~	.	7. št. obsega 12 strani, ker bi drugače mo-
SteV. 7 (julij).	rali odložiti več nujnih objav.
Leto IV.
VESTNIK
Slovenske krščansko-socialne zveze
Agitacijska prireditev za pripravo V. katoliškega shoda.
Vsako katoliško prosvetno društvo je dolžno storiti vse, da pridobi in pripravi kar največ ljudi, zlasti mož in fantov, organiziranih in neorganiziranih, za udeležbo na V. katoliškem shodu vsaj na glavni dan, nedeljo 26. avgusta t. 1.
V ta namen naj v sporazumu s krajevnim pripravljalnim odborom in čč. duhovščino svoje župnije priredi in dobro pripravi prireditev (eno izmed nedelj še v juliju), ki ji bo središče govor na podlagi sledečega osnutka.
Na odru naj okrasi primerno sveto podobo (sv. Križ, Srce Jez., Marijo ali podobno). Pred in po govoru naj zapoje zbor ali igra godba par primernih skladb (n. pr. »Povsod Boga«), dramatični odsek naj vprizori ('po možnosti igro ali odlomek primerne vsebine ali pa živo sliko, ki nazorno kaže zvestobo stanov, slojev, starosti itd. do sv. Križa in sv. Cerkve.
Primerne d)eklamacije bi bile: Slovenski rod, Tvoj dan je vstal (M. Elizabeta, Iz moje celice, v založbi Ur-šulin. samostana v Ljubljani); Slovenskemu katoliškemu shodu (Dr. J. Ev. Krek, Poročilo o I. slov. kat. shodu
1892 v Ljubljani); Velikonočna (S. Gregorčič — morda le zadnjih 6 kitic: Kal-varijo svojo itd.); Naš narodni dom (S. Gregorčič. Primerna, ker bo katoliški shod najkompetentnejši zbor ljudstva o narodnih zadevah); Katolik sem! (Rado Silvester, Kupleti in pesmi, v založbi Narodne tiskarne v Gorici).
Igra : V tem znamenju boš zmagal! (1913. Založilo K. s. društvo v Mekinjah pri Kamniku v proslavo Konštantinove-ga jubileja.)
Po prireditvi naj zastopnik krajevnega pripravljalnega odbora za V. katoliški shod sporoči svoje zadeve zbranim, jih navduši za udeležbo, sprejema pri-glase in da navodila. Morda do tedaj že dobi podobice, spored in izkaznice, da jih razdeli. Prav bo, če se potem vsako nedeljo (pred 26. <avgustom po glavni službi božji zbero priglašenci, da dobe tekoča obvestila.
Društva, odbori: storite vse, da bodo zlasti vsi verni možje in fantje priglašeni in bodo prišli dobro poučeni na V. katoliški shod. Čas je za najživah-nejše delo!
Osnutek govora o Katoliškem shodu.
I. Kaj je katoliški shod?
Katoliški shod ni zgolj cerkveni sestanek, ni božja pot, ni misijon, niso duhovne vaje, niso konferenčna predava-
nja, ni evharističen shod. Tudi ni zgolj političen sestanek, ni občni zbor kake stranke, četudi je katoliška, tudi ni zgolj znanstveni tečaj, ni ljudska univerza.
Katoliški shod je zbor katoličanov sploh, ki se shajajo iz trojnega namena:
1.	v luči katoliške vere si hočejo pojasniti in razbistriti važna, zlasti verska, znanstvena in socialna vprašanja, ki so .na dnevnem redu, da se rešijo v časni in večni blagoi katoličanov.
2.	Z združenimi močmi si hočejo po teh načelih dati vrhovne smernice in splošne načrte za delo v zasebnem in javnem, v cerkvenem in političnem življenju.
3.	Z nevstrašenim pogumom hočejo manifestirati za svoja katoliška načela in v zvezi s svojimi škofi pokazati zvestobo do Cerkve, po kateri prosijo božjega blagoslova za svoja posvetovanja in svoje delo za blagor naroda in države.
II. Zgodovinski pregled o katoliških shodih.
1. katoliški shod v današnjem pomenu besede so imeli katoličani nemške države 1. 1848.; 1. 1922. so obhajali nemški katoličani že svoj 62. kat. shod. Po teh so dosegli katoliški Nemci, da je izšla katoliška Cerkev v Nemčiji kot zmagovalka iz kulturnega boja pred polsto-letjem in da je tudi po svetovni vojni ohranila svojo svobodo in odvrnila nevarnosti, ki so ji pretile. Nasprotno pa vidimo v Franciji, kjer se katoličani niso začeli pravočasno zbirati in se niso skupno in enotno borili za udejstvovanje versikh načel v javnosti, da je katoliška Francija, nekdaj prva hčerka Cerkve, v verskem oziru veliko trpela.
Enako kakor v Nemčiji, vendar ne vsako leto, ampak v nedoločenih obrokih in v manjšem obsegu se vrše katoliški shodi v Avstriji, Švici, na Holandskem in v Ameriki. Istotako v nedoločenih obrokih imajo Italijani svoje katoliške shode od 1874. leta naprej, Španci od leta 1889, Hrvati, Ogri in Avstralci od leta 1900.
Ko so se drugod po svetu obhajali veličastni katoliški shodi, katere so papeži in škofje blagoslavljali in ko so bili tudi med Slovenci iste verske nevarnosti, kakor v drugih zapadnih deželah, so se odločili tudi Slovenci za svoj prvi katoliški .shod 1. 1892. Oklic za ta shod navaja ve-
likega papeža Leona XIII., ki je priporočal katoliške shode, kjer se javno razodeva zavest, od koder se katoliško prepričanje in delovanje tako uspešno razširja med ljudstva. Ta shod je ustvaril nekak katoliški slovenski program, po katerem se je začelo vršiti katoliško gibanje pod vidikom krščanskega svetovnega naziranja. Na tem shodu so priporočili ustanovitev svobodne katoliške gimnazije s konviktom, katera ideja je bila pozneje izvršena s škofijskimi zavodi v Št. Vidu pri Lj. Dalje so predlagali ustanovitev Leonove družbe in katoliških akademičnih društev, kar se je v kratkem času izpolnilo. Za uresničenje teh načrtov ima slovenski katoliški shod nevenljive zasluge.
2.	kat. shod 1. 1900. je izdelal zlasti obširen socialni program ter spravil v naše javno delo smisel za socialna vprašanja ter s tem izpopolnil katoliško politično organizacijo.
3.	kat. shod 1. 1906. je pospešil zlasti organizacijo izobraževalnih društev in mladinskih zvez v SKSZ ter posebej protestiral proti svobodomiselni šoli in proti razporoki, o katerih dveh stvareh se je takrat v Avstriji veliko govorilo.
4.	kat. shod 1. 1913. je izpopolnil dotedanja navodila katoliških shodov za vse panoge javnega in zasebnega katoliškega udejstvovanja. Svoj sijaj je dobil po impozantni udeležbi slovenskih in čeških Orlov.
III. S čim se bo pečal V. katoliški shod v Ljubljani?
1. Predvsem zverskimin n r a v -n i m življenjem našega naroda. Po svet. vojni se je vrinilo mnogo napak v naše vsakdanje življenje. Vera v Boga in v odgovornost pred njim je tuintam izgubila tisto moč, ki jo je imela nekdaj. Poštenost in zaneslijvost bi moral človek iskati večkrat s svetilko ob belem dnevu. Vse hlepi le po dobičku, celo z nedovoljenimi sredstvi. Nravna pokvarjenost se širi. Koliko ubojev in umorov! Katoliški shod bo sklepal o sredstvih, kako naj se zopet zboljša versko življenje, kako naj se narod nravno zopet prerodi, kako naj se zajezi materializem, neome-
jena dobičkaželjnost in uživanjaželjnost, verižništvo, moralna degeneracija vob-če. Treba bo začeti pri družini. V njo se mora zopet naseliti ona svetost, ki oživlja in osrečuje vse ude družine. Družinske hiše morajo zopet postati temelji bogoljubnega življenja.
2.	Važno vlogo bo imelo na kat. shodu šolsko vprašanje. V Avstriji smo imeli versko brezbrižne šole, četudi se je zahtevala verskonravna šola. V Jugoslaviji pa se pripravlja nov šolski zakon, po katerem bi se ne zahtevala več versko nravna vzgoja, ampak sokolski duh, namesto duha Boga-človeka, Jezusa Kristusa. Starši bodo pred Bogom dajali odgovor za duše svojih otrok. Zato so po vesti dolžni zahtevati take šole za svoje otroke, da se bodo vzgojili v tistem duhu, ki ga je prinesel Kristus in ki ga uči Cerkev. Katoliški starši so torej dolžni zahtevati katoliške šole in država jim je dolžna vzdrževati take šole, ki jih sami plačujejo s svojimi davki. Katoliški shod bo moral najti pravo pot, kako bi se dalo to doseči. Na vsak način pa se mora odbiti napad na naše šole, napad na duše katoliških otrok, napad na odpravo verouka iz srednjih šol (srednja kmetijska šola v Mariboru nima verouka) ali vsaj iz njihovih višjih razredov. (V Nemčiji se pripravlja celo moderni šolski zakon s trojnimi tipi: verska šola, versko brezbrižna šola in brezverska ali svobodomiselna šola).
3.	Kat. shod bo moral pregledati naše prosvetne, zlasti mladinske organizacije. Svobodomiselci so se z vso silo vrgli na organizacijo naše mladine, s časopisjem in knjigami skušajo vplivati na ljudske množice. V teh nemirnih in nevarnih časih ne zadostuje samo cerkvena organizacija po župnijah s cerkvenimi družbami. Novi čas zahteva vedno več izobrazbe, ker mora vsak državljan soodločevati kot volilec o svoji in naroda usodi. Zato mu je treba veliko zanesljive izobrazbe in vzgoje k zna-čajnosti, ki mu jih nudijo katoliške prosvetne organizacije. Najbolj pa potrebuje prosvetne in vzgojne organizacije mladina, da se temeljito pripravi za svoj življenski boj. Zato bo katoliški shod
vsem tem organizacijam posvetil vso pozornost.
4.	Novodobna velesila, tisk, bo moral biti, kakor pri prejšnjih, tako tudi pri sedanjem shodu važen predmet posvetovanj. Slab tisk, slabi časniki časopisi in slabe knjige zastrupljajo mladino in vse sloje človeške družbe. Ob sedanjih dragih časih je borba za dober tisk, za dobro leposlovje, za znanost in umetnost zelo otežkočena. Kljub temu katoliška javnost ne sme zapustiti svojih postojank, ampak mora s podvojeno močjo vršiti svojo sveto vzvišeno nalogo. Katoliški shod naj da za to smernice in naj navduši katoliško občinstvo, da podpira svoj tisk, svojo knjigo in svojo umetnost.
5.	Po svetovni vojni se veliko govori o razlastitvi, o socializaciji, o boljševizmu, o komunizmu. Po drugih državah so imeli po vojni socialne prevrate. Pri nas teh sicer ni bilo, vendar nam mora katoliški shod v luči katoliškega svetovnega naziranja razbistriti pojme tar nam dati smernice za novo socialno delo. Nasproti ateizmu marksizma, ki sloni na sovraštvu razredov, na negaciji medsebojne moralne odgovornosti vseh stanov človeške družbe, treba zopet in zopet povdarjati krščansko ljubezen in krščansko pravičnost, kakor jo skušata udejstviti krščanski socializem in krščanski solidarizem. Živimo še vedno v neurejenih socialnih razmerah, kjer so življenski pogoji vedno težji. Zato je socialno vprašanje vredno in potrebno posebnega napora naših najboljših sociologov, da naše socialne razmere usmerijo v srečnejše, gotovejše gospodarsko blagostanje.
6.	Moderne demokratične države so tako ustrojene, da morajo vedno več sodelovati vsi državljani pri zakonodaji in upravi države. Zato je dolžnost katoliških državljanov, da se udeležijo političnega življenja ter pri tem gledajo, da se povsod varujejo pravice njihove vere. Prezident Češkoslovaške republike Masaryk je rekel češki katoliški deputaciji: »Vi boste imeli toliko pravic, kolikor si jih boste priborili.« To velja tudi za katoličane v Jugoslaviji. Na dnevnem redu je sedaj v dr-
žavni politiki razmerje med Cerkvijo in državo. Tudi tu morajo katoličani odločno izjaviti, da zahtevajo tak sporazum med Cerkvijo in državo, da bo Cerkev lahko neovirano izvrševala svoj božji poklic.
IV. Dosedanje priprave za V. katol. shod 25.-28. avgusta 1923.
O vseh teh važnih vprašanjih se vrše že od 1. XII. 1922. v šestih odsekih temeljita posvetovanja. Izdelujejo se poročila kot sad teh posvetovanj ter pripravljajo sklepi in načrti ki se predlože kot programi katoliškemu shodu v sprejem, izpopolnitev ali odklonitev. To se bo zgodilo na katoliškem shodu pri sejah posameznih odsekov.
Pri slavno s t. zborovanjih pa bodo naši najboljši govorniki govorili o predmetih, ki so se po predposvetova-njih določili kot programatični govori V. katoliškega shoda. Tu bodo obdelani v glavnih obrisih najvažnejši predmeti, o katerih se sedaj obravnava v odsekih. Na ta način se bo skušal doseči prvi in drugi namen katoliških shodov.
Tretji namen pa se bo izvršil na m a -
u it' 3 -1 a c i j s k i dan katoliškega shoda V ta namen pridejo ogromne množice, da skupno pokažejo v slavnostnem sprevodu, z udeležbo pri slovesni službi božji in pri velikem manifestacijskem zborovanju svojo katoliško zavest, svoj verski pogum, svojo zvestobo do Cerkve, svojo požrtvovalno ljubezen pri delu za koristi naroda in procvit države.
Poseben sijaj bodo dali V. kat. shodu slovenski Orli, ki bodo popoldne nastopili pri javni telovadbi v novem stadiju, narodne noše in različne katoliške organizacije, ki se bodo kot take udeležile shoda. Na plan stopijo pod vodstvom Pevske zveze tudi številni pevski zbori, da iz tisočerih grl zadoni skupna pesem v sinje višave kot izraz naše katoliške edinosti in sloge.
V. katoliški shod v Ljubljani od 25. do 28. avgusta 1923 obeta biti zopet krasen mejnik v razvoju katoliškega gibanja med Slovenci.
Podrobna navodila in pojasnila dobe krajevni pripr. odbori, deloma jih objavi tudi časopisje, zlasti »Slovenec«. Vožnja po železnici bo polovična, tudi za obisk M. B. na Brezjah.

Naše društvo.
(P. Engo — Vič
Po mnogih izkušnjah, bojih in prevarah sem prišel do spoznanja, da je vsako uspešno in mirno delo nemogoče brez društvenega »Poslovnika«. Kako priti do Poslovnika, ki bo res odgovarjal vsem krajevnim razmeram našega društva? Premišljeval sem cilje in vse poklicne in življenjske okoliščine naših društvenikov ter jih temu primerno razdelil na odseke: 1 telovadce (Orel), 2. telovadkinje (Orlice), 3. pevce (pevski odsek), 4. godbenike (godba), 5. igralce (dramatični odsek), 6. delavke v tobačni tovarni itd. (»Krekova prosveta«), 7. starejše fante, očete, može (odsek »Gospodar«), 8. matere, žene, gospodinje (odsek »Gospodinja«).
Vsaka teh skupin društvenikov (vsak odsek) ima posebne cilje in želje. In vsak tak odsek mora imeti jasno začrtano pot, poslovnik za
pri Ljubljani.)
svoje notranje poslovanje, določeno pravno razmerje do drugih skupin (odsekov) in do celote (društva). Zato sem za vsako teh skupin (izvzemši Orle in Orlice) sestavil »Poslovnik«, nekako po zgledu »Poslovnika« Orlov, samo, da sem šel bolj v podrobno ter se oziral izključno na krajevne razmere. — Sklicali smo ustanovne občne zbore, izvolili odbore, sprejeli »Poslovnike« in odseki so pričeli delati. Nato smo sestavili tudi še »Društveni p o s 1 o v! n i k«. — In
»ura« je pričela iti in
gre!
Vsak odsek ima pri nas svoj odbor: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in duhovni-k a - v o d i t e 1 j a. Vrhu tega je v vsakem odseku po en zastopnik društva odbornik z vsemi pravicami in dolžnostmi. Odseki imajo široko avto-
n o m i j o. In vsak društvenik mora biti član enega ali druzega odseka.
Društveni odbor volijo vsi odseki skupno. Vsak odsek pošlje v ta odbor po enega člana, dva stari društveni odbor, dva (vsakokratni župnik in še eden — od župnika imenovan — izmed farnih duhovnikov) sta v i r i 1 i s t a. Ta odbor se v svoji prvi seji konštituira.
Ker pa morajo člani tega odbora skrbeti v prvi vrsti za celoto, zato se vrši vsak mesec vsaj enkrat »društveni s v e t«. Člani tega sveta so: ves društveni odbor, vsi predsedniki odsekov, načelnik Orla, načelnica Orlic, glavni režiser, pevovodja in kapelnik.
Sklepi društvenega sveta so obvezni za vse odseke. Pri »svetu« morajo poročati vsi zastopniki odsekov in se razpravljajo v prvi vrsti zadeve odsekov, n. pr. razdelitev dni oziroma večerov v dvorani, gmotna ali moralna pomoč enemu ali drugemu odseku, skupne prireditve itd;
Ker pa so člani odbora in sveta večinoma le | mlajše, delavne moči čuje nad njimi — društveno starešinstvo, to je zbor v društvenem življenju izkušenih in v društvenem delu osivelih mož in žena. Ta čast je dosmrtna. Starešine voli občni zbor. Starešinstvo ima svojega predsednika, namestnika in tajnika, ima sestanke, pri katerih razpravlja o potrebah društva ter daje društvenemu odboru navodila in nasvete.
V važnejših stvareh, ko se odbor ne ve ali noče sam odločiti, skliče društveni predsednik odbor in starešinstvo. Sklepi takega sestanka z natančno določenim dnevnim redom so obvezni.
Knjižnica je skupna za vse odseke. Vodi jo društveni odbornik.
Pri dramatičnem odseku moram omeniti nekatere posebnosti. Odsek ima enako drugim svoj odbor. Ta odbor izbira igre, a jih mora predložiti v odobre-nje društvenemu odboru. Dohodki vseh predstav gredo v društveno blagajno in društvo preskrbuje vse potrebščine za oder po nasvetu odseka. — Odsek ima zase na leto dve do tri predstave, katerih dohodki pripadejo odse-kovi blagajni.
Dom je last društva. Zdržuje ga, oskrbuje razsvetljavo in kurjavo, skrbi za snago in za priprave pri prireditvah društveni odbor z dohodki predstav in skupnih prireditev ter s 5. odstot. odse-kovnih prireditev.
Društveni odbor izvrši vsakoletno revizijo pri odsekih ter vodi posredno vse odseke in skrbi za vse člane. Pripomnim še, da se udeleži odbor po zastopnikih pogreba vsakega člana, dotič-ni odsek pa polnoštevilno. Za vsakim članom plača njegov odsek in celotno društvo po eno mašo zadušnico. Vsak odsek ima letno vsaj eno odsekovno sv. mašo.
Tako smo pri nas ubrali pot avtonomije; v društvenem življenju pač najbolj primerno pot med neokretnim centralizmom in med razkrajajočim separatizmom. Poprej smo se oklepali včasih prvega, včasih druzega — pa nobeden ni prinesel sreče, miru in napredka — sedaj pa gre, hvala Bogu, mirno in uspešno naprej. Tako je vsaj pri nas — in mislim, da bi bila ta pot dobra za vsa društva večjih krajev, kjer je več odsekov in — ni miru, edinosti in napredka.
Članarina.
Od nekoliko društev nam je v zadnjem času došlo vprašanje, kaj je z zvišanjem članarine, kakor je bil o tem govor na zad. obč. zboru. Veseli nas, da so mnoga društva zadovoljna s povišanjem, ker kažejo s tem veliko umevanje za potrebe centrale. Vendar pa povišanje še ni sprejeto. Obč. zboru je bil sicer predlo-
žen tozadeven predlog, ki pa ni prišel v razpravo. Pač pa je bil sprejet splošen predlog, ki dovoljuje odboru SKSZ tozadevno odločitev (Gl. »Vestnik« SKSZ 1. 1922. št. 11/12 str. 87).
Na seji SKSZ dne 17. jan. 1923. je pa obveljal sklep, da se z ozirom na slabo gmotno stanje mnogih društev povišanje
še ne ne izvede, pač pa se bo storilo to naknadno, ako se bo pokazala nujna potreba. Dobro situiranim društvom se pa priporoča, da po lastnem preudarku pošljejo Zvezi višjo članarino.
Z ozirom na ta sklep so bili tekom marca in aprila poslani vsem društvom opomini za plačilo članarine s pripombo, da pričakujemo od večjih društev blagohotnih preplačil. Nekaj društev se
je odzvalo temu vabilu in so poslala večje zneske, druga se pa drže predpisane vsote Din 12.50. Več jih je pa tudi, ki še niso storila svoje dolžnosti in še niso poslala članarine. Vsa ta društva nujno prosimo, da nam takoj pošljejo predpisani oz. večji znesek in nam prihranijo nepotrebne stroške opominov. Menimo pa tudi, da je prišel sedaj, ko dobivajo društva »Vestnik« zastonj, čas za redno plačevanje članarine!
Proslava 25 letnice pastirovanja dr. R. B. Jegliča
v ljubljanski škofiji.
Po navodilu v 5. št. »Vestnika« je večina društev obhajala prisrčno spominsko slavije, čegar središče je bila ozalj-šana slika slavljenca sredi odra in govor. Skoro povsodi so tudi peli in dekla-mirali, marsikje igrali in telovadili, povsod pa so opozarjali na V. katoliški shod.
Posebna poročila so nam došla samo od društev: Cerklje ob Krki, Dovje, Križe, Kranjska gora, Leše, Prečna, Preska, Šmihel p. N. M., Vače, Zagorje ob Savi. Za zgled objavljamo samo sledeči dve:
Zagorje ob Savi. Tukajšnje Kat. slov. izobr. društvo je 27. maja t. 1. proslavlio jubilej prevzviš. g. ljubljanskega knezoškofa s sledečo prireditvijo: 1. Iz Grumove zbirke: Zlatomašniku. Društveni meš. zbor. 2. Sim. Gregorčič: Vrlemu možu. Deklamiral mladenič. Sim. Gregorčič: Zlatomašnik. Dekla-mirala mladenka. 3. Skupina belooblečenih deklic: dve deklici sta deklamirali 2. in 3. pesem Spomin, lista. 4. Iz Grumove zbirke: Pozdrav. Zapel društv meš zbor. 5. Govor. (Gosp. Viktor Perko.) 6. »Gratulacija«. Otroška igra v 2 dej. (Prevod iz nemščine.) (Vsebina: Dobri otroci bi radi škofu gratu-lirali. Gredo v votlino, v kraljestvo palčka Malčka in mu razodenejo svoje želje. Palček
jih popelje pred nebeška vrata, kjer jim sv. Peter za škofa izprosi pri Bogu srečo, zado-voljnost, zdravje in zagotovilo nebeškega plačila, za mlade Zagorjane pa — zidavo novega društvenega doma.) Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno!
šmihel pri N. Mestu. Kat. slov. prosv. društvo je priredilo proslavo 25 1. prevzviš. g. knezoškofa dr. A. B. Jegliča dne 20. maja. V okusno okrašeni dvorani so bile zastopane vse cerkvene in prosvetne organizacije, zbranega je bilo obilo drugega občinstva, da je bila dvorana polna. Na odru je bila izpostavljena med zelenjem in cvetjem velika slika knezoškofova, delo g. prof. G. Porenta. Slav-nost je otvoril pevski zbor s pesmijo: »Slovenska deklica«. Nato je deklamiral mal Orlic čestitko iz »Orlica«, zastopnica Orlic pa M. Elizabetino: Hvaležnih src... Nato je zapel pevski zbor: Venček narodnih pesmi. Sledila je deklamacija: Dr. Iv. Pregelj: V Bogu živiš..., ki jo je deklamiral Orel, ter »Kmetski hiši« in posebno pesem zloženo za to priliko, ki jo je prednašala gojenka zavoda d'Notre Dame. Nato je imel g. kaplan Gornik slavnostni govor o g. knezoškofu. Slavnost je zaključila alegorična pesem z živimi slikami: »Pomlad in življenje prihaja«, ki so jo peli z ljubeznijo do g. knezoškofa. Poslušavci pa so prirejali prisrčne ovacije g. knezoškofu.
SKSZ v Mariboru.
Glede katoliškega shoda naročamo našim izobraževalnim društvom sledeče: Katoliški shod, ki se vrši meseca avgusta v Ljubljani, bo dal smernice našemu celotnemu kulturnemu in socialno-gospodarskemu delu in obenem pokazal tudi na zunaj moč naših katoliških
organizacij, i Da bo shod dobro uspel, treba, da izvršijo posamezniki in posebno društva svojo dolžnost.
Poskrbite zato, da se
1.	društvo kot tako, če mogoče, z zastavo udeleži katoliškega shoda.
2.	Napravite poseben sestanek za vse člane in članice društva, na katerem
podrobno razložite pomen shoda na podlagi navodil, ki prihajajo od pripravljalnega odbora iz Ljubljane. Obenem tudi agitirajte za številno udeležbo in prijavite udeležence domačemu župnijskemu uradu.
3. Povejte jim, da bomo imeli Štajerci ob priliki katoliškega shoda posebno romanje na Brezje. Odpeljali se bomo s posebnimi vlaki že v petek zvečer na Brezje, imeli bomo v soboto tam svojo pobožnost in se vrnili z Brezij tako, ida bomo v nedeljo zjutraj
že v Ljubljalni, da se moremo udeležiti glavnih prireditev katoliškega shoda. V nedeljo zvečer se odpeljemo domov. Kdor pa hoee se ostati v Ljubljani, se more z izkaznico pozneje s poljubnim vlakom vrniti.
Dramatični odseki naših društev se naj obračajo v dramatičnih zadevah (igre, garderoba itd.) na Ljudski oder v Mariboru, Cirilo-va tiskarna.
SKSZ v Celju.
1.	22. julija je na Libni v župniji Videm dekanijski shod vseh Dekliških zvez videmske dekanije. Dekliške zveze in Marijine družbe skrbite za častno udeležbo. Razgovor bo tudi o evhari-stičnem shodu v Zagrebu in o katoliškem shodu v Ljubljani.
2.	Zdravstvena . predavanja naj ima vsako društvo gotovo že pred katoliškim shodom. Nekaj okrajnih odborov je že izreklo načrt, drugi odbori pa še vedno odlašajo. Obrnili smo se potom pristojnih okrajnih glavarstev na okrajne šolske svete glede uporabe šolskih prostorov in učil za predavanje. Povoljno je odgovorilo dosedaj celjsko okrajno glavarstvo, od drugod še nimamo poročil.
Opozarjamo društva, da javijo pred predavanjem ime predavatelja,
snov, o kateri namerava govoriti, kraj in čas predavanja 'okrajnemu glavarstvu. Te vloge ni treba kolekovati. Tudi po predavanju naj poroča društvo okrajnemu glavarstvu čisto na kratko, kako se je predavanje obneslo. Ta poročila bo poslalo okrajno glavarstvo zdravstvenemu odseku v Ljubljani. Vsa druga navodila so dobili okrajni odbori v posebnih okrožnicah.
3. V celjskem okrožju vodijo vse priprave za katoliški shod župnijski odbori, ki se morajo ustanoviti povsod, kakor je naročil kn.-šk. lavantinski ordi-nariat. Društva in odseki,naj v svojem delokrogu zelo agitirajo za skupno udeležbo, vendar pa naj delajo sporazumno z župnijskim odborom.
Slov. krščanska ženska zveza (SKŽZ)
je bila ustanovljena v oktobru 1922. Zamišljena kot centralna organizacija vsega krščansko mislečega ženstva obsega že danes 2/3 vseh ženskih organizacij v Sloveniji, pričakovati pa smemo, da se bodo zglasila do katoliškega shoda še vsa ostala društva, ki so dozdaj opazovala delovanje Zveze samo od daleč.
Kakor je tajništvo SKŽZ iz nekaterih dopisov zaznalo, je glavna ovira, da se podeželske organizacije ne morejo takoj odločiti za vstop, ker jim je članarina (3 Din za osebo) previsoka. V vseh krajih, kamor so članice Zvezinega odbora bile pozvane, da osebno obrazložijo namen in pomen Zveze, so se navzoče ženske enoglasno izrekle, da članarina
ni previsoka, pač pa da je v ženskih društvih in odsekih res mnogo članic, ki tudi 3 dinarje težko plačajo. Zato je Zveza sklenila vsaki organizaciji, ki se včlani, nasvetovati, da članarine za S K ŽZ naj ne nabira od posameznih članic, temveč naj priredi vsako leto enkrat kako igro ali akademijo zgolj v ta namen, da od čistega dobička plača Zvezi članarino za vse svoje članice. Take članice niti ne bodo vedele kedaj in na kako prijeten način so se oddolžile pri Zvezi v Ljubljani.
Da mora Zveza zahtevati članarino, je utemeljeno v dejstvu, da je eden glavnih ciljev Zveze ustanoviti gospodinjsko šolo za kmetska dekle-
ta, torej zgradba poslopja, v katerem bo stanovala in se izobraževala naša ženska mladina z dežele. V tej gospodinjski šoli se bodo učile kuhati, šivati, prati, krpati, likati itd. naše bodoče matere-kmetice in delavke. Zato bi pač ne bilo prav če bi naša društva po deželi niti treh dinarjev za posamezno članico ne hotela odrajtati.
Ker je torej jasno, da te šole še ne bomo imeli prihodnje leto ampak še le v nekaj letih, zato bo dotlej skrbela SKZZ, da bodo dobila pri njej včlanjena društva vsaj kratke gospodinjske tečaje, ali od poverjeništva za kmetijstvo ali pa od Zveze same. Učiteljice, ki jih pošlje poverjeništvo za kmetijstvo, plača država. Vsa društva, ki mislijo prirediti gospodinjske tečaje, opozarjamo, da naj takoj napravijo prošnje in jih odpošlje na poverjeništvo, Marijanišče, Ljubljana. Kdor prej prosi, pride prej na vrsto.
Zveza sama pa bi mogla take tečaje prirediti zaenkrat samo v Ljubljani. Ti tečaji bi bili torej prvi korak h gospodinjski izobrazbi, kakor jo misli urediti Zveza pozneje v popolni obliki potom laslne gospodinjske šole.
Žene in dekleta! Ženska zveza je v Sloveniji samo ena, zato je Vaša dolžnost, da jo podpirate. Skrbite' za to, da se bodo javila vsa ženska društva in odseki k naši Zvezi in sicer že do katoliškega shoda. Mlačnost in počasnost zdaj ni na mestu. Pokaže naj krščanska žena in dekle, kake žrtve zna doprinesti za srečo in blagostanje svojega stanu.
I. Ženski kongres. Po želji večine včlanjenih ženskih organizacij se bo vršil
ženski kongres nepreklicno v soboto, 25. avgusta — torej prvi dan katoliškega shoda — ob štirih popoldne. Spored bo sledeč:
1.	Pozdravni govor.
2.	Občni zbor Slovenske krščanske ženske zveze. (Članarina, kulturni davek, glasilo, gospodinjski tečaji).
3.	Govori, kateri bodo naznanjeni v prihodnji številki Vestnika.
4.	Javna debata o naših perečih vprašanjih: a) Naše stališče v zadevi verske vzgoje v družini in šoli. b) Naše stališče v zadevi svetosti zakona, c) Naše stališče v zadevi nezakonski mater in otrok, d) Naše stališče v zadevi pouka ženske mladine v ljudskih šolah po deželi ter o zadevah izključno ženskih šol. e) Eazmerje med Slov. kršč. žensko zvezo in Orliško podzvezo.
5.	Resolucije.
Oglejte si natačno spored kongresa. V svrho občnega zbora preštudirajte pravila SKŽZ, zlasti točke, ki se nanašajo na občni zbor. Imenujte glasom pravil delegatinje za občni zbor, kajti samo one imajo pravico glasovanja; ve druge boste pri točki »občni zbor« našega sporeda samo poslušale in svetovale. — Prerešetajte v svojih sejah tudi vsa druga vprašanja našega sporeda in za-vzemite svoje stališče Vsaka od Vas ima pravico povedati svoje mnenje.
II.	Naznanite nam število udeleženk ženskega kongresa radi dvorane in prenočišča. Naj omenim, da so za udeležence katoliškega shoda 25. VIII., torej v soboto zvečer, rezervirani prostori v opernem gledališču, kjer bodo proizvajali gled. igralci »Gorenjskega slavčka«.
Pridite vsi v soboto, 25. avgusta, na ženski kongres!
III.	SKŽZ bo naročila Zvezine znake (trak z napisom »Slovenska krščanska ženska zveza), ki jih ob priliki kat. shoda lahko kupite v naši pisarni.
IV.	Vse dopise pošljite na naslov: Ga. Maruška Vrtovec, Ljubljana, Miklošičeva c. 10.-II.
Na srečno prvo svidenje!
Predsedstvo SKŽZ.
Ljudska knjižnica
Ponovno je bila Zvezi izražena želja, naj bi »Vestnik« prinašal seznam knjig, ki bi bile primerne za društvene ljudske knjižnice. Tej želji bomo skušali v bodoče ustrezati in bomo poročali o vseh no-voizišlih knjigah, v kolikor prihajajo za naše knjižnice v poštev.
Prosimo vsa društva, naj knjige pridno naročajo in z njimi izpopolnjujejo
svoje knjižnice. Denar, izdan za lepe knjige, ni nikdar zavržen.
Založba »Družbe sv. Mohorja« na Prevaljah: — Al. Remec: Užit-karji. — Kmečka žaloigra v treh dej. (Mohorjeva knjižn. I. zv.). Cena Din 5, s poštn. Din 5.80. Ponatis iz »Mladike«.
Preprosto, globoko pretresljiva zgodba starega užitkarja, ki se obupno bori proti prodaji posestva. Igra je lahkouprizorljiva in
bo dobrodošla vsem našim, tudi malini, odrom.
Knczoškof dr A U. Jeglič (15-Din), zaloga Marij družbe ljubljanskih bogoslovcev.
Dekliške pesmi (S. Sardenko) 15 Din, v zalogi prodajalne KTD Ničnian; ravnotam
Velika skrivnost (17 govorov dr. M. Opeke o zakonu). 16 Din.
Naše gobe (Ante Beg), 5. zv. znanstvene knjižnice, slikano navodilo za spoznavanje in uporabo gob, 100 Din, založba Jug. knjigarne.
Praktični sadjar (Humek), popolni nauk o sadjereji, slikan, 409 strani, 120 Din v Jug. knjigarni.
Knjigarna Goričar-Leskovšek v Celju je založila: Dornik Ivan, Fasijonke. Povestice za mladino. C. Din 5.— Str. 39.
Štiri povestice, ki jih ne bo s pridom či-tala samo mladina, temveč tudi odrastli. Iz vseli povestic diha topla poezija, da se ti knjižica namah priljubi.
Remec Al., Iz moje domovine. Mlade povesti. C. vez. Din 24, nevez. Din 18; str. 193.
Nam že znani pisatelj (»Veliki punt«, »Kirke«, »Užitkarji«) je zbral v tej knjigi več povesti, ki so nastale vse že pred vojno. Knjiga spada brezdvomno v vsako društveno knjižnico.
Kočevar Fr., Mlinarjev Janez. VI. nat. vez. Din 12, nevez. Din 8; str. 142. Splošno znana povest iz 15. stol. o poplemenitenju Te-harčanov je izšla tu že v 6. natisu, kar je gotovo znak, kako zelo se je ta povest našemu ljudstvu priljubila. Brez dvoma bodo tudi po tej izdaji naša društva rada posegla.
Brinar !os.; Domoznanstvo. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini SHS. C. Din 20; str. 110.
Take knjige o naši državi smo si že dolgo želeli, ker nam podaje v kratkem pregledu vse, kar mora vsak zaveden Jugoslovan vedeti o lastni državi. — Posebno bodo pa knjige veseli še naši predavatelji, ker bodo našli v njej deloma kar izdelana predavanja iz jugosl. zemljepisja in zgodovine. — Knjiga ne sme manjkati v nobeni knjižnici.
Brinar Jos., Slovenska vadniia. Višja stopnja. C. Din 14; str. 152. — Knjiga obsega vaje iz slovnice, pravopisa in spisja ter je namenjena predvsem šolam, vendar bo če-sto prav dobro služila tudi društvenikom, posebno pri raznih tečajih.
Pečnik dr. K., Jetika. II. pomož. izdaja. C. Din 14; str. 162. — Znani strokovnjak (— pred vojno je bil 18. let strokovni zdravnik za pljučne bolezni v Kairu in Aleksan-driji v Egiptu —) razpravlja tu o vseh vprašanjih, ki se tičejo spoznavanja, zdravljenja in obvarovanja jetike, najhujše ljudske sovražnice.
Mihelčič Al., Moje in narodne. (Besedilo: Silvin Sardenko) po nar. motivih za moški zbor. C. Din 3.—.
Savin R., Op. 13. 5 pesmi O. Zupančiča za en glas in klavir, ter isti: op. 20. 3 pesmi O. Župančiča za 1 glas in klavir. C. Din a 6.—.
' Vsa ta dela, predvsem pa Mihelčičevo,
bodo zelo prav prišla pevskim zborom. * * *
Skušali bomo urediti nabavo novih knjig za naše knjižnice tako, da izposlujemo društvom, ki naročajo knjige preko SKSZ, znaten popust založništev, ki bi tako razpečals, več knjig in imela manj stroškov za odpravo. Prosimo, da začnete takoj z naročili novo izišlih knjig pri SKSZ!

Pevska zveza.
Note za katoliški shod so dotiskane. Opozarjamo pevske zbore in pevce, naj se takoj priglase za sodelovanje in naroče note, ker smo jih natisnili le v omejenem številu. Kdor bo odlašal, jih bo težko še dobil. Vse note so tiskane na 3 listih skupaj in stanejo 2 Din. Zneske pošljite po položnicah, da se ognete vsakim 'nepotrebnim stroškom. Posameznih pesmi nismo tiskali, ker povzroča preveliko listanje med petjem šum in nered.
Spored petja bo tale: Masna: St. Premrl št. 8. iz njegove zbirke: 10 Masnih pesmi. Pri darovanju P. H. Sattner: Z visocega prestola, v njegovi zbirki Marijinih pesmi (šmairnice). Po povzdigovanju: P. A. Hribar: Jezusa ljubim, v zbirki Slava Brezmadežni, 1. izdaja. Po obhajilu: Jurkovic: Sv. Ciril in Metod, iz Premr-love Ljudske pesmarice. To pesem bomo peli štiriglasno v mešan, zboru in borno note po-
slali vsem priglašenim zborom. Po maši bomo peli še: Papeževo himno iz Aljaževe pesmarice (enoglasno v f-duru); Pojte hribi in doline, iz Premrlove Ljudske pesmarice, enoglasno; novo himno katolikov: Vladaj nam Bog! ki je priobčena v majevi številki Cerkv. glasbenika, eno- oziroma dvo-glasno. Te zadnje pesmi naj pojo vsi ljudje, tudi oni, ki ne bodo peli pri maši. Zadnjo naj pa zna vsak udeleženec kat. shoda! Pel jo bo ves narod, ker je to budnica, himna, programatična pesem katoliške Jnisli. Naučite se je takoj in jo pojte pri različnih prireditvah (neliturgičnih), posebno pri zborovanjih izven cerkve!
Pevci, ne odlašajte s priglalsi na naslov: PZ v Ljubljani, Ljudski dom! Vadite se pridno! Nihče naj ne zamurli sodelovanja. Takrat moramo v složnem zboru ookazati uspeh svojega tihega, nesebičnega dela in pokazati moč naše pesmi.
Pesem: P ov s o d Boga se naučite na pamet. Peli jo borno po Cerkvenem glasbeniku. Pripisana je tudi skupnim pesmim za sv- mašo- Pesem je primerila tudi za cerkev in sicer po službi božji ali koncem maše. Pojte jo pri vseh naših prireditvalh. To bo sedaj himna naših vrst.
Vsa potrebna pojasnila dobite pri PZ ali pevovodji prof. M. Bajuku, Cesta na Rožnik št. 20 v Ljubljani.
Odbor PZ naznanja, da uraSduje sedaj v plisarni med tajnikovo iodlsotino&ljjoi njeg|ov namestnik vsak delavnik od 6.-7. zvečer. Vse želje izven tega .časa pa napišite v dopisno knjigo v osrednji pisarni SKSZ poleg naše pisarne, nakar dobite takoj odgovor.
Pevska okrožja naj nam takoj javijo 1. dan, 2. kraj, 3. spored okrožnih prireditev. Kjer ni še vse to določeno, določite čim-
prej!
Okrožni referenti! Vaša skrb je,
da se vsi zbori priglase za katoliški shod in da v resnici tudi pridejo.
Okrožni p e v o v o d j c ! Vaša. dolžnost je, skrbeti za to, da se bodo zbori pesmi za katoliški »hod dobro in pravilno naučili.
Okrožni odbori! Nekateri ne delujejo dosti živahno. Sedaj je čas vaSega dela tudi na zunaj! Agitirajte za udeležbo pri katoliškem shodu!
Marijine družbe! »Povsod Blogac bomo peli v sprevodu in vse ljudstvo. Naučite se je .r^a pamet! Povzdignite svoj glas k sveti prisegi našim načelom in naSšemu Cilju nad nami!
Orli ! Vaše mišice so jeklene, v vas I>olje mladeniška kri polna navdušenja. Dajte duška svojemu navdušenju z našo pesmijo: Povsod Boga! To je sedaj naša sveta himna, himna, ki jo pojo že stotisoči katoličanov! Pridružite se nam!

Ljudski oder
priobči nastopni seznam iger, ki jih poseduje in izposojuje vsem društvom, odsekom itd. proti izposojevalnini do največ 20 Din. Tiskane knjige izposojuje seveda cenejše, kakor rokopise ali pisane s strojem. Izposojevalnino je treba plačati naprej, po pošti pošilja igre le proti povzetju. Igre dobi osebno le, kdor se izkaže s poblastilom oziroma naročilom društva, ki jamči za izposojeno knjigo. Društveno naročilo naj vsebuje čitljiv podpis in društveno štampiljko. Izposojevalni rok traja 3 tedne; po preteku tega roka je treba plačati še enkrat več.
Igre, ki so ozrtacene z (1.)« so lastni prevodi Ljudskega odra v Ljubljani. Od vsake ,,uprizoritve teh tiger je plačati Ljudskemu odru malenkostno tantjemo v znesku 20 Din. Običajno se izposojuje le po 1 izvod, le igre, ki so označene z >2.)« se lahko dobi tudi v dveh ali več izvodih. Za vsak nadaljni izvod je plačati polovico izposojevalnine prvega izvoda. Igre, ki so označene z »Z.«, vsebuje Zbirka ljudskih iger.
* * *
10. junija je gostoval ljubljanski Ljudski oder na Viču, dne 17. junija pa v Šmart-nem pri Uiti ji. (Obakrat se ;je i uprizorila Grillparzerjeva žalioigra »Prababica«. Na-daljna gostovafnja se vrše: 8. julija v Dol. Logatcu, 22. julija mfa Jezici pri Ljubljani, 5. avgusta pa na Jesenicah.
Ljudski oder v Ljubljani izposoja podeželskim odrom in društvom različno garderobo in kostume, zlasti: moške narodne noše, rimske obleke (tunike in toge), rdeča oblačila za škrate (male in velike) in druge obleke, dalje baroke in razne rekvizite. Na razpolago ima tudi nekaj viteških kostumov in več krasnih belokranjskih narodnih noš.
Gledališke igre. Mnogo društev vidi v igrah samo zanimiv »špas« in dobrodošel denaren vir. Zato v takih društvih igrajo vsevprek: dramatični odsek, Orli, dekleta, pevci, Marijina družba itd. Tako »igranje« je velika napaka. Prvič se predstave na ta način silno množijo, na škodo drugemu prosvetnemu delu. Nihče pa noče biti kriv; izgovarja se, da je samo enkrat ali dvakrat priredil igro, in to vendar ni dosti. Drugič pa vsi taki igralci odigrajo svoje vloge navadno prav slabo, tako da skvarijo ves duševni užitek, ki bi ga igra ljudem morala nuditi. Noben mojster ne pade iz neba. Kaj bi rekli n. pr. pevci, ako bi hoteli nepevci po par skušnjah naenkrat prirediti javen kon- » cert?
Pa bi ne bilo potreba temeljite vaje za igre? Zato naj igrajo v dobrih društvih samo tisti, ki se ne naučijo samo svoje vloge, temveč si skušajo v raznih tečajih prisvojiti kar največ umetnosti dobrega predstavljanja, kar jim bo omogočilo podati svoje vloge tako, da bodo poslušalci imeli od igre tudi čimveč duševnega užitka. Slabo izvajana igra več škoduje kakor koristi, zato naj prireditelji dobro pazijo, kdo igra, kaj igra in kako igra. Če rabijo razni odseki denarja, naj si ga izprosijo od skunne društvene blagajne, v katero itak dramatični odsek največ prispeva. Igre pa odločite dramat. odseku, kakor je odločeno petje pevskemu, telovadba Orlu itd.
M •ot O					E	Število				
					1	vlog				Vrsta kostumov
0)	Naslov igre	Vrsta igre		Ime avtorja		.fi	1 M	> o	Popis scenerije	
> a >w					3»	O S	a ot >N	3		
										
1/1	Po 12. letih	Igrokaz		Poslovenil Fr. Koblar	4	15	11	da	1. Dvorišče in kovačnica 2 gostilniška soba 3.	vrt 4.	kakor 1,	Meščanski in kmetski
2/1	Črnošolec	kmetska drama		A. Medved	5	6	6		1.	dvorišče 2.	pokrajina 3 graščinska pristava	narodne
									5. kakor 3.	
3/1	Uboštvo	meščanska žaloigra		A. Wildgans	5	8	2	—	\ soba } ista 3. boljša soba 4 1 g' | soba kakor 1. 2.	navadne civilne
4/J	Pri Hrastovih	kmetsk drama	a	Ksav. Meško	3	4	4	—	1. | 2.	> soba ista 3.	1	kmetske
5/1	Veronika Desenlška	tragedi	a	Jos. Evgen Tomič	4	11	4	da	4 1.	dvorana 2.	obednica 3.	gospodarska soba 4.	sadna dvorana	viteške in plemeni-taške
6/1	Ženska	drama		po Braccu prevel Iv. Gruden	4	11	6	—	1.	ubož. soba 2.	gosp. soba 3.	skromna soba 4.	gost. soba	meščanske
7/1				M. Maeter-		2	9	da	1.	samostanski hodnik 2.	isto	ženske, nune,
				linck					3.	1 duhovnik
8/1	Hera in Leander	žaloigra		Fr. Grillpar- zer	5	6	3	da	1.	preddvor svetišča 2.	sveti gaj 3.	soba v stolpu 4.	na prostem v ozadju morje 5.	pokrajina 6.	kot 1. 7.	kot 1.	grško-rimski
9/1	Podobarji	H			1	8	4	—	soba	meščanski
10/1	Pred smrtjo			poslovenil Iv. Gruden	5	3	3	—	Jedilnica z dolgo mizo	meščanski
11/1	Lovski tat	ljudska igra		F. Gerstac-ker	2	7	2	—	1.	gostilniški vrt 2.	isto 3.	soba 4.	isto 5.	gozd	kmetske in gozdarske
12/1	Hanice pot v nebesa	žaloigra		•	2	7	7	da	1.	revna soba 2.	isto	kmetske in angelji
13/1	Ben Hur	pripovedna igra		Oton Faster	9 w	17	6	da	1.	v hiši Hurov 2.	dvorana 3.	obednica 4.	palmov gaj 5.	v cirku	rimske
					s?				7.	kot 1. 8.	votlina 9.	dvorana	

				s					
									
Štev. katalog				i	vlog				Vrsta kostumov
	Naslov igre	Vrsta igre	Ime avtorja	-s > <u >Zo	>U) O S	ženskih	> O to 3	Popis scenerije	
14/1	Mrak	drama	Iv. Petrovič	3	3	3	—	J. kmetska soba 2.	„ kuhinja 3.	vrt ali gozd	kmetske
15/1	Dekle z biseri	igrokaz s petjem	P. dr. Gv. Rant	5	12	8	da	1.	pred hišo, vrt 2.	dvorana 3.	prostor na holmu 4.	priprosta soba 5.	vrt ob obali morja	rimske
16/1	Ubijač	ljudska dram i	Busnach in Gastineau	5 p?	8	11	da	1.	v hotelu 2.	ulica 3.	na stavbiš<?u 4.	v krčmi 5 na bulvaru	meščanski
17/1	Smrt pravičnega	igrokaz	Pep. Senica	2 Sr	—	4	3	1.	kme'ska soba 2,	temna soba	kmetske
18/1	Kacijanar	tragedija	A. Medved	5	16	4	da	1.	soba 2.	pred gradom 3.	vhod v grad 4.	soba 5.	grajski hodnik	viteški .
19/1	Mati	dramatična slika	Ks. Meško	3	5	4	—	1. ^ 2.	> salon 3.	1	meščanski
20)1	Naša kri	igrokaz	F. S. Finžgar	4	12	3	da	t. kmetska soba na vasi 3.	kot 1. 4.	kot 2.	kmetski in franc. uniforme

Vprašanja in odgovori.
Podpore SKSZ društvom. Ker se razna društva obračajo na SKSZ za večje podpore v denarju, je odbor zavzel v seji 16. V. tole stališče:
SKSZ nima razen nizke članarine društev (12.50 Din letno) nikakih rednih dohodkov. Samo poštnina visoko presega to vsoto. Izredne podpore dobrotnikov ji omogočajo, da vzdržuje pisarno in vrši vse posle centrale ter z obiski, predavanji, nasveti itd. podpira društva. V prav redkih izjemnih slučajih skuša kakemu društvu gmotno pomagati s tem, da zanje išče pri dobrotnikih pomoči (zidava doma, nesreča). Za nabavo inventarja ali za redno poslovanje pa princi-pielno ne more izdajati podpor, ker za to sama opravičeno pričakuje podpore od včlanjenih društev. Društva morajo sama doma
(Dalje.)
in v okolici iskati podpornikov za svoje potrebe.
Spominskega lista do 1. VII. še ni plačalo 119 prejemnikov (društva in čč. žup. uradi). Prihranite nam stroške tirjatve in pošljite denar, saj ste lahko že davno prodali liste in imate še po 1 K od izvoda za društvo!
Znak SKSZ., v stari obliki, bo mogoče nabaviti po 10 Din kos, če ga naroči vsako društvo vsaj za odbornike. Prosimo, da nas takoj obvestite, kjer ga želite. Primerno bi bilo, da bi na V. kat. shodu vsak udeleženec, ki je član društva, pa ne nosi že orl. znaka, imel pripet znak SKSZ. Da bo pa to mogoče, se hitro domenite in naročite število. Oni, ki naroče, naj Vam do 1. avg. plačajo po 11 Din., mi pa bomo do kat. shoda preskrbeli znake, če nam do 30. t. m. sporočite število.
Uprava: pisarna SKSZ Ljubljana, Ljudski dom II. Odg. ur. Jernej Hafner, Sv. Petra c. 80. Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.