje h:gijeničnih klopi, to je klopi, v katerih sedijo otrooi tako, da si VBled nj'h ne kvarijo cči in ne krivijo hrbtenic. Polt g tcga se bavi šolska Ifgijena se z mnogimi drugimi važnimi vprašanji, kakor s et3vilom in razdelitvijo učnih ur, premori, domač'mi nalog&mi, preoblože-njem z delen?, kazn mi, p čitnieami it3. — Umevno je stmo ob sebi, da tudi z bolez« nimi učenesv.
Učiteljscvo ima tu največo j rili ko, da zapaža bolezni in telesne hibe otrok, kajti ono epatuje iste dan za dnevom. Tako 8po-znava na;p:vo učitelj, da postaja ta ali oni u5enec kratkoviden, drugi da glušf, ali ima iztok ;z ušesa, t elji visoko ramo, četrti oteklo lice ali smeti na glavi. O vsem tem je obveščati šolskega zdravnika in ta naj pravočasno oipomore bolezni in nje zlim posledicam.
Često je videti v šoli otvoke, ki imajo stako odprta u?ta, znamenje, da dihajo skezi ušta. Taki otroci so obifajno zelo raztreseni ter slabo Bllšijo in vsled tega ne morejo Bloditi pouku. Vzr >k temu je povečanje mandljev, katero stsnje sa odstranja z malo operacijo. Presegalo bi namen teh vrst'C, če bi hotel navesti aa vse diiige bjlezn', ki jim more šolski zdravnik vBpeš^o odpomoč*'. (Pride še)
PODLISTEK.
Ženski Neron.
Spisal Sacher-Maioch. — Prevel J. S.
— Za Petrograd sem že izdala naredbe — je začela Katarina mirno, — Orlova vzamem seboj ; Panina pustim tebi, da mi jamčiš zanj; moj sin naslednik je v njegovih rokah. — Daškova se je vstra-šila. — Panina poznam dobro — nadaljevala je carica — lahko bi porabil mojo odsotnost ter proglasil kneza Pavla carjem in vladal v njegovem imenu; no, Panin je neodločen in zelo oprezen. Cim se kje vzdigne upor, vzemi mojega sina in pri-vedi ga k meni. Pri meni bodo najzane-sljiveji častniki telesne straže, a ti, ki ostanejo tukaj, so večinoma mladi ljudje brez izkustva. V odločnem času podelijo se poljskim polkovnijam ostre svinčenke ; ako pa bi se upale upreti garde, imam za vsaki slučaj pripravljeno vojsko v Li-vonski, in gorje njim, ako pridem kakor
zmagovalka v prestolnico. Na svidenje ! —
Istega dne, ko je carica odišla iz Petrograda. povrnil se je Mirovič k svoji polkovniji v Schliisselburg. Tam se je vsaki teden menjalo po sto vojakov za službo v trdnjavi.
Hodnik celice, v kateri je stanoval pravi car Ivan, čuvalo je vedno po osem vojakov.
Ko je prišel Mirovič na svoje mesto, zažgal je vsa pisma, v katerih so mu bili dani ukazi za izvršenje dela in on se je zvito in navdušeno odločil, da izvrši vse. Z denarjem, ki ga je dobil od lcneginje Daškove, podkupil je tri podčastnike in dva prostaka od svoje polkovnije, rekši jim, da je Ivan pravi car in da je on odločil rešiti ga iz ječe.
Kmalu je zadela tudi njega služba. V tem času se je točno prepričal o stanju v- trdnjavi, a za delo je namenil noč 16. julija.
Te noči je nehala njegova služba. Naprosil je zapovednika trdnjave, Bered-nikova, naj mu dopusti, da služi še nadalje
tukaj. Zapovednik mu je dovolil drage volje in je pozabil (nalašč) zahtevati od njega ključe od trdnjave.
Po noči dne 16. julija 1764, točno ob
i. uri, pustil je Mirovič zarotnike skozi tajna vrata. Ti so pohiteli k straži, zbrali vojake, a Mirovič jim je na glas prečital ponarejeni nalog senata: — „Ker se je carica Katarina II. nasitila vladanja nad nehvaležnim in neukim ljudstvom, odločUa se je ostaviti Rusijo ter se omožiti z grofom Orlovom." — O teh besedah je za-drhtel Miroviču glas, a potem je nadaljeval : „Kadar prispe na mejo dr?ave, povrne krono careviću Ivanu. Zato nalaga senat poročniku Miroviču, da carevića osvobodi in ga do/ede v Petrograd."
Vojaki so vskliknili; nad petdeset njih je zgrabilo za orožje, nekateri so vzdignili Miroviča na rame in tako so šli ob gro-movitem vpitju k zapovednikovemu stanovanju. Berednikov, ki še ni spal, prišel jim je nasproti v popolni opravi.
— V imenu pravega cara Ivana, dajte vaš meč !
Berednikov jim je molče predal meč, a dvoje zarotnikov je na povelje Mirovi-čevo ostalo pri njem, da ga varujejo.
Medtem je Mirovič že prodrl s svojo četo v sobo, ki je vjdila k carevićevi celici. Straža je sprožila puško. Z obeh strani so zagromele puške, no, nobeden ni ostal ranjen. Vojakom so bile razdeljene slepe svinčenke.
Mirovič je stopil prvi k vratom in vda ril s sabljo po njih.
_ Kdo je? - je zavpil stotnik Vla-
sijev.
—	Dobri prijatelji ! — je odvrnil Mirovič. — Odprite v imenu senata.
—	Ne smemo ! — je odgovoril Cekin.
_ Vdremo s a lo — je zaklical Mirovič. Več upornikov se je že uprlo ob vrata. — Dajte nam Ivana !
—	Ne smemo ! — je zavpil Vlasijev. — Zapovedano nama je, da moramo carevića umoriti.
Carević Ivan se je prebudil zbog tega vpitja ter je sedel bled na svoji postelji.
(Pride še.)	' * '
Domače vesti.
Dogodki v JRiemaDjih. Iz R ona&nj Dam p:čejo: OJkar je tržaški škof lani o novem letu zaprl jd zanečatil tuka;šojo cer kev, pošiljajo nam vsaki hip r.ne agente. Lani, (b prihodu kapelana Kran5;5a je strašil več e aa po vasi znani koperski dimni ktr. Ko je gosp. KranSifi meseca s-piemtra o 1 sel z Ricaaanj, so pa poslali semkaj ca dopu§t celega čuvaja c. kr. kazn ln'c^ ko per-ke. Ta je b.l s'cer r j n v Ricmanjih, tli njegov cče je bil doma ttm nekje iz Hrvatske Like. Njemu ets sa b la pridružla za dobro plgčo tudi dva R crtaojea — iz dajio je poveodi —, neki rakotni piasS in neki krojač. Ta je isti, ki je povod .m zaiajih obVn^k h volitev v Dolini po vssj aili hotel postati obe naki zastopnik in se je hvalil, da ga hoče vlada imeti za roman skega žu pata.. . ! Ta človek S9 hvali tudi, da je v oeki zvezi a tržcšfc m izefom Naglom, da si dopisujeta in da ran je te dni škof a- 6 p:> s!al v dar larško mater b žjo. Ta človek pripoveduje tudi, da tižoški škof kmalu odpre r.cmanjsko ce kev ter da je pripravljen sedaj dati nam vse, tu i: sttr.jslovensko mašo. Pomislite : ekuf Nagel pa stan slovenska maša, ko čitamo vendar skoro vsaki dao, kako odpra- lja še cslovfenake Ltanje iz eerkve ! Ž-s zA j ne moremo mi verovati Li-eeear, tem manje, ko se spom njamo, kako so bili opeharjeni ona trojica nožzRcmanj, ki so na poziv, isdan v lanskem p: s irskem listu mesf.ca septembra, ziupljivo šli k ektfu dne 16. oktobra 1903. ter mu ponesli pisane predloge. Na te predlrge n so dobili do danes n ti be edice edgover?.
Škof tržaški naj se ne vara n kar in naj si ne domišlj*, da je kaj pr.dobil s tem, dd sj izveetni p'axani agentje f-pravili skupaj neki nenaravni par, da se je poroči v Borštu. Nenaravni, pravimo, ker nevesta šteja 30, ženin pa 17 let. V Ricmanjih bi cerkvena oblast dovolila da^e3 poroko tudi 14-letnim otrokom, c'a bi se le sli poroč't v Dolino a:i Bjršt. Po poroki je duhovnik na ukaz pi g-s:il novoporočeni par z litrem vina in krožnikom gn;at:. No, ta »areSai« par radi prepuščamo komur-si bodi, kakor tuli KB&ne plačane ageut \ Mi ne maramo zanje, iz naše srede so izključeni in naŠ9 skupno g ?slo prot; nj m je -- bojkot.
Mi smo že lani meseca novembra izro č.li c. kr. nameatnku ulogo, v kateri smj ga poživljali, da pcšlje v R.cmanje svojega komiaa^a ttr zastopnika zaierskega šLofi Miloša in tržaškega šk fa, da bo lo čuli tu n&še mnenje. Toda, z .sto d j čakemo do danea na rešitev omen ene uloge. Tržaškemu škr fu pa ponavljamo vnovič, da on je v R cma-nj h nem ž n ! O tem se luhko prepriča, aso hočr.
Oprava za hotel t »Narodnem domu".
M zirfcka za iruga v Solk&nu je izdelala po izvirnih n^črt.h prcfeaorja dra. Mokaa F.^bi jaaija opravo za 80 seb v tržaškem „Narodnem domu". IzJelsi eo rares originalni in krasni. Ta teiea boio na ogled v a'dad sSu zadruge v Solkanu.
Javno eepljeDje kožic. Z doe 1. &ep tembra se otvori drugi mreus toletn-g* javnega cepljenja koz c. Cepljenje se bo vršilo od 1. do 30. septtm^ra, izvzemši nedelje in praznike, vedno od 5. do G. z.ečtr v komunalo- m zavedu za ct pijenje kožic. Ka .ua tega B9 bo višlo od 7. d i 14. septembra v občin skem šo:skem poalopjU v ulici L^ztreito vecchio, v starem mestu, v novem irea7u v uhe: Giutto, v ulici G uaeppe Parini, v ulic: Fer-ritra, a novi R*ni v ulici deli* Istr.a. Po okolic, pa dne 7. sep e obra v šjli v Š ;eJn u, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu ; dne 15. septembra v Rujanu, i*t*ga dne v R colu ; dne 14 Bept mbra na Pros»bu in 15. v hv. Kr žu ; dn« 13. septembra na OpSinab, 14. v Tr.b-čah in 15. v Beiov c:. Ogledovanja glede vspeha cepljenja Be b do viši a osmi dan p j tem v istih rro:tor;h in ob isti uri.
T opatiji je bilo od 1. eepttmbrd 1603. do 24. avgusta 1904. 22.682 -seb. Od 18. avgusta 1904, do vštetega 24. avgusta je prirastio 558 (seb. Dne 24. avgusta je bilo navzočih 1584 o-eb.
Gospodinjska Šola c. kr. kmetijske, družbe kranjske v Ljubljani. Mcbccj ok j tobra se otvori etdmi tečaj gos^o-Jiajske šole, ki bo trajal 12 mea.cav. Gojenke morsjo sta- ; covati v zavedu, ki je p: d vodstvom čč. gg. sester ie reda sv. Frančiška. Zivol je v po , eebnem poslopju poleg Mar janišČa na Spe-j dnjih poljanah v Ljubljan1.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzg jeslovja, zdravo-al(jvja rLvnbnja z bi laiki, spsa in rtčunatva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinje. Izla3ti sa pak poučuje teoretično in praktčno o kuhanju, š;van;u (ro čnt-m in strojnem^, pranja, likanju živinort-ji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. G jeoke Ee isto tako vežbajo v gospod njakem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z boln^ živino.
Gojeike, ki sj žale učiti nemškega je zika, dobe v tem predmetu br^zplaxen pouk in priliko, da te v enem 1 tu zadosti privadijo nemškemu j-zisu.
G »jenka bo sprejtti v zavod, pluči na j mesec za hrano, stanovanje, ku jivo, raz s\et'javo, p rilo, t. j. sploh za vse, 30 K. ali za ves tečaj 360. — Vaaka gojenka mora prinesti po mcžaosii naaledn'o obleko s Baboj : Dk*e nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva I ara čevljev, nekaj balih in barvanih jopic ea ponoči, štiri b rvana epodnja kri a, dve bali spodnji krili, š-ist srajc( Š8^t parov nogavic, 10 do 12 žepaih robcev, šast kuhinjskih predpasnieov in tri navadc.e predpasnike. (Predpa n ki za delo ce tuli priskrbe v zi-vodu proti plačilu.) Čđ ima katera vec obleke, jo sme prines:i seboj.
Dekl ce, ki hočejo vstopiti v go?po1inj- ! sko šolo, morajo :
1. dovrš ti žj 16. leto; ie izjemjma, v slučajih, vre ln:h pese )r.ega ozira, sa m re dovoliti sprejem mla š h učenk; 2. znati citati, piaati in račuiEit;; 3. predložiti zdrav n ško spriteral^, da eo zdrave; 4. piedužti
Sicer je pa tudi inožcio, da &o hoteli oni j	j UNSSO _ TPSt
trije s f natčaim stražnikom norca briti. A ' v tem s'učaju ni;o brili no:cav le s finančnim stražnikom, marveč tudi z redarstveno oblastjo in bq zlravn:ško postajo, katere obe pa imati drugega opravila dovolj, ne da bi ga
njima kdo n3previjal za — lastno zabavo. ^ ----------> <
slikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. — Dekoracije sob s papirjem. Slikan;e sob in napisov v vseh slogih in na vse načinp. Ponarejen les in marmor. B »rvanje pohištva, podov itd. — Vse po zmerni1« cenah, točno in hitro. — Delavnici: ul. Ugo Foscolo 19,
Razne vesli.
Roparske ptice sovražnica golazni in poljskih miši. V gezd h in izLtsli v krajih ! kjer je mnogj golazni, po etno k č in polj- j gkih m:si, je navadno tudi mn:go nj-hov.h sovražaikov, roparskih ptic, v prvi vrati ka nja, ki je poleg sore in poatovke najkoriat nejša med našimi roparskimi ptic: m*. Kanja požira na dan 30 do 40 miš;. Toda ne zado voljuje se samo z mišim?, pmpak lovi tudi podgane, hržke, kače in žuželke. SaJaj, v avgustu, ko so mlade kjnjo že dora3tle, lo tujejo se tuli gadov. Priča pograblja kaSo s kremplji ter jej razkošja a kljuncm glavo, ko s- jinuli ugoden trenotek ; gad sika tfr ljuto grizj okolo sebe^ to.la kanja ga zopet seSe s kljunom, ga st:Šče ter ga na to p>ž-e z glavo vred.
Tudi raia fost»ivke re hranijo največ z m šimi in žuželkami, simtcrtje lavo pač tudi malega ptiča, vendar žro mnogo \e5 škodljivih negi li koristnih žival*.
G.jzlna sova lovi tudi 'skoraj izključno male ž;vali, izlaati poljske miši in rovke.
Tudi čuk in navadna sova sa hranita Vi činoma od nisi. — Vae te roparske ptice eo za poljedelstvo zelo koristne.
Dr (jregorina in 3r Slavika
se je preselil 24. t. m.
v
„Narodni dom"
u hod
ulica Giorglo Oalatti štv. IS, II. liadstr.
To^ararv p jliii'tra
i Ivlmzi
A---
ulica Tesa št. 52
(v laatni hiSi.)
ZALOGA:
Piazza Rosaris (Šolsko poslopja),
Cene, da se e! bati irlisa© kcsiiLrefies,
Sprejemajo se vsakvrsta® dela tu i po posebnih načrtih.
Hn-strovan ooait br^ap.ciiao ia frtrtv.
Loterijske števlke izžrebane dne 27. t. m.:
Grad c: 80, 43, 82, 33 63. Dunaj : 51, 49, 60, 33, 10.
obvezno pismo starŠav ali varuha, da pla- 00000S00080090S©
Dramatično društvo v Jrstu
čajo v?e slrcšie; 5. zavezati ee, da bodo natančno in vestno zvr5e?rle ves dtla, ki se jim nalože, ter da ae bodo Etrrgo raNnile po hišnem redu.
Pr^šaje za sprejem, ki jim je prikžiti šolsko in idravn ?ko spričevalo ter obvezno pismo stariš^v, cziroma varuha, caj ae pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu cdb^ru c. kr. kmetijske druž e kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko Šo:o vaprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico ca Kraoj >kem; če pa bj v šjli pro* štora, se bedo vsprejenraie tudi prcsilie iz drug h dežel.
Skrivnosten dogodek. Sinon okolu 9. ure eo trije mladeniči v začetku sprchajai šča tv. Andreja vstav.lt nekega fiaančn gi ttr: ž nit a, ter mu povedali sltdeSe :
Malo prej eo eli eni trije in še čet. ti njih piijttelj s tremi dek eiami po obrežju bliau kopališča Fontane. Tam sd v šali stavili, kattri is mej rj h št.r h, da bo dalje plava). Stavo so sprejeli vsi štirje. Eden iz mej njih je takoj k-r oblečen skočil v merje. Piaval je d lel od obrežja. Hkratu je pa z^čel klicati na pomoč. Pcmag^t mu pa ni ! mog.l nobedeo. Kmiilu je pa vtihndo njegovo ki canje na pome č in revež je najbrže utonil.
To so oni trije povedali f ntnčnrmu s:ra žniLu potem sd pa o 'šli Bvojo pot. F:nančni stražnik je {a povedal vso Et &r ne'iemu redarju, ki je o tem obvestil stražnico pri sr. Andreju. O J tu bo potem telefonirali na zdravniško post jo t:r etraži p: merske oblasti. Ta posljednja je šla s čolni m na czn čeno mesto, a ni m gla najti ničesar. Tudi zdrav-oik ee z Iravniške poata-e, ki je bil š^l na lice metra ae je moral vrn t;, ne da bi bil kaj (pravil.
Morda pobtane st\£r b lj jaBna tek, m da&asnjega dne. Za eedaj je pač jako skrivnostna. Ci je njih prijetelj utonil po n s:eč:} zakaj so pottm oni trije mladeniči ušl;, po t m ko so povedali stvar f nanč emu straž-ni u ? Zikaj niso čakali tam zastopnikov re-d-rat^cne oblast', katerim bi bili dali kakih pojasnil? Še ut'.pljenčevega imera nito po vedeli. —
sprejme snfleso oziroma sufierja ; plaea po dogovoru. Ustmene ali pismene ponudbe sprejme : Jak. Št oka, »Narodni dom« (ul. Giorgio Gulatti 18, II.
Ceue vžigalic: 1 ori g. zaboj s 500 zavitki (ooraial) K 48*— franko Ljubljana 2°/o popusta.
VŽIGALICE družbe Cirila in Metpda
eru^ue tiv. v-.. .- - - .-t .
Zaloga pnJv.Perdana v Ljubljani
TJ
er>
o Cl.
sj
1 or'g. zaboj s 500 zav. (Fiaming) K 52*— frar.ko Ljubljana, popusta 2°/o-
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
{Vogal ul. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izbora ee od satena in platna, koitumi satene ni platneni za otroke. Veliš izbor snovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izielki najboljših t kvaren Češke, Kormina in Cervinjana.
PODRUŽNICA ;
ALLA CITTA DI LONDUA'
ni. Poste nuove št. 5. {vogal ul. Torre bianca)
n
URAR
F. PERTOT
v Trstn, ul. Poste nuove št, 3. f.riporcča vel ki izbor ur: Ornega, Sehaff-hause Longlnes, Tavannes itd., kak r tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
Od danes nap;ej pa do 15. septembra t. 1. se izv šujejo vd poznatoga umetnifea g.
Giotto Bianchini Vittorio v mo^em dobro poznanem
/otografičnem ateljerju
ulica (rasparo Štampa 7. (zadej stare cerkve sv. Antona) jazven navadn h f togrkfieaih izdelkov tli li oni ta temen ali svetel porce'an (fotosmalto) v bsrvah, ktkor tudi nfjmodtrne^ša sike.
CENIK:
6 slik „Seeosijai4........K 1.60
6 „ „VIzit".........„ 2.40
6 „Marjeta«........„ 3.80
0	„ „Kabinet"......... 5.80
Fotosmalto:
1	slika na kotlino.......K	1.'20
1 „ „ srebro.......„	3.20
1 „ „ 2 lato (G karat.) . . . . „	5.20
Spoštovanjem
Karlo Pittoni.
Anton Skerl
mehanik P»azza de le Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacij onalna godba in petjs
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijaliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se proda vajo ei predu eti tudi na mesečne obroke.
Ljudje vseh stanov
1 zamirajo brez pro netie glavnici dob*o iu trajajoča preslu/.it: ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—2') krom. Novi pat^ntovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki vui ali okraju eden samo* rodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty, Altena \\>stfalen.
m1 —11 i11> ttpwwwtiit if iyww
M. GAL^ Trst, Corso 4
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušae preveze, elastične uogovice in modrci, ortopnclični aparati, aparati za vzravnavanje života,
pasovi za popek, ospenzorjl. .	Naročbe se izvrše po meri.	■
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja
t št m te rent, zastavnih pisem, prijoritet. komunalnih
obligacij, trečk, delnic, valut, novcev ia de vis. 't	is daj a k rnktrnn irebftnja.
r^BBBHmUl I HH II
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Daje predujme a a vred. papirje. Zavaruje srečko proti kurznl
Zamenjava in eakomptnje
izžrebana vrednostne papirje in ?novčuje tapale —	kupone. —--
'.zfcubi
V nkuiu'e -n diviiikulujc .omaške ionftnfnsics kavcije. S^kmupt jm J&JUU4S s«jLiC.	S^T	'« naručile.
1 ~n - r atrir i.»'"in> lir ^^ . iiSafitStii ji
PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća aolldnoat.
LJUBLJANI
Podružnica v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
v teiočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim cbiestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - .. ------- dne vzdiga. -. t-
Promet a 5eki in n&kasnicazai.