217. številka. Im haj a t M. k dmn ■A 03 nedeljah In praznikih) ob 5. ari, ob p one deljklk ob 9. uri zjatraj. *«ltsezae itevllk« se prodajajo po S botA. (6 stotink) V aionh tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 0*1 ji, Kranja, Mariboru, OeloTCu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. ■glise In naroAbe sprejema oprava lista „Edinost", ■ In Mella pbcolo itv. 7. — Urala« sre td 2 psp. d« 8zvečer. O asa ogla »cm 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 87«. Trst, v soboto 6, avgusta 1904. Tečaj XXIX. Glasil« političnega društva „ nost" za Primorsko. V edinosti je moči Nar o Anina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kron« Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozirm, Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Metra nkavaM pisma te ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcita lista „Kdinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. 20 Poštno-hranilnični račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Poročilo generala Sasuliča — Ljuti boji okolo Haičenga. — Grozne zgube Japoncev. PETROGRAD 5. General Sasulič je poročal o bojih na južni fronti sledeče : Dne 30. in 31. julija ;e bilo v početku rusko topništvo v premtči. Ob 10. uri s o bili Japonci, ki bo tkušali zajeli naše čet", /- .držani ter so imeli pri t?m grozae zgube. Pczoeje se je pa iu«ki oddelek pod polkovnikom S t-lomkom umaknil z treh vihuncev gorovja zbog japonske prem* č . Vzlic temu je S>-lomka vstrajai. General Sasul.č pcslel mu je ojačenje pod polko vnike m Popovičern-E poveš m, ki je prevzel vrhovno poveljmštvo. Polk, ki je bi na tkrainem desnem krilu se je moral, ker so ga okušali Japonci zajeti, z velikimi zgub.mi umakniti, pustil je na bojišču tudi šest riziejanih topov. \T svrho, da bi se olvrn lo pozornost Japotcav od desnega kri,a, je UKazal general Sasulič povtljniku Popoviču, naj n£Bktč. z pomočjo topništva za-elene vihunce g rovja. Ja panoi so imeli zopet grozne zgube. R isi so naskočili \ rhunce gorovji, k; so jih Japonci zasedli. Sovražnik ee je nfglo umaknil. Ob 7. uri zv< čer, je ukazal general Sasulič, ne j se z bojem preneha ter ee je umaknil v Ha č^ng". Rusi S3 zgub.li 29 častnikov in nad 1000 mi ž. Japonski vohun vjet. PETROGRAD 5. Na železa ški pregi Moskva-Kursk je bil blizo Moskve aretovan Dtki Jupontc, ki je risal sesiavo železniškega mosta. Pri njemu bo nhšli še druge načite in obrise. Plembeno sodišče v Vladivostoku. Parnik >Arabia». PETROGRAD 5. G'as* m poreč la »No-voje Vrem/« iz Vladivostoka je plenb:EO ioditča v Vladivostoku fckltni.o zcplenili cd t »vora zaplenjenega parnika »Arabia« le oco 1 lagu, ki je bilo namen:eno za japonska pristanišča in sicer 59.000 pudov meke n materi ala za žekzoire; staviti pa na svobodo parnik in 1~>2 500 podov moke, namenjene za Hcngkong. Ustavljena parobrodna alužba. LONDON 5. Tvrdka Alfred H »lt & C. ie objavila, da je obča leienska služba Oceanskega parobrodnega društva in kitajskega mutual-drušiva v Japonsko do daljne odredbe ra ii t?ga ustavljena, ker ni gotovo, kaj je PODLISTEK. 46 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. X. Sedaj, ko emo te poznali, je vprašal Surov : >K*j vendar se je dogodilo, da si streljal ?« »Kaj se je pripetilo, to se zmenimo pozneje ; Beda; pojditto v hišo, da se malo pc-krepčsmo ! Dovtlj dolgo smo čakali. Kaj sta videla vidva ? »Videla sva nekega, ki je prijezdil«, je odgovoril Saratin, »in zdelo se mi je, kakor da bi bil Avaloka«. »Avaloka je bil to. Kedaj je piifel ?« »Bilo je m^nda že po polnoči«. »Da, Avaloka je bil. PriDesel je novice k Haru. Uganite, kaj neki je bilo to?« »Gotovo o kjkem novem epipadu naših b Cucčuz «. »Uganil h Surov. Sjloni eo napadli ko zake in jih prisilili, da so se umaknili«. »Soloni ? Saj so bili li do Eedej mirni !« Seveda so bili ; a sedaj bo se uprl: tudi ti psi. D»a tisoč jih je bilo; tako je fporočil Avaloka«. Prišli srco do hiše, kjer Bmo šli v na-no eobc. B io je oke li treh zjutraj, in sedaj zakonito dovoljeni iovor. Parniki, namenjeni v Aogležko Kolumbijo bodo ša nadalje pod gotovimi pogoji vozili blago za Japonsko. Od pošiljatelji mota/) pa izdati izjavo, da je blago namenjeno le za mirne svrhe. LONDON 5. (Reuterjev biro.) Paro-bredao društvo »Peninsular and Oriental Lice« je objavilo, da bo iz ozira na negotovost, ki vlada glede vojne kontrebande, sprejemalo potnike in tovore le na poštne parmke. Dalje cd Šicgaja ne bodo postni parniki vozili. Križarka > Kasu ga«. GESUA 5. Ladjedelnica Aosaldo v Genui, ki je zgradila japonsko tklopao kri • žarko Kasugo, ni še dosedaj prejela poročila o p< gubi ladijp. Fraucfja in Vatikan. PARIZ 5. Klerikalno glasilo »Uaivera« je priobč 1 » danes istočasno z rimskim listom »Oaservatore Rjmano« spise, t.čoče se stvari francozk;h šk fjv v Eavalu in Dijonu. To objavo, katero je Vatikaa izdal nasproti objavi fracc jzko vlade, imenujejo tukaj papeževo violetno knjigo. Iz spisov o škofi G^ayu iz Lavfila je razvidno, da je rim.-ka kurija pričela postopati proti škofu povodom agitacij, ki so se v škofiji priredile proti škofu od strani kon-gregacijskih strank. Ž 5 dne 20. januvarja 1. 1900, za časa, ko se je pripravljal Waldec'z-Rouase?u zakon o kontrregaeijah, je kardinal Parcchi, tajnik sv. Oficija svetoval skefu Geavu, naj s« odpove ško ti ji. Sitf Gesy je odgovor 1 dne 2. februvarja 1900 s pismom, s katerim je podal svojo demisije. Baltiška eskadra pripravljena za odhod. Osem ladij je baje že odplulo. PETROGRAD 5. Baltska eskadra se | pripravlja, da vsak čas cdpluje, častniki so dob li uktz rs] b^do pripravljeni za odhod. Šiiri kr.žarke in Štiri torpedovke so baje že zapustile Krocstčd^ ter so odplule na skrajni Vztok. Novi vojni oddelek v Harbinu. PETROGRAD 5. Zadnji oddelek 17. armadnega zbora je dospel v Harb n. Ogrska državna zbornica. BUDIMPEŠTA 5. Z ornica je razpravljala proračun mmisterstva za deželno brambo. Posl. Bakonvi (Košatova stranka) je v imenu neodvisne Btraoke izjavil, da je vladai vojaški program še vedno zavit v globoko temo. Govornik je nato obširno govoril o na- buditi, ne bi bilo ravno u.judno. Pač, sem si m si 1, se bomo Jmr rali za iovoljiti kar tako. Pa esj ni več dolgo, da u stanejo in potem dobiui^, če^ar nam poželi srce. Prišli srno v sobo, in glej, tu je stala na m;zi precej tre-bušaata pesjda, ki je vzbudila najlepše upanje v naših srcib. »Draga Sinja, Bog ti blagoslovi eladki een !« Poseli smo okrog miza :n p li ter ugi-bal:t kaj je storiti tedaj. Najprvo, seveda, sem moral pripovedovati, kako sem našel Sunipava. Da sem pri tem izpustil oni ljubavni prizor med Haru in nj m, to se umeje tamo ob sirbi, ker nisem hotel smešiti pr.jatelja. I>i sem se pohvtl 1, ker ee tudi tukaj nisem zmotil ter vte prav povedal že v naprej, to je samo ob sebi umevno. Končno sem še povprašal Sumpave, kako prihaja en stm v Ćrto ? »Čislo jedaestavn?. Kakor ves. sem moral bežati iz domovine, prišel čez Ural, k a til se tuintam, lovil zdaj ob Obu, zdaj ob Jeni^seju, zda sem ee pa namenil k Amnrju. Ti poznaš to ž v!jenje ! Vanja, svobodno je, ter prija meni, Binu bv( lodnega naroda. Tu v Ć.ti sem zadel na ta Ounčuze, a jas sem kmalu videl kaj pravzaprav hočejo in niso me mogli zvabiti med Ee. Jaz drž m z Rusi v tem oziru!« »Ž vel Sump&u, zlravstvuj naš bojni rolnih stremljenjih Ogrske na polja vojaštva. Govornik je predlogo odklonil. Brzojavne vesti. Imenoranje armensko katoliškega patrijarha. CARTGRAD 5. Škof iz Aleksandrije Sabbagghian je izvoljen armensko-katoliškim ! patrijarhom. . Državni poslanec umrl. BRUK na Muri 5. Državni poslanec Alojzij Posch je danes opoludne po daljši bolezni umrl. Iz Bolgarije. SOFIJA 5. S^eta Binoda je sklenila, vse j one pribegle svečenike, ki se nočejo vrniti v Makedonijo oziroma v drinopoljsko pokrajino, odposlati v bolgarske vasi v kneževini, da izvršujejo tam dusnopastirsko službo, ne da bi j.h vlada za to odškodovala. Kralj Peter in knez Nikola. BELIGRAD 5. Povodom otvoritve brezžičnega brzojava med Ban.m in Barijem sta si kralj Peter in knez Nikola menjala brzojavki. Nemško-ruska trgoiinska pogodba. BEROL1N 5. Kekor poroča ruski list ! »Novoje Vremja« je nemško ruska pogodba i sklenjena za 12 let ter stopi dne 1. januvarja 11)06. v veljavo. »Breslauer Ganeral-Anziger« zatrjuje, da je m=d objavo in med časom ko stopi nova Irgovinfeka pogodba v veljavo, določena doba 12 mesecev, da se zamorejo tako trgovski krogi pripraviti na nove razmere. Kronanje kralja Petra. BELTGRAD 5. Listi pretresavajo vprašanje, bi li ne bilo umestneje, da se kronanje odgodi za bodoča leto. Kakor vzrok navajajo slabo letiao v Srbiji in neugodni položaj v Rusiii. Narod ni dobro razpoložen, t da prisustvuje s celim srcem takim svečanostim, kakor je kronsnje. Vlada ni še o tej , j stvari zavzela konečaega stališča. Večina ! ministrov je na dopustu ; kralj in miniater-ski predsednik BLa v Ribarski Banji. V ponedeljek se povraeta v Beligrad, potem se bo pa vršila seja, na kateri ss bo razpravljalo vprašanje glede kronanja. Ni izključeno, da bo vlada vpoštsvala razpoloženje naroda ter odgodila kronanje. Maziljenje se bo pa brez peseboih svcčaco3ti vršilo še leto?. Grška mornarica. ATENE 5. Pred nedavno je bila v svrho pomorskih vaj sestavljena eskadra oklopnjač, obstoječa iz obrežnih oklopnjaS »Psara«, tovariš!« smo kriknili vsi in čtše S) zazve-nele s Č stim glasom. »Sadaj pa premislimo, kaj bi bilo dobro ukren ti glede Japonke !« eem rekel na-poiled jaz. »No«, je menil Surov ravnodušno, »jaz m alim, da ne bi treb&l j ničesar ukrepati radi nje, ker nas sama reši vseh poti, ki bi jih imeli radi nje«. »Kako ?« smo vprašali vsi hkratu. »Ker se«, je odgovoril Sarov poča?i in povdarkom, »ker ee oca parna okoristi na dani priliki ter vzame svojega ljubČka Ava-loko Bjbojf. »Saj res«, sem vskliknil jar, »gotovo uide ! No pa naj le, jedne v čunnčuškem tab >ru ee ne bojimo. La če bi bila pri nas, bi b.la nevarna«. »Kfaj pa Avaloka?« »Eb, Avaloka je napol mrtev, ni se ga nam tieba bati. Sicer pa jeden Ciincuz več a!i manj, to se ne p„zna pri t'sočih«. »Će ga srečam v bitki, ga lepo pozdravim«, je rekel Suaapau jezno, ko se je spomnil na zavratni napad pri Haru. Potem pa je nadaljeval : »Ko bi ne bilo Vanje, bi jaz ne živel več. In jaz nerodaež se ti niti zahvalil ni sam za rešitev. Torej hvala ti sedaj za pravočasno res. te v. Če beštikedaj v nevarnosti, ne pozabim na t3«. »Hvlra« in »Spetsa«. Eskadra se poda pod povtljništvom pcmor.-kega kapitana Kondu-riotisa najprvo v Kanejo in v kandijsko vodovje ; odtod pa porem v Tinos, Alek^andrijo, Algir, Mtrailjo, Toulon, Napolj, Barctlono ia Lizbono. Pomanjkanje krme na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 5. Ogrska vlada ne smatra še Bedaj vprašanja radi pomanjkanja krače za aktuelno, ker bo izid koruzne letine razviden se le na jesen. Ako bo potrebna v tem oziru kaka državna akcija, tedaj bo vlada pretresala vprašanje, ne bi se li dovolil carine prost uvoz koruze iz Amerike. Sestanek cesarja Fran Josipa In saškega kralja Jurija. LEND 5. Cesar je dospel semkaj ob 10. in pol uri dopoludne. Na postaji eo ga sprejeli načelniki krajevnih oblastnij. Pred postajo so čakali veteran''. Ko je dospel vlak s saškim kraljem, je šel cesar kralju lasproti. Vladarja sta se prisrčno pozdravila ter sta se ob 10. uri 50 minut odpeljala v Solno-grad. SOLNOGRAD 5. Ceear je d( spel semkaj v spremstvu saškega kralja Jurja in prin-cezinje Matilde cb 12. uri in pol opoludne. Na kolodvoru so pričakovali vladarja načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Ko je bil dvorni vlak pripravljen, se je kralj Jurij odpeljal. Na to se je cesar odpeljal k spomeniku cesarice Elizabete. Za tem se je reaar odpeljal v Išl. Požar. ASFELD PRI HEILBRONNU 5. Včs- raj je izbruhnil tukaj požar, ki je upepelil 310 hiš od 5G0. Med pogorelimi poslopji sta pogorela cerkev in ine3tna hiša. Ea mož je poginil v plamenu ; izginil je tudi en otrok. Mnogo oseb je bilo ranjenih. PRAGA 5. Vas Gyirot je pcpolncma pogorela. Prebivalstvo je brez strehe. TOPLICE (na Češkem) 5. V mestu Gravpen je 20 hiš v plamenu. Radi pomanjkanja vode je vea vas v nevarnosti. Bat; ee jp, da sa vžge bližnji gtzi, zlasti ker primanjkuje oiobja in gasilnih sredstev. Zopet lekcija! ur. O francozki dinastiji Bourboncav — katere zi doji predatavitelj Karol X. je umrl v progn&nstvu v Gorici leta 183G — je veljal rek, da se niso ničesar naučili in ničesar pozabili. — S terr je bilo rečeno, da so bili sta okopitcež:, ki so »Bodi vendar tiho, Sumpau ! Kiko je bilo pa takrat, in ne samo tedaj, ampik ža večkrat, ko si a i ti reš.l življenje z lastno nevarnostjo ? Ali popolnoma pozabljaš na to, da je to ld mulo plač-lo za dolg, ki ga imam pri tebi ?« »Ne govoii o tem. Milejši si mi, nego bi te rodila ista mati kakor mene«. B.l je to moj prijatelj, moj najljubši, najboljši, kar sem jih imel še kedaj v fcvo-jem viharaem življenju. I/ubila sva se, ne kakor rodni bratje, ampak kakor pobratimi. Vsakdo od naju bi dal z veseljem svojo kri, svoje življenje za drugega, da bi ga rešil. Ko sta videla Surov in Saratin najino prija-jateljatvo, bila s:a ginjena in Surov jekr;knil : »Prijatelji, pijmo bratovščino, sklenimo večno prijateljstvo, bodimo pobratimi!« »Da, bodimo pobratimi !« In jaz sem prvi zavihal rokav na desni roki ter kanil nekoliko kapljic krvi v vino. Isto eo storili za menoj Surov, Sumpau in Saratin Potem pa je vsak izpil nekoliko tega vine, mešanega s krvjo, in bili emo pobratimi. Oetorica ljudij eo ee zjedinili z vezjo večnega prijateljstva, zvezali smo ee, da bomo dtlali vsi za VEacega, jeden za vse. Zarja je ža zlat la rebo in na vzhodu Be je prikazalo solnce. Novi dan je dal štiri, v prijateljskem objemu sklenjene pobratime. (Pride še.) se jekleno držali starega, preživelega in as nikakor niso mogli prilagodjati tov m potrebam, umevati nove iJeje in rassi z dahom časa, da eo torej bili nesposobni za kako napredao evolucijo v naziranjih. Taki sodobni Bourborcl eo — če je eaceti malo primerjati z velikim — eni možje, ki vodijo politiko avstrijskih Itilijanov. Tudi vse njihovo dosedanje postopanje je bilo karakteristično po tem, da je v v?aki in tudi najmanji podrobnosti pričalo, da se gospoda, ki urejajo to postopanje, niso ničesar ntu^ili iz skuBen: in dogodkov in da tudi niso ničesar pozfcb li. Glavna elementa v tej italijanski pol ti ki sta : nebrzdan eg >izem in pa slepota, ki je posled ci fanat zma. Pouki, ki bo jih donašali dogodk, so hH mimo te italijanske gospode jo dobili z lekcijo v »Deutjehe Rundschau«, ni le trda, ampak je po vrhu tudi 83 žaljiva. Tcda foučna je zelo in dalekosežna. Kajti Nemci ne odklanjajo le vseučilišča v Tis u, ampak reklamirajo Tret z a - s e ! Lekcija v »Deut»che Rundechau« goveri o »interesu nemškega naroda« in zaključuje s pozivom do vseh nemških pes an cev, naj bodo tržiškim Nemcem ob etraoi v njih težavnem boju na obalih Adrije! Ali Italijani res ne umejo te poslednje ve!e-karakteristične fraze ? Ali ne uaiejo, da je Nemčija tudi Trat pritegnila v efero evojili interesov in da je Trst tudi leden tistih nemsk h »bochz'e'e« ! Menijo li Italijani, da res kaj dosežejo s pol tik<\ ki se danes veže z Neaci, a jutri — heče metati bombe? ! Menijc-ii Itslijeoi, da si z rmtinjem bomb eveutuvelno tuii v slovenski »Narodni dom« m na so j»h un čsvale na stotine hkraiu. Njih izgube se cenijo na dvajset tisoč mož. Branitelji so ohranili vsa vz očae utrdbe, ki vod jo do Zlate gare, in popolnoma obne mogli fo padli japonski bataiijcni nazaj proti Vztoku. nevidjeni, nes ošan-1 in neoptžen-. Italijanska gosp da s. bdi vaikdar nepr.stopai za nauke ustvarijo garancije ZT^ ^^ vsakdanjega dne, in zat) tud nikakor niso mogli pozabiti, kar bi b il morali v svojem lastnem intere u. Ob vsem svojem kr ku o liberalizmu, napredku, bili bo ravno oni naj-trdovrstneji konservativci — seveda v naj-neagednejem zmislu te besede. Oni, ki vsaki dan in po načinu raiuttgi b^hača cznačajo same sebe za največ* i.beralca pred vsem takozvanim civiliziranim svetom, prav oni temelji sa svojimi političnimi, narodnim', so-cijalnimi in gjsp^d rsiimi razirauji v davnih naine^a interesa?! Če men jo tako, če hočejo vztra ati tudi nadalje pri taki brezsmiselni p-litiki. potem ostanejo tuii v bodoče podobni Bjurbcncem, ki S ) niso niče3 :r naučili in ničts r pozab ii.... in — dua-tje B'.ur-boncev ni več. Itusko-japonslea vojna. Trst, 5. avgusta 1904. Dines ni posebn h vesli o dogodkin pred Ć« čas h beneške oii^aihije. V t h nemoderaih j Port Arturjtm. Temu se ni čuditi. Ud so traicjah je naša la^ki signala okamene'a Japonci o z dnj.h naskokih trpeli res t.likih — pravi petrtfikt, aiakron.zem v se Jan ih | groznih izgub, kakor si moremo opravičeno dobah. Taki so b li terej doeedaj vedno : n česar se niso naučili in ničesar pozabil . Nso se naučili ničesar potrebnega, in niso opustili ničesar kvarnega, odijozaega, krivičnega, ničesar cd vsega onegi, kar jim je le v nečist in škodo. Vsaadinji cogodki in p javi jih uče, da so bila slaba pota, po kater.h eo hodili doeedaj, da j h ta peta ne ved jo bi žje k cilju, ampak jih odvajajo od c lja — in vendar ostajajo triovratno na teh potih! Taki so bili desedaj, do tega hipa ! Bodoli tudi odslej iekfcli raveznikov tam, kjer jim kažejo vrata ? Bodo li s sti.rj trdo-vratnostjo odklanjali pouk, došel jim z lekejo v »Deuische Rundschiu« ? Seveda se bodo morda tolaž 1<, češ, da imenovani list govori i le v imenu male skup ne nemšiih poslancev, Tako tolaženje pa je le ena zmota več. Mi smo povdarjali že v prvem teh čiankov in povdarjamo dtnes vnovič notorično resn co, da ravno ta mala skupina terorizuje in su-gestijonira vse druge nemške asupine. Vae-nemiki eltmenti v parlamentu res niso m( čni po številu, ali močni bo, ker 83 poitali diktatorji, ker znajo imponirati s svojimi egitac jami, ker znajo inturgirati nemške ncaee proti vsakemu poslancu, ki 89 noče radik&lizirit;, ker torej znajo svojo voljo uslljevaii vsem nemškim skupinam. S.evilo njihovo v parlamentu je malo, ali njihova volja je krepka in iz datna. Tu se slučajno spominjamo, kak j fmo čitali te dni v nekem uvodnem članku praške »Politike« o n°ki zakonski dvoj c , v kateri je »ona« nos.la hlač?. To se je posebno kaealo v tem, d?, je on ob vsaki dani priliki vpraševal svojo boljšo polovic > : »Ti, stara, kako je moje mnenje o tej stvari !c On je je bil sicer mož, gospodar, močneji, ali po svoje mnenje je hodil vedno k njej. Tako je razmerje med Vsenemci in drugimi nemškimi strankami. Prvi so šibki, ssor.j brezpomembni po številu, ali vse strtnke hodijo k njim po — svoje mnenje ! In to velja tudi glede razmerja nasproti Italijanom, a Š9 j c -srbno glede vsiuSiliskega vprašanja. Čim so Vsenemci rekli »ne«, ojtane pri »nc«.D:uge stranke se bodo sicer zvijale tja in zvijale sem, l odo govorile Italijanom marsiktko laskavo besedo, toda elednjič se bodo — ker si ne upajo drugače -— gotovo pokorile vse-nemški »volji«. Mi nočemo b t proroki, ker ni ga nehvaležnejšega posla, nego je proro-kovanje v politiki, ali svoje mnenje moremo ža povedati. 11 to naše mnenje je, da je ravno ob vseučiliškem vprašanju prišla bre/zmisel nost politike avetrijakih Italijanov do ekla-ta □ t nega izraza, in da v d oglednem času Italijani ne dobe vseučilišča v Trstu. In to ne toliko vsled dejstva, da visoki krogi na Dunaju menda niso posebno ugodno razpoloženi za ta postulat Italijanov, ampak vel ko bolj zato, ker eo Italijani one strani, k er bi jim utegn il b ti izdatna pomoč, dot-Iedno odbijali, dočim jim tam, kjer 10 pričakovali pemo*, govore na kratko: ne, ker to, kar hočete vi Italije ni, ne smemo heteti mi Nemoi radi velikega domnevati po vseh poročilih, putem je le naravno, ako je navstai sedaj presledek v operacijah oblegovaice vojske portartureke. Saj javlja oe!6 ultra-japocofiUki »Daily Te-legrajjh«, da so b li Japonci eekdni kaker trava od kose in oblegovalna vojska japonska da je tako oslabljena, da ne bo mogla tako hitro obnoviti napada. Sj neko drugo sporočilo podaja isti japonefi ski vir, ki neznansko bl&m ra vse one, ki niso mogli niledar dovolj proslaviti vrlin adooirala T. g > in njegovega brodo?ja in bi so pričakovali od tega admirala prava čudesa cb kombiniianem napadu na P^ri, Artur. »D .i y Telegreph« javlja namreč, da ee japonsko brodovje drži daltč od obrežja, da ne pride v obseg rusk h trdnjavbkih biteii. Po tera takem tuii admiral Togo ne more delati ču ležev. Sjjloh si usojamo trditi, da je ravno ta mež v tej v<«jui najmanje zadost.l velikim pričakovanjem, ki so jih stavi i dj njega japonofil . S početka teli samosveBten in drzrn. uitna beležiti pozneje nijed&ega večega sol datgi vepeha. O bitkah zadojih dnij na bojifču v Mandžuriji, na južni fronti, imajo danes či tatelji na drugem meetu velezaninaiv:h poročil, iz kater h izhaja, da eo bili to dnevi vr j ne slave za rusko orežje proti japonski premoči. General Steulič poroča o strsšin sk h izgubah Japoncev. Is tega porofiila izhaja, da Rasi izvajajo izborno svoj program, priporočan od vseh pravih vojnih vesčakov : vojevati se, prizadevati eovrtžniku čim več izgube ia umikati 89, čim prdiaja premoč. Celtf >Neue Freie Presse« pravi sedaj — ekiicevaje se na pretresljivo usodo, ki bo jo pripravili Rusi Napoleonu I. — Ca za Ruse ni to nič odijoznega, ako ee umikajo in pridodaje, da umaknenje, ako izvršeno v pravem mocentu in pw lastnem svobodnem sklepu, je operacija ; le če je izvršeno prektsne, more poBtati kriterij za poraz. Po poročilu generala Saeuliča so sa Rusi umakniii na Hajčeng. Sedaj s? gotovo umikajo proti An šančanu, ki je nekako v sredi med Hajčea-gom in Ljtoanom. Ako se luske čete srtčno prebijejo do AnšaSana, boJo že zavarovane v okrožju Ijaojanskem in o generalu Kuro-, patkinu se bo moglo reči, da je izvršil vojno operacijo, ki mu zagotovlja mesto v zgodovini vojen. Po kot cantraeiji ruskih vojn;h sil med Ljaojanom in Mukdencm se ves položaj temeljito spremeni. Ista »Neue Freie Prtssc« — ntm se zdi važno, ako se moremo sklicevati na take japonefilske vire — pri-, znava, da ideja umaknenja do Mukdeaa ni »najslabše«, kar bo jih imeli Rusi v tej vojni ! Boji pred Port Arturjem. Iz 0 fu poročajo po poroči ih, došlih tjakaj o zadojih boj h pred Port Arturiem : Zemlja se je stresala ob grezaem bombardiranju, ki je zaSelo dne 26. ju ija ob 4. uri zjutraj in je nehalo s j le 2S. julija p> noči. Ruske i7gube ee csnijo na 5 do 6 t:8tč mož. O svojih opetovanih napadih na vztočae utrdbe so pokazali Japonci fanatično hrabrost, svojega nemškega interesa! Odpoved, ki so ali pobiti so bili oi to!e k ogelj ,n grannt ia Manifestacija za Ruse v Dubrovniku. Iz Dubrovnika pišejo : V nedeljo dne 31. julija ie svirala hrvatska občinska g'aeba na Pilah. Z»dnja kcračnlca je bila »Mura Rusija!« Oo spiranju iste ie priš o do svečanih manifestacij združdn h bratov Hrvatov in Srbov, kličuč h navdireno : »Ž vila Rus ja ! Slava zmag rusk ga orožja! Djh z Japono-filiJ< — Glasba je na vs obče zaiov.ljstvo ■dvakr.t ponovila omenjeno koračnico. Po do-, vrženem programu glasbe je sla množ ca po mestu prepevaje hrvatske pa-?mi. Pred srbsko čitalnico je občinstvo odpelo srbsko hioiao. Ko pa je prišlo do hrvatske č tainice, je b !a odpevata hrvatska »Lepa naša domovino ! t i >ikolaj > alerijiiiiovic Muraviev. Iz Pariza javljajo : Verojetoi nsislednik Plevejev Nikolaj Valen,anov e Muraviev je pozuan v Franciji, kjer je prtživrl tudi del svoje mladosti. Ko je knez Usurov zapustil svoje mes o kakor rusi i poti nik v Par;zu, misl.lo sa je, da postane Muraviev njegov naslednik. Teiaj je Murav:ev dolgo bival v Parim :n njtgovo kandidaturo so gotovi krogi v Parizu Žilo po prali. Muraviev už va posebno zaupanje c-.rjevo, katerega je zlasti poiip rai v njegov h u^irovnih stremljenjih. Muraviev je tudi član permant nega mednarodnega mirovnega razsodišJa v Hdtgi ter je na istemu kakor izboreo jurist igrtl veliko ulogo. $vstro-Ogrska in 3talija. V milanskem »Corriere della Sera« čitamo, da ei je načelnik italijanskega generalnega štaba, general Saletta, ravnokar ogiedal vso vzt čno mejo, kjer se imajo izvršiti zelo važna fort fikatjiiena deTa. Toda geueral Si-letta ni še predložil svojih tozadevnih predlogo/ ia zato ona dela ša niso odrejens. Kar pa sa dostaje potrebe — govorimo vedno z milanskim listom — utrdeb ob avstrijski meji, treba pripomniti, da zires odprta je meja v Furlaniji. Tu sp je general Saletta pjmudil til e časa. Tu se goiovo z^ra-ilijo nove utrdbe ; CiJore (okrožje v provinciji Belluoo) pa je zjvarovaa ztdoslno. »Pdtria del Kriuli« trdi, da hoče Avstro Odrska potros ti 8 milijonov kr»jn za utrdhe ob furlanski meji. ToJa razna ceste di graiti le v s.rategične namene. Vidmu dd bodo kmalu nadvladovala grozna žrela avttrijskih trdnjavskih topov. »Corriere dtlla Sera« pripominja tudi, da b> vsakako pozvana tudi komisija »a »narodno obrambo« (!a d fsjsa nazional ), da pov« svoje mnfnje v tej prevažni stvar. R.Č8na komisija da se snide v je-eai. Drobne politične vesti. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Iz Zadra javljajo : Itilijac-sko ptlitičao društvo v Da'.mtciji je preg a-s lo Bvojim ktndidatom za nadomestno volitev severnih dalmatinskih mestzddarskegi župana dr. Zd.otto. Novo ministerstvo v Srbiji. Več listov piše, da sedanji minister*ki predsednik Giu c pojde takoj po zaključenem zasedanju BkupšČine kakor odposlanec v Pe-trograd, a mesto njega da postane Pasle m nister predsednik. Mednarodni kongres socijalist o v, ki se bo vr3il o i 14. do 20. 1 avgu9:a v Amsterdamu, je šesti v vrsti teb kongresov. Ostalih pet je bilo v Parizu (1889). v Bruselju (1891), Zorihu (1893) Londoau (1896), Parizu (1900). Romunska kraljevska dvojica odpotuje 14. tli 15. t. m. na Dunaj. Odtod ee p)da kralj v Gaste n, kraljica pa na svoj grad v \Vi< x. Dvoj ca ostane v ino zemstvu G tednov. i Odprava starega tiskovnega zakona v F i n s k Uradna »Finlandskaja Gazeta« je priobčila carjev, ukar, s katerim ae uvajsj) v Finski u >ve tiskovne določbe. Ukaz pravi v glavnih potezah, da se inca dosedanji fia-ki tiskovni zakon, ki dovo^uje F.noem izlavanje dnevnikov in p:rij?dčnih tisliovinj nadalje ustano- vite? tiskari?, knj'g^rn, knjižn e in čitalnic, zamenjati s tiskovnimi določ:li veljavnimi v ruskem carstvu. Ukaz je datiran od 21. julija ter je zadnja odredba umorjenega ministra Ple-veja, ki je bil ob enem tudi minister državni tajnik za Finske. Venezuela in severne Zvez. države. Iz Ne\v Jorka poročajo, da je odpo;lane3 Zveznih d: žav, Mr. Bo\van v Cj-rjicasu, protest ral proti zaplembi vsega premoženja ameriškega asfaltnega društva, kamero zaplemba j9 izvršil venezuelski predsednik Castro. Savern9 Z ezne države trna rdjo to zaplembo za brutalno nasilje. Nova republika Panama sa je že spr a z vlado Severnih držav, ki hoče ob uhodu v novi kanalski prekop blizo mesta Paname ustanoviti amer ški carinski urad. Panamski odpt slanec v \Va&hingtonu ie protestiral proti tej nakani stvernih Zveznih dtž iv. Boj proti alkoholizmu v ljudski šoli, način i 11 sredstva, katerih naj se poslužuje isti! (Konferenčni referat Antona Lebana, nadučitelja v Komnu ) (Daje.) Na »zgodovinskem« pouku ee mu tudi nudi lej:a prilika za vplivanje proti alkoho-1 zm«. Tu'saj omenja lepe navade starih narod v, n. pr. star h Slovanov, ki so sploh bili zmerni. — Omenja razne vladarje, ki mi sa odlikovali v zmernosti. G:ede tega nam j« pravi uzir naš cesar Fiaa Jjsip I. Uč tej razpravlja 30 'etn) vojno. Povdarja, da š>j o'andanss občutimo posledica ta vojne s tem. da tudi zdravi ljudje j-ijejo »Aqua vitse« — t. žganje — doč m se je preje dajala ta v mah meri le bi.l.*ikom. Učitelj tudi lahko pripominja, dt je sedemletna vojna prenes a žganje iz lekarnic, kjer se je že stoletja predajalo za razne bolezni. — Žganje je d« š o iz lekarnic v krčme. Zi čt sa Napoleona f. pa je pr šlo žganje že v zasebne hiše, kjtr S) b li nastineni francoski vojaki. Od lega časa Ee je žganj^pitje strašno ra. š rilo. Zgodovina nam pripoveduje o /alo9:nem porazu Napoleona na Ruskem. Pripoveduje nam, kako so morali Francozi bežati iz Iiu3je. Ta nj,h poraz in beg je najbjlj prip sovat žganju, ki je kar dtc m rilo francozke fete. Na^'i so F.arc>7e n* led nih boj š-$ih s steklenico žginja v roki, znrzDjene po tleh ležeče. — Nu zgodovinskem pouku (»menja učitelj v. jaš'sega bIhlu. — Dečii sa t* ga vea?!6, ob m:9li, da bodo tudi (ni kmalu nosili »ssb'o prepasano in puško nabapano«. Učitelj opominja dečke, da morajo že v rgodnji m!a1o-t? paziti na to. da si prisvoje leje vojtš.e čednosii, kakor pokorščino, sntžaost, zmernest itd. — Omenja jim, n») pazijo na svoje zdravje, da Bi je ohranijo, da bodo ni vojaškem naboru tp^znani khk , da v ceželah, kjer mladina vživa mnogo optjbih pijač — osobito žganja — narod peša in jo tam malo fantov sposcbmh za wja-eki atan. — Prilično omenja tudi lahno, kako naj se vedejo (1 bro cdgijeni fantje v din vojtšsega nabor?. (Pride še.) Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. Kv e S3i)ani tdjnik finančne prokurature dr. K a-rol Preu in pristav iste pnkurature d r. Karol Lukež sta imenovana tajnikoma finančne prokurature. Nov stavbeni Inženir. G. Ecndij Piazza je zadobil poblastilo stavbenega iiiži-nirja za Primore in je položil pieipisa.o prist Za podaljšanje železnice Trst Poreč do Kanfanara. Deže'ni odbor v Poreču je nakazal c. k*-, mioist. za žjleznica na Dih naju znesek 12.003 kron v j-okrltje stroškov za podrobne DaSrte za železniško prog > P> -reč-Kar fjinar. V Poreču Be bedo od dne 1»'». d j 19. t. m. vršile nove občinske volitve. Novo parobrodno društvo. Parobrjdni društvi »Unioae i:t?iana« ia » Pjo Negri & Ci.< sta se z edi ni li ter se bo novo društvo v bodoče imenovalo »Navigazione a vapora istrianodalmata«. (Istrsko-dalmat:nsko parobrodno društvo.) Okrajno glavarstvo za Trst in oko lico 2 »Sole« poroča, da mu jo došla z Da-naja vest, da je že o Uočeno, da se v Trs'.u ustanovi c. k. okrtjuo glavarstvo za. mesto vodom v tem času vrseSih ee selitev mnogo in ok l'Vo. Ta nova pv 1 t.čaa ol>l*st da prične poslovati z dnem 1. januvarja li»03. <*rob poljskega krnJja Koleslava II. sabaja se v župni cerkvi v Osojah na Koroškem, kamor ga prihajajo vsako leto obiskat plemenite owbe iz Poljskega. Mestna obč na lvovska je dala grb na grobu popravit1. V Osojth te bil di cesarja Jožefa II. znsmen:t bened kliniki samostan s krzsao cerkvijo. Bjle^l^v IT. je bil radi svoje krutost" pregnan i z Poljtk^ ter jo J. 1032 umrl v omenjenem samostanu. Domovinsko pravieo v Trstu so vdo-bili, J sip Vitez iz Šapulj pri Tomaju, Lu-o'\a udova Treb'c epsdajoča v Šk flje pri D vaS', Fran Pahor iz Teinnice na Kreeu. (Ta go?p. je podfril ob Jti pril ki 1 K za »Xar«idni dom« in eno krono zi družba Sv. C. in Metodi js) in Anton Hrobat iz Djbra- te'efjDsk;h naročn skm postaj premesti, valj jo ee gospodje telefonski naročniki, da vpo-šjejo tozadevne prGŠnje še pred 15. a v-gustom t. 1. c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da bo mržno premestil e telefonskih postaj izvesti brez ovir in pravo'asn". Velika pevska slavnost t Mariboru bo jutri dne 7. avgusta. Iz vseh krajev slovenske. domovine pribite v Maribor pevci in pevk**. Členom »Delavskega podp. društva« se nazntnja, da ol 4. t. m. do septembra se ne bedo poeoja'e knjige iz društvene knjižnice. Naprcseni so vei členi, da izposojene knjige nemudoma vrnejo, ker se ima knjižnica urediti. Slavje prostovoljne požarne brambe v Postojni povodom 25 letnega obstoja velj pri Ajdovščini, ki je tudi podaril 1 K društva, ki se bo vršilo dne 14 t. m. za družbo Sv. Cirila in Me tod i j a. j Vspored je zdaj zaključen in pridobi svoj »Slovenski Stpjerc«. V Ksmniku je ' posebni Bijaj s tem, da elavnoznana vojaška peč 1 izhajati nov slovenski li«.t pod imenom godba c. in kr. pešpoika Stav. 87. koncertuje »SI«.venski Štajerce. Pr gram lina je v glav- v postojinski jami in v hotelu »Pri ktoni« n^m : buditi nar dao zavest, vcepljati narodu z izbranim sporedom. pon s, pobijati sl.ba nadela in si -s:va na j Pevsko društvo »Slava«, pri bv. M. rodnih protivnikov in to z geslom: S j k svo- M. s^olnji ia domača godba priredita prijemu! Prva štev lka ima raznovratco gradivo hodnjo ned-lio dne 7. t. m. koncert na vrtu in kaže na spretno uredniško roko. Zaleti bi \ goatilne g. Josipa Miklavca. Začetak ob 5. b lo le da bi list prinašal razun notic iz Ko- uri popoludn?. Koncert bo trajal do 9. ure reške in S:»jarske tuii iz drug h Blovensbih in potem se prične ple?. Na koacert je vstop dežel, ke t prvo, ki je potrebno za izdatno brezplačeD. s,.m >pcm č nar Kadsr mlado leto«, mešan zbor. 5. V. nam često cč tajo kamen kakor naša narodno parma - »Pozdrav Gorenjski«, valček, godba. orc^e ' K 6. A. Hajdrih : »Sirota«, možki zbor z alt Politične hišne preiskave in politič B)10> Amer: »S;raž KralovDy<, ouvertura, na aretovauja. Ktkur sm » že javili v gail>3. 8. F. S. Vilhar: »B^jna pjesma«, predvčerajsajej številki »E linostic, je policij * možki zbor. 9. Cluro : »Mazurka^ godba, v sredo predala stanovanji nekega R >mea 10. H. VolariČ: »Slovan na dan!«, mešan Camerini n tekega udevita Del Fabbro. z^or b samospevom b iprana in alta. 11. Pos ed.ca teh preiskovanj je bila ta, di je »Koračnice«, golba. 12. Svobodna zabavam lil l)A Fabbro takoj po preiskavi aretovan. pieg4 — Pevske to&ke iavaja pevsko društvo No, v četrtek je bil I)j1 Fabbro zopet izpu- »Adrija« iz Barkovclj. Pri veselici in k plesu ščen ca svobodo. lat dan, to je v č» t' t?k. svira orkester sv. Jakoba. — Začetek veee- je pa |>olicija preiskala stanovanje nekega lJce ob 5. uri popoludne. Vstopnina k ve- Manlio L?oar, khteri je Lil tudi takoj p> Bei c< 50 Bt>t. za osebo. Vstopnina k p'e3U preiskavi aretovan tsr olvedea v z 1- možki 60 stot., ženske 30 stot. P°re- j Cisti dobiček je namenjen polovico ta Včeraj predpoludne je bil pa pozvan C rila in Metodija, drugi polovico pa zi na pel c jo oni R meo* Cimerini, Čije stano trgovsko šolo v Trstu. vanje e pol cija pre skala v sredo. Poveda'i V" sluča u slabfga vremena prenese se smo že v predvčerajšnji š.evilti »Edinosti«, veselica na pr.hodnjo nedeljo, da CimsriLija ni bilo doma, ko se je na nje- obilno udeležbo uljudno vabi govem stanovanju vrš:U hišna preiskava. Odbor. No včeraj predpoludae je bil, pj precej dol-j yelika nesreča v Piranu. Včiraj po gem zasliši vanju r.a pol oij', odveden v poludne okola 3 ure ee prip€tiia v Pi. zapore. ranu vel.ka nesreča, Na morskem obrežju so Pozneje je pobija aretovala tudi že n* jgralj maK - do ? ^ cUoel B je svobodo izpuščenega Ljudevita DA Fab ro kakih ? ali g LoTllj gQ ge pQ obrežJUj le in pa nekeg* K ivarda P.cor. tali edeQ za drugim vpiH ^ vng,alf> ka. Zdi se, da so vse te aretovauja v zvezi kor gpl( debjo Qtroci v oajh b!aženih ,etih. tnkoloro na novej, ša na končanoj na Mflj Djjmi Je bjl naj4ivahnejii 5 letai Peter mcstoištveni paltč;. Bonifacio. Ta se je pa preveč približal skraj- Posreb eno leto po smrti. Dne 12. cemu robu obrežja. Stal je tam obrnjen s julija 1 '.♦03. se je mki ogljar v Bohorju na hrbtom proti morju, tako da ni videl nevar- -podnjem Štajerskem nekaj sporekel se svojim nosti, ki mu je pietila. Hkratu je prestopil za nom. V žaljeni sin je zapustil dom in bs ci korak nazaj, a pri tem mu je zmanjkalo tal več vrnil. Dae 2*.'. julija t. 1. je še le ntšel ter je rev8ek padel v morjf. Njegovi tova- ieki gozdni paznik nekoliko njegovih kcst:, riši so prestrašeni zagnali kr.k, ljudje so pri- en skorn z nego, klobuk, lobanjo in nekaj hiteli ter skušali rešiti malega nesrtčaeža. reber kakih 500 k rakov od očetove h še v Res so ga kmalu z* tem potegnili iz voie, prepadu, kamor ja ponesrečenca najbrž vrgla a b lo ja žs prepozno — revček je bil vže njegova ^ e5letna bolezen — božjast. mrtev. Z* naročnike telefona. C. k. pol: n Tatvina z ulomom. Pred^inočajim so n brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Ker neznani tatovi uiomili v prodajalnico jestvin v drugi polovici meseca avgusta t. I. J|.o g. Alojzija Salon, ki Be nahaja v hiši št. 34 v ulici del Mol:u graade. Tatovi so najprej j skozi neko okno v ulici del Ronco prišli v' neki prazen lokal, ki meji s prodajalnico. V tem lokalu so naprav.li luknjo v steno ter j potem skozi luknjo šli v prodajalnico. V prodajalnici so vse prevrnili iskaje denarja, j Ia slednjič so našli pod neko polico v kotu leseno skledieo, v kateri je bila svota 700 kron in 80 stotink. Seveda so vzeli denar' seboj, dočim so vbogo skledieo pustili tam samo. Drug h stvari v prodajalnici se pa tatovi niso niti dotaknili. Še ena tatvina z ulomom. Krčmar Pavel Jurko, lastnik krčme „Al povero for-nareto** v ulici delle Beccherie vecchie, je prevčerajšnjim vkupil na javni dražbi v zastavljalnici Dussich razne dragocenost'. Te dragocenosti so bile: ena dolga zlata ovratna veriž ca vredna 50 kron, en zlat prstan vreden 60 kron, en zlat prstan z rudečim kamnom vreden 25 kron in tri ure, dve zlati in eno iz bele kovine. Predsinočnjim, prej ko je zaprl krčmo, je pa vse to shranil v neki predal v krčmi. Poleg vsega teea je pa shrani! v .sti predal se svoto 100 kron v bankovcih in za 40 kron drob:ža ter hranilno knjižico na katero je pri „Cas»a di Rispar-mio Triestina" uloženih 10.000 kron. Vso to vrednost je namreč imel Jurko pri seb', a da je ne nosi seboj, je vee shranil v že omenjeni predal. Včeraj v jutro ob 6. uri in pol je sel Jurko odpirat krčmo. Seveda je bila njegova prva skrb odpreti oni predal, katerega je b i prejšnji večer shranil svoj zaklad. A kako se je prestrašil, ko je videl, da je predal prazen ! Gospodje ..neznani tatovi" eo bili čez noč obiskali nj< govo krčma. V krčmo bo pa prišli skozi okno stranišča, ki gleda na ulico. Tatvina na pošti. Iz Vodnjana poročajo, da ho v predminoli noči tatovi udrli v poštni urad v Krnici in so odnedi 1400 K. Za tatovi ni še nikake sledi. Požar, dne 1. avgusta t. 1. popoludne ie pogorela vas Pljuska pri Veliki Loki na Djlenjskem. Vsled velike suše ja zelo naglo gorelo in radi pomanjkanja vode ni bilo možno n česar rešiti. Škoda ie velika. Nekemu posestniku so zgoreli 3 konji. 7 pra-s čev ter eno tele. Šiode imi do 20 000 K. Njegovemu sosedu je zgorelo vse, povrii še 1000 kron denarja. Ogenj je provzr^čil baje neki 6 letni otrok z — vžigalicami. V namene zatiranja kuge ined prašiči. Zi prašiče, ki so bili a'i bodo v mg-seča avgus u pobiti v namt zatiranja kuge, je dolo5ena ista odškodnina, ' do 7. Iti. Pšenica : ponudbe dobre; povpreSevsn e po-, bol^ano, trdno. — Prodaja 65.000 meterskih stiot., za 5 stoti ok zvišanja. Druga žita trdneje. Vreme: . vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za dec. 42.25. Hambur g. (Sklop pop.) Kava Santoa gao.' average za september 34'/.f za da . 3^—, za mire: 35a/4, za maj 361 4 vzdržano. — Kava Rio aavadn* loco 34—35, navadna reeina 36—3», navada* d 13 -39—40 Hamburg. (Sklep) Sladfior zt avgust 20.15, za sept. žO 30, za oktober 20.75, z* dec. 20.70, za marec. 2i05, za maj 2125. Stalno. — Vreme: vroče. Sladkor tuzemaki. Centrifugalpile, prompte j K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— . marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasač ia MelLspii^ promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —dv,-—.—, marec-avg. 66.30 do 69-30. London. Madkor repe surov 10\'is Sa. Java 10 9 f li. Mi no. j New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za boucČe dobave, vzdržano, iO st. zvišanja, 5 str.' ^rtsanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 50, cz s* sept. 14.75, za september-iHceaaber 15.15, z\ uov.-februvnr 15.40 (mirno.) — Pšenica za tesoci uit -sec 21.75 za sept. 21.90, za september-december 22'20: : a november-febr. 22.60 (.trdno). Moka za tekoči mesec 2y.t50 za sepc. 29 /5, za sept. -daiem >9r 29.65, za november f.bruvar 29 75 (trlno) Rspičao olje za tekoči mesec *8.26, za septeni 4>.o0, za sept.- december 49.-- za januvar-april oJ.— (s alno Špirit za tekoči mesec -ki 50, za sept. 41.50 zi. sept.-decemoer 3S23 za januvar apcil 36 7r> (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 2j1;* — (mirno), be: za tekoči mesac 26s/8 za sept. 2i5/H za okti -jan. 30 z3 januvar-april 3U3/4 (tr inoj r^-rinirai 61— 61'/, Vreme: oblačno. Dvorana za sodne dražba v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ura -sam") ob JeUvnikii)od 8. d) 12. prsdp. in od 4. do 7. popoludne. DRAŽBE: ki se v.šjo dines, dce 6. avgusti t. 1. in nasleduje Oni : \'saki \rste kotenine in platenine, pe-rilf, nogovice, satin, celi', oxl irt, batiste, f ularrls itd. it SVOJI K SVOJIM! I Prva klet dalmatinskih vin 1 y TRSTU, ulica Sanita 22. 2 so- TRANSITNA ZALOGA -a Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Razne vesti. Nenavadna cerkev. V me^ta Heidelbergu na Nemškem je ce/bev, ki ie »unicum< s.*oje vrste. Zove se cerkev s7. Duha. To ;e edina cerkev na svelu, kjer se vrši isto5asno s užba božja po katoliškem in luteranskeaa obredu. Zid po sredi deli obe veroizpoved-. Kongres gostilničarjev. V Z igralni se bo vršil dne 12. t. m. Kongres goat Iničarjev, kavarnarjev in netik^rier. Na korgre3U bodo razpravljali o stanovskih vprašanjih. | 1 !l : i se jKi^ilja na dom v steklenicah ali s«xlčt;!cih. 1 ll I Borzna poročila dne arg-ustm. Tržaška borza. Napoleoni K 19.01—19.04, angležke lire K do —.-p*, London kratek termin K 239.70 240.25 Francija K 95.--95.20, Italija K 94 9 > — 95.il0 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.40, nemški bankovci K — — —.— avstrijska ednotna renta K 99.25 — 99.o0, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, Italijanska rentn ti 102 1023/. kreditne akcije K 637.--o39— državne železnice K 632.— — 634. — . Lombardi k 85.— 87—, Llojdove akcije »v 680--684.— Srečke: Tisa K 323.-327—, Kredit K 460.— do 470. Bodenkredit 1880 K 301— 311.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 302 —, Turfke K 126.— po 128.- - Srbske —.— do —.—. Dunajska norza ob 2. url popol :. ^ čer jj danes Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4 °/e Avst- investicijska renta 3l/t •/, Ogrska renta v zlatu 4 °/0 „ „ v kronah 4°/, renta 3l/a Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini loO.i'O 100.20 119.10 99.30 91.10 119. £>5 9 Z. 15 t»8.75 1607 — 638.— li7.20 23.4o 19.0^ 95.— 11 32 Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrasčene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščab za spmenite. Najnižje konkurenčne cene. Tovarna kisa $ruschina E Jtrovath Trst. — Ri^a Grumula 6 — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih, specijalnih kisov. Konkurenčne cene. - Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa St. 52. A. Tesa St. 52. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Ceee, da se nI bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tac i po posebnih načrtih. HutroTM oenlk br?iplaftao ia tratio. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI" Dunajska cesta št. 19. v Medjatovi hiši v pritličju = Glavno poverjeništvo za Trst, Istro in Goriško je: Trst-Ba>rkovlje 426. = vsprejema : zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nlžjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji: aj za\arovanje na doživete in za trnir. jedno9:avni ravarevjn^a ta eluTaj fmrt', r>a d«, t > :n lento, ljad?ka zavarovi nja z me?< čn m pit či lom zavarovan ne f>0 vin. 1, 2, 3 in 4 K n daje po npiialjenih \legah v oddelku »lintna hran in ca« deželne ravarovainice ze o praktčno sttr.j-tio in rentno preskrbo ; b) zavarovan a j^roti vsakovrstnim nezgodam (te esn m poškodbam) ia ne7godam na potovan u po si ham ia na vodi ter jamst.-ena 7avarn\a ji vs ike vrsti. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na žtljo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamci zavarovancem popolno varnost. === Svoji k svojim! = Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici! t temeljenu Prvi zagrebački Pod državnim nadzorom. 1/OclflSKO - PRIPRAVNI ZflUOD O aJ skola i internat: Berislavićeva ulica 12, l. kat. prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca- aspirantah otvora 1. rujna t. g. 6-mjesečni zimski glavni tečaj. T« ni institucijom, koja je za mladež od osobite vriednoti, mogu mladići, koji ma s kog: razloira svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje i zanimanj' no samo steći pravo jednogodišnjih dobrovoljacah, nego si i u gradjunskom staležu osigurati družtveni položaj, kao što i polučiti gradjanski čin. Dosadanji sjajni uspjesi savjtstne obuke pružaju svakomu najsigurnije jamstvo te ravnateljstvu nije od potrebe dalnje naglasi vanje, kako temeljito nastoji naobraz ti povjerene mu djnke. U internatu zavoda podpuna obskrba za vojničko strogo uredjenje i zapt. Pobliže upute, kao što i program sa imenikom učenika, koji su izpit položili, daje na. zahtjev bezplatno Ravnateljstvo zavoda u Zagrebu, Berislavićeva ulica br. 12. L kat. Upis danomice. Doba: 16—20 godina. X X X X X X X X < jKani/akturna tvrdka BERTOLE & SBUELZ r i a/z a Barriera veccliia stv. 2 naznanja cenjenim odjemnikom in slavnemu obe nstvu, da je otvorila v ulici Nuova ."8 (nasproti < palače ^alam ex Bolte) podružnico z bogato zalogo platpniue in kotonine po tovarniških cenah. KOTEN INA, navadna, . . meter i:i nove. KOTEN IN A, bela . . . meter 20 nove. ( „ „ . . „ 14 „ „ amerik. . . „ 22 ,, f „ „ . . „ 1« „ „ najnoveiša . ,, 3-1 V „ I. vrste, močna „ 21 „ „ za rjuhe 156 Sir. „ .Vi „ r „ za rjuhe 156 šir. „ 4-i ,, BRISA.LKE po ... . „ 1*» , ^ _______ Srajce za gospe od 45 novčičev naprej. Trsoma i Miinlaliiiriiiiii! ila Barriera veccliia 11. - ANTON SANZIN - Barriera veccliia Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci ir. drobnarije ter izdelki za delavce. • Vse po jako ugodnih cenah. Vse po jako ugodnih cenah. Najprimernejše letovišč g za tržaeane je grad ^•xxxxxxxxxx>okxxxx:xxxxxxxxxxxxxx^ o J3 O rs e* G đ "S5 -i £ [ d Jstano vljeno leta 13 priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko povn ino, razpošilja po nizkih cenah fiholf Jtauptmann v £jubljani prva tovarna oljnatib barv, firneza. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. al a x hJ -t o & p p p p- o o* s o #« m* Krasna lege, obširen park s senčnatimi sprehajališči, bre^. prahu, mirno bivanje, cist zrak, krasen ra/.gled na divno romantično pokrajino v ozadju in na zelere griče n doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letovišvnike. j Rnrcfjl Nizke cene. Nizke cene. P" BUlMU. Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. I Nova krema. « x K X K k k K X V tej vročini!! n: tako lahko ugasiti si ž-jo. Me, tsm ki> p vo n vino 3) bolj ugreje, za-duBl'ije ena čtša LUISANE da te ohladit9. Z m rotn n« nje t>uoov t > ad»tr okun in k^r je vrlo »(ttle v « rnz-inia. (;Invni znstop za Trst in Primorsko ima tvrdka Tržaška pekarna za kavo R. Sscheru £ Comp. v Trstu, ulica Romagna št. 22. K X X X X X X X X X X Podpisani ima čast naznaniti slav. slovenskemu občinstvu, da je te dni odprl svojo krčmo v ul. Acquedotto štv. 67 pod imenom : „Andemo de Piero V svojem lokalu toči podpisani razna dalmatinska in istrsko črno vino prve vrste p<» zmernih cenah. lina vedno »veže pivo, vermont in marsitlo, kakor tudi \cdno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili. Nadejajoč se, da me naše ljudstvo poseti v mnogobrojnom številu bilježim udu ni Fran Rupnik, krčmar. It liar©dliaiPrve m jedif e želodčne kapljice __ sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moć teli kapljic je nepre- --— kosljiva. Te kapljice vredijo redno --prebavljenje, če se jih dvakrat na w | f ' ' ff^^T' SS dan po jedno žličico popije. Okreptf i j 'z, pokvarjeni želodec, stoie. da zgine Ć^TvZ/t.V--;'. '! kratkem času omotica in ži-lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se -o- vseli glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in pošiljatvo pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. botrice in botre z-i blagohoten obisfe, zagotavljaj dobro delo iti nizke cene Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na pokidanu za sponieuike itd. Po^ćanja od gl. 2.50. Op ml a: Atelje nima nikakega po ovalnega pooblaščenca za sprejemanje oaročb. 2 TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim porošt .oj*. Clira Fmaeeseo šte*. 2, I. - 1 R S T ~ _ --Tele n 952 Ulica S. Franeesco 5tev. 2. ii. Hranilne uloge sprejema o 4p/„. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga t>e laliko po 1 krono. Posojila daj a samo zadružnikom in sieer na uknjižbo po 51/s°/o» na menjiee jk> na zastave ih> bljs°l0. Uradne ure : OU 9—12 dopoludne in od 3—4 poooludue. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. GORIŠKA LJUDSKU POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr V v lastni hi?i. -- ^- Hranilne vlout' -prejt majo se cd vsieetja če ludi m e an društva in sa obre-tu-j«*jo po -A1/*0/,,, ne da bi se olb'jal rtntai davek. Posojila »lajejo s-? »irmrj članom in n* iu-i»j ee p » 6 °/0 3n na vknjižbe »m> 1/2(yo U rad U je vaki (im od 9. do 12. ur a dop •). in od '2. do 3. ure popol. razven nedej in ornzn'kov. I Stanje liraiiiliiih vlog leta 1902. Kron h 1 Poštno-Sran. račun št?. 857.:-15. prodajalnica Izgotovljenih fclaga ^ „Al Giita di Triestes ^ tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONM" s krojačnico, kjer se izvršujejo oblete ^^ po meri in najugodnejših eeuah. V pro