Poštnina plačana t gotovimi. ŠTEV. 106. V LJUBLJANI, pondeljek, 8. junija 1925. Posamezna številka Din 1’—. leto n. Ishafa vsak dan opoldne, iavemfii nedelj Q in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80*—. Neodvisen URBDNI8TV* Dl UntAVNIŠTVO: SIMON GEBG0KCTCM7A ULICA STBV. IX. TBLMPM BfCTV. Rokopisi a« ae vračajo. — Oglasi po tarifu. Plameni m vprašanjem naj se priloži masi Ir s ra odgovor, pni poštnem ček. uradu Stav. 1&.633. Vel! odločnosti! Šmatramo za dobro samo ono politiko, ki s silo ideje osvaja narod. Taka politika je nujno načelna in zato širokopotezna politika in taka je sigurno nesebična, ker ima pred seboj samo en otlj — blagor naroda. Politika sporazuma je bila taka politika. Svojo silo je črpala iz jugoslovanske ideje in njene nepremagljive argumentacije. In z njo je osvojila narod, kar so zadnje volitve kljub vsemu terorju jasno dokazale in čegar ne more utajiti niti z volilno geometrijo pridobljena vladna večina. Bilo je jasno od vsega početka, da pripade končna zmaga na vsak način politiki sporazuma. Vlada »nacionalnega« bloka je to le predobro čutila in zato je skušala s celo vrsto reakcionarnih zakonov zasigurati sebi pozicijo. Kakor pa je končna zmaga politike sporazuma nesporna, tako pa je jasno, da bi mogel iz rastočega konflikta med obema taboroma nastati za naš narod tako nevaren boj, ki bi za desetletja onemogočil konsolidacijo države. Iz tega spoznanja je sledila preorientacija radi-čevcev in njih ponudba sprave radikalom. Bil je to nad vse patriotičen korak, ki je z zatajevanjem strankarskih interesov, z resignacijo na manj važna vprašanja, hotel narodu prihraniti nevaren boj ia pospešiti konsolidacijo države. Pričela so se pogajanja med Zagrebom in Beogradom, ki Se vlečejo brez rezultatov že tedne dolgo. Niti to še ni doseženo, Te dni je imela Orjuna svoj kongres v Beogradu. Pričel se je z orjunaškim zletom. Kljub vsemu kriku in viku, ki se je vsled tega dvigal, sta doživela i zlet i kongres grozen fiasko. Od 10.000 udeležencev, kolikor jih je bilo naprej reklamiranih, jih je bilo komaj 2000. Pa niti toliko jih ne bi bilo, da ni Orjuna izbrala katoliške Binkošti. Če bi se zlet in kongres vršila v srbskih Binkoštih, bi se slabo pohvalila Orjuna s peščico udeležencev. Srbi so se tega zleta selo malo udeležili. Večinoma so bili novopečeni »Jugoslovenk in to po večini omahljivci, ki so do včeraj gledali izpod kikle Dunaja in Pešte in ki so bili pod okupacijo Italijanov njihovi eksponenti. Ta škandalozni fiasko Oijune v Beogradu je imel dve dobri strani: da Beograd vidi iz bližine te velike »Jugoslovene«, da se od blizu prepriča kdo so vsi ti, ko tudi, da se uveri, da zanje med Srbi ni prostora in da Beograd ni naklonjen za take nezaželjene goste. Za nje je še edino mesto v Ljubljani in Splitu, toda med pravimi nacionalisti nikdar!« — Prinašamo ta nečeden napad-v celoti, da vidijo Orjunaši, da ni kompromisa med pristaši čiste jugoslovenske misli in velesrbi. Vsak kompromis bi pomenil samo kompromitiranje jugoslovenske ideje in zato upamo, da bodo slovenski Orjunaši popolnoma razumeli nastop dr. Berislava Angjeli-noviča in ga — odobrili. — Mladinska kultura. Na otvoren članek 8- Posl. Puclja o političnem položaju, odgovarja glasilo mladinske »inteligence« s sledečo kulturno cvetko: >Kdo ima prav, ali Pucelj iz Velikih Lašč ali pa bivši londonski poslanik Jovanovič?« — Skoda, da ne živi več ranjki Fran Levstik iz Velikih Lašč, da bi povedal mladinom, kako jih časti taka nekulturnost. — Proti sedanjemu preganjanju uradništva *e ostro izreka zadnja »Orjuna«. Beležimo z Zadoščenjem. Slovensko časopisje in nezgoda sloren-srinjerejcer. Ce se kaka zaljubljena punca stepe s svojim fantom, bo »Jutro« temu znamenitemu dogodku posvetilo tudi ce- lo kolono. Sedaj pa, ko je vsled zanikrnosti državnega zavoda v Križevcih uničila svinjska kuga na stotine prašičev in je slovenski narod ob vee milijonsko vrednost, pa slovensko časopisje molči. In celo »Slovenec« sa-sramežljivo opisuje nezaslišan škandal, bi l®. se m®Bel povzpeti do tega, da naS iilzade*e kmetovalce tudi branil. Edino ?n«t Je s*or s^°j° dolžnost. Ni ravno v konstaUraet“skemU pisj'u- da moramo to * . y.odltl P/ ® ^ .izPra*njenih stanovanj jo strankam pojasnila ia da ge morai obrat,®gadel.J l ^mnaVe1enih Primerih n« rr, nanj. Z ozirom na to veliki žnnan v stanov«*1- ?,ev.b° s,prei,elnal n°benih strank __ ij57a.nJ8kih zadevah, feni za obJav xa vožni° P° polovični min dr? * 1 nameščence. Generalna direk- se morejoeizSaiatiV BKe.°«radu je ?dredila. da n„ drž « objave za polovične voz- v. Sp nada?iotn^^^encem in rodbinskim elanom se nadalje do ao iunlin ift9ri — Sprejem v nižjo Solo^e^demiie Jeseni se sprejme okrog 3on ®inH^:^, v >.0 akademijo v BeogfadT P0 “1f ‘ L7 iz natečaja, ki je bil poslancem%est okrm načelnikom m oblastnim _ ytn. kjer so interesentom na vpogled, list« št* 450ve za vrtnarske vajence »Uradni smo že' svoi!xdne 12- maia razPisuie> kakor vrtnarske vajen?0 poroJa,i> dve u^an0,vi za jev letno. ProfcV. ^esku po 1500 dinar-15 junija. vložiti najpozneje do _ Sprejem učencer * 1 skih srednjih šol. >isovanieTT rST L državni gimnaziji, n. riata S cesta), III. realni (Beethovnovi PrIše* *lak in Her- . j ® povoziti. Berta pa si je v zadnjem trenutku premislila, skočila s tračnic in odnesla svoje nesrečno srce, da ga pokloni drugemu. , — Londonska policija kurira kleptomanke * batinami. Pariška medicinska fakulteta je proučevala te dni zopet problem kleptomanije. Kakor je znano, so dokazali v zadnjem času znanstveniki, da »kleptomanije« ni. To je poudarjal na Sorbonni dr. Anthau-me> ki ie povedal pri tej priliki tudi, kako kurirajo kleptomanke na Angleškem. Če zasačijo kleptomanko, pride stražnik, ki jo odvede na policijo. Tam jo peljejo v. posebno sohico ter ji jih nalože petindvajset, tako kakor majhnemu otroku... Po končani eksekuciji zapusti ženska vsa objokana in osramočena lokal in ne pride v drugič več. Kleptomanija je ozdravljena. — Slepar v duhovniški obleki. Iz Pre-raua na Češkoslovaškem poročajo: Župniku v Predmostu je pomagal dalj časa pasti ovčice mlad »kaplan«. Bil je jako priljubljen. Toda lepega dne sta prišla dva orožnika in ga aretirala. Možakar, ki je nastopal pod napačnim imenom, se piše Spora ter je po poklicu brivec. Bil je dalj časa v nekem samostanu »kozel«. Pri tem se je naučil verskih obredov. Nastopal je kot kaplan, župnik in če je bilo treba tudi kot kanonik. V Pragi je navlekel knezoškofa, ki ga je povabil na slavnosten obed. Ko se je gospod »kanonik« dobro najedel in napil, je napumpal knezoškofa za mastne tisočake. V Predmostu so ga imeli tako radi, da so ga hotele — ko so ga gnali orožniki uklenje-nega skozi vas —• ženske osvoboditi. Posledica tega je bila, da so aretirali orožniki še par izmed najbolj rabijantnih žensk. — Župan — špijon. Veliko senzaeijo vzbuja v Stari Kaniži aretacija bivšega župana Gradivoja Lunebulova. Mož je bil aretiran, ker so ga razkrinkali kot šefa madžarske in komunistične špijonažne službe v Banatu. Pri hišni preiskavi so našli pri njem veliko množino revolverjev, pušk, mu-nicije, dinamita, komunističnih brošur in letakov. Ž njim vred sta bila aretirana dva njegova pomočnika, pri katerih se je našel ravno tak material, kakor pri Lunebulovu. Iz najdene korespondence je razvidno, da so bili ptički v zvezi z Dunajem in Moskvo. Lunebulov, ki je bil, kakor je dognala preiskava, eden od najbolj nevarnih komunističnih in madžarskih špijonov, je poročen s sestro budimpeštanskega advokata dr. Mamuzaizsa, predsednika raznih komunistič- ! nih in iredentističnih društev in zaupnika madžarske -*lade. — Atentat na ljubčka. Te dni je napadla v državni tiskarni v Beogradu delavka Jeli-saveta Predič, Črnogorka, tamkajšnjega delavca Mihajla Kaplareviča ter mu dala vel sunkov z nožem v prsa. Nato je poskusila izvršiti' samomor s tem, da je pila strup. Vzrok vsega tega je ljubavno razmerje. Ka-plarevič je histerični ženski zamolčal, da je oženjen. Ko je Jelisaveta to izvedela, je sklenila, da svojega ljubčka umori. Zanimivo pri tem je, da je bilo razmerje Kapla-revičevi ženi znano. Oštela je radi tega svojega moža in njegovo ljubico. Zaljubljeni parček se nahaja sedaj težko poškodovan v bolnišnici. Jelisava ima za seboj precej pisano preteklost. Bila je soproga inženerja, ki pa je izginil za časa svetovne vojne med umikom črnogorskih čet. Jelisava je ostala v Črni gori ter je spoznala Kaplareviča, ko je bil možakar šofer pri divizijskem po-veljništvu. — Zverinski oče. V Bosanskem Brodu so aretirali te dni kmeta Milaija Vukšana. Dokazano je, da je mučil svoje otroke s stradanjem, tako, da je umrla njegova mlajša hči lakote. Zapiral je svoje otroke v sobo ter jim ni dajal ničesar jesti, sam se je pa zabaval med tem z zloglasnimi ženskami. Ko so odprli sosedje s silo vrata, je ležala starejša hčerka nezavestna na tleh, dočim je bila mlajša že mrtva. Zverinski oče ni dal svojima hčerkama osem dni ničesar jesti. — Velikanski požar v Filadelfiji. »United Press« poroča iz Filadelfije: Velikanski požar je uničil dne 2. junija v zahodnem okraju šest tovarn. Deset drugih tovarn je močno poškodovanih. Skupna škoda se oeni na 1 milijon dolarjev. Orkanu podoben vihar je oviral gasilce pri delu. Večje število gasilcev je bilo zastrupljeno od razvijajočih se plinov. — Pogreb bandita. Te dni se je pomikal po čikaških ulicah veličasten sprevod. K pogrebu so nesli razbojnika Angela Gema, znanega pod imenom »čikaški kanonir«. Ge-mo je bil kralj zločincev v Čikagu. Zapleten je bil v več kakor dvajset zadev, pri katerih je šlo za rop in umor. Čikaški »nižji svet« mu je priredil impozanten pogreb. Več kakor 20.000 kandidatov za vislice ga je spremilo na njegovi zadnji poti. — Strela ubila štiri osebe. Te dni je bila v Kreuzbergu pri Radegundu v Avstriji huda nevihta. Štiri osebe so iskale zavetja pod drevesom. Treščilo je in vsi štirje so obležali mrtvi. — Dve umobolni dami sta se opekli ▼ kopelji ,0o smrti. V rufaškem sanatoriju v Alzaciji se je pripetila te dni čudna nesreča. Dve umobolni dami sta bili v kopelji. Ker sta bili zelo nemirni, so jih privezali. Nadzorovala ju je neka lahko bolna ženska, ki je dobila nenadoma napad ter odprla pipo za vročo vodo. Dami ste bili vsled tega tako opečeni, da sta po par urah umrli. — Falzifikacija čeka za 250.000 dinarjev. Te dni se je vršila v Zagrebu obravnava zoper Slavkota in Juraja Radovanoviča ter Rudolfa Lipkovca, ki so falzificirali Ček in dvignili nanj pri Hrvatski eskomptni banki 250.000 Din. Goljufija se ni izplačala, zakaj Slavko in Juraj Radovinovič sta odnesla vsak po 3 leta ječe, Lipkovac pa celo pet let. Samomor učiteljice. V Četrtek se je vrgla v Novi Pazovi pod vlak učiteljica Danica Božičkovič. Dan popreje je obiskala svojega brata kapetana v umobolnici ter se udeležila učiteljskega zborovanja, kjer je ves čas plakala. Vlak jo je strašno razmesaril. Kolesa so ji odrezala roke in noge. Mrtva je bila takoj. — Idealno sredstvo proti kurjim očesom žuljem, bradavi#im je Blumit. Dobiva se v ^obliki obliža in kot tinktura v vseh lekarnah in drogerijah. Po pošti: Apoteka Blum, Su-botica. ’ Ljubljana. — . Perlustracija stanovanj r Mostah. Državni fizik za srez Ljubljana-okolka je dal pred kratkim perlustrirati stanovanja v ob- čini Moste, ki ji pripadajo .tudi vasi Novi Vodmat, Selo in Zelena jama. Ugotovilo m je, da je v teh vaseh 820 stanovanj za 3414 ljudi. Od stanovanj je 13 kletnih in 97 pod-j strešnih, od teh je 32 kuhinjskih, to se pravi, da obstoji celo stanovanje samo iz kuhinje. V pritličju in prvem nadstropju se nahaja poleg tega še 52 kuhinjskih stanovanj. 450 stanovanj obstoji iz kuhinje in ene sobe, 220 iz kuhinje in dveh sob, 39 iz kuhinj« io treh sob, 14 pa ima štiri ali več sob. 1 — Sleparica ■ ruskimi ujetniki. 29 letna Terezija Šelak iz Celja je prišla na plodo-nosno idejo. Limala je po deželi ljudi, o katerih je izvedela, da imajo kakega svojca, ki se še ni povrnil iz ruskega ujetništva. Natvezala je takim ljudem, da se je vrnil iz Rusije njen brat, ki je živel tam s po-grešancem skupaj. Ta laž ji je omogočila ! štivelne goljufije in tatvine. Doslej je Klanih 20 slučajev. Končno jo je doletela v Ljubljani usoda. Na trgu je dobila neko Dolenjko, ki je imela v Rusiji sina, o katerem misli, da še živi. Zgovorna Rezika ji je pripovedovala o njem vsakovrstne basni, med pogovorom pa ji je iztrgala v gnjeii ročno torbico z večjo vsoto gotovine. Po daljšem iskanju jo je prijela policija v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Za ženske pravice. Narodni ženski Savez SHS je naslovil na Narodno skupščino v Beogradu prošnjo aa popolno izenačenje dednega prava moških ia ženskih potomcev. Tej prošnji se prilože podpisi Jugoslovenk iz vse države. Slovenke, lotile se nemudoma zbiranja teh podpisov I Po srbskem zakonu iz 1. 1844 je žena docela brezpravna. Vse premoženje podedujejo la moški potomci umrlega očeta, ženski deei pa pripada samo preužitek do smrti. Ako po sifirti Srbina ni ostalo njegovih moških potomcev, tedaj je dedič njegov oče, ozir. ded, praaed, prapraded, potem mati, babica, prababica, itd. vse do šestega kolena. Edinole če bi nobenega teh sorodnikov ne bilo, tedaj podeduje premoženje pokojnikova udova. Ker se bo državni zakonik za vso dfžavo izenačil in bodo torej veljale za vso Jugoslavijo ista postave, preti Slovenkam in Hrvaticam huda nevarnost, da bodo po novem zakonu Se ob tiste pravice, ki so jih doslej že imele. Gre torej za veliko in silno važno stvar. Pojdita od hiše do hiše, zbirajte lastnoročne podpisa na eistih polah! Organizirajte zbiranje podpisov po mestih in na deželi! Pole s podpisi je poslati ženskim organizacijam dotične-ga kraja ali naravnost Narodnemu ženskema Savezu, slovenski del, Ljubljana, Rimika cesta 20. V Ljubljani se zbirajo zaenkrat ženski podpisi iz prijaznosti tudi v trgovinah gdčna Jole Lazarjeve na Mestnem trgu, ge. Jo«. Podkrajškove, Jurčičev trg in v Narodni knjigarni, Prešernova ulica. KONGRES INVALIDOV V SKOPLJU. Danes se je pričel v Skoplju kongres invalidov iz vse države. Dnevni red kongre*a je sledeč: 1. Otvoritev kongresa in njegovo konstituiranje. 2. Poročilo upravnega osrednjega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Poročilo o stanju blagajne. 5. Absolutorij staremu odboru. 6. Proračun za leto 1925. in. 1926. 7. Program in taktika za tekoče leto. 8. Volitev novega odbora. 9. Samostojni predlogi in slučajnosti. Udeležba na kongresu je zelo dobra. Zastopane so invalidske organizacije iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada, Splita, Sarajeva, Podgorice in še par drugih mest. Na postaji so bili gosti navdušeno pozdravljeni. Danes ee vrši predkonferenca, jutri pa se prične kongres v dvorani gimnazije. Po končanem kongresu odidejo invalidi na Kosovo in druga zgodovinska mesta. Glas iz občinstva. Državna dvorazredna trgovska šola. Brez dvoma je, da je poleg raznih srednjih šol državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani ena najvažnejših. Ne samo, da nudi mladini, ki so ji zaprta pota do višje šolske izobrazbe, priliko, da pride do poštene eksistence, nam uprav ona vzgojuje trgovsko, strokovno izobraževalno zasebno uradništvo, ki ga tako zelo potrebujemo po vseh naših pisarnah. In ravno iz ozira na to važno nalogo bi bilo želeti, da bi se učne metode zavoda po možnosti prilagodile zahtevam praktične pisarne. Gradivo, ki ga morajo učenci predelati tekom dveh let, je za to dobo preobširno, da bi si ga mogli učenci s koristjo za življenje prisvojiti. Ni namreč dovolj, da se gradivo v šoli predela, predelati se mora tako, da si ga učenec teoretično in praktično prisvoji. Pri sedaj obstoječem učnem načinu pa to ni mogoče. Velika napaka je v tem, da se učenci z nekaterimi predmeti preobremenjujejo, vsled česar jim ne dostaja časa, da bi se mogli zadosti temeljito baviti z enako važnimi drugimi predmeti. To velja zlasti o stenografiji. Res je stenografija važna in potrebna, vendar pa njeno znanje ni po pisarnah splošno tako zahtevano, kakor pa recimo rodnost strojepisja, dopisje in znanje knjigovodstva. Stenografija je res važna le za one, ki se specijalizirajo v njej, ki hočejo v praktičnem življenju biti v prvi vrsti stenografi in zato sem mnenja, da bi bilo pametno,. če bi ae vodstvo trgovske šole na to oziralo in ne preobremenjevalo drugih s stenografijo. I. Širite »Nar. Dnevnik". „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča ■> opekama »EMONA11 D. D. v Ljubljani — Tovarn« «« VIC« (Brdo) — Pisarna v Praiakovi ulici S> prtllčje. V ^ Gospodarstvo. RHDNI OBČNI ZBOR JADRANSKO-FODUNAVSKE BANKR V BEOGRADU. Dna 80. pr. m. »e je vršil redni obini ibor delničarjev Jadransko-Podunavske banke, na katerem je uprava prvič po fuziji Jadranske banke s Podunavskim Trgovačkim Akoionarskim Društvom predložila zaključne raiune, in sicer za poslovno leto 1924. Po primernem nagovoru uglednega pred-»ednika gosp. Vladimirja Matijeviča, ki je posebno naglašal koristi, katere je prinesla fuzija vložnikom v prvi vrsti in ugledu našega bankarstva sploh, je bilo prečitano poročilo upravnega sveta in nadzorstva o obračunu izvršene fuzije, poročilo o poslovanju v letu 1924 ter so bili predloženi delničarjem v odobritev računski zaključki za isto poslovno leto. Delničarji so, potem ko je glavni ravnatelj gosp. Stevo Karamata na •ekatera vprašanja, stavljena od delničarja gosp. Ace Stalenkoviča, • podal zadovoljiva pojasnila, soglasno vzeli na znanje poročila »pravnega sveta in nadzorstva, obema podelili, istotako soglasno, absolutorij ter na usta-•tnenjenega delničarja pozvali upravo, naj ■adaljuje svoje delo v započeti smeri. In to popolnoma opravičeno, kajti iz poročil, pre-iitanih na občnem zboru in iz pojasnil, podanih od glavnega ravnatelja, izhaja jasno, da se uprava v svojem poslovanju v preteklem letu, ali prav za prav v preteklih 7 in pol mesecih prve poslovne dobe po fu-aiji (formalna fuzija se je namreč sklenila 11. maja 1924 na podlagi sklepov obeh fu-lijoniranih bank), ni plašila nobenega truda, v tvrho da postavi zavod na sigurno in solidno bazo. Z izredno energijo in požrtvo- valnostjo se je lotila uprava na novo nastalega zavoda dela sanacije bivše Jadranske banke. Vse, kar je bilo nezdravega, je upra-. va odstranila, uvedla je skrajno štedljivost, likvidirala vse količkaj problematične posle, od katerih ni bilo upati, da bi se bili mogli zboljšati, ter je opustila odnosno likvidirala 11 podružnic, ki so bile pasivne. Pri teni zadnjem poslu je zavod moral povrniti vložnikom dotičnih podružnic vloge v izdatni meri; vendar je pa stanje hranilnih vlog ostalo v glavnem nespremenjeno napram stanju predpreteklega leta ter so se posebno pri centrali v Beogradu vloge celo izdatno zvišale ^in še stalno napredujejo, kar je znak rastočega zaupanja v zavod in njegovo vodstvo. Ostale zdrave podružnice se ne bodo likvidirale, posebno ne slovenske podružnice v Ljubljani, Mariboru in Kranju, katerim je marveč podeljen širši delokrog s tem, da se postavijo njim na čelo predstojništva, ki bodo sporazumno z dirigenti odločevala v gotovih mejah avtonomno v podeljevanju kreditov in v poslovanju teh podružnic sploh. Kot najbolji dokaz o zaupanju, ki ga uživa Jadransko-Podunavska banka na najme-rodajnejšem mestu, naj služi dejstvo, da ji ■ je odredila Narodna banka SHS izdaten re-eskonten kredit, od katerega pa je do danes ostalo neizrabljenih okoli 60 milj. Din, kar na drugi strani zopet svedoči o njeni mobilnosti in likvidnosti. Po vsem tem zavod gleda lahko brez skrbi v bodočnost ter bo vedno v stanu ugoditi vsakršnim opravičenim potrebam našega gospodarstva. Zavod je angažiran pri mnogih prvovrstnih industrijskih in trgovskih podjetjih. Uspehi prvih petih mesecev tekočega poslovnega leta so glasom poročila uprave po- Ivsem zadovoljivi ter so sad realnega pošlo- j vanja uprave, kar vzbuja najboljše nade za I bodočnost. ! Pod utisom vseh teh dejstev in uvažujd ! realno bilanciranje in odkritosrčnost uprave v predpostavljanju stanja banke so delničarji izkazali isti neomejeno zaupanje s tem, da so soglasno sprejeli predlog, da se za letos ne izplača nobene dividende, s čemur so dokazali, da se popolnoma solidarizirajo z merami, ki jih je smatrala uprava za potrebne za definitivno sanacijo poslov bivše Jadranske banke. Končno je še omeniti, da sta bila izvoljena v upravni svet namesto odstopivših članov istega, dr. Božidar Cerovič iz Sarajeva in dr. Dušan Ivaniševič, advokat v Beogradu, oba člana Srpske Centralne Privredne Banke v Sarajevu ter da je bil od delničarjev potrjen ves prejšnji nadzorni odbor brez enega odstopivšega člana, na katerega mesto je bit izvoljen gospod Vlada Grujičič, inšpektor Narodne banke SHS. Delničarji so zapustili občni zbor s prepričanjem, da so njih interesi položeni v varne roke ter da je Jadransko-Podunavska banka na najboljšem potu, da postane eden najmočnejših in najzanesljivejših denarnih zavodov v naši državi, kar bo v korist ne le njim, ampak tudi našemu gospodarstvu sploh. Da se to uresniči je naša najsrčnejša želja ter smo trdno uverjeni, da ima Jadransko-Podunavska banka vse pogoje v sebi za najsijajnejšo bodočnost in to posebno z ! ozirom na dejstvo, da je eminentno nacionalen zavod, v katerem so zainteresirani vsi , sloji in kraji cele naše države. X Dobave. Direkcija državnih rudarskih) preduzeča u Sarajevu sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave 7.000 komadov šamotne opeke različne velikosti. Dne 30. junija t. 1. se vrši pri upravi barutane v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 12 komadov hrastovih kadi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zlat denar v Rumuniji. Kakor doznava dopisnik agenture Cepa, namerava rumunska vlada zgraditi državni zavod za kovanje denarja. Po možnosti bi se tu koval denar za vse balkanske države. Najprej bi kovali i* zlata Narodne banke cekie s sliko kralja. Ti cekini se že danes imenujejo »ferdinandi«. Takoj za tem bi se koval srebrni in nikel-nasti denar. Prosveta. Klub hrvatskih književnikov v Osijeka priredi dne 5. t. m. v Narodnem gledišču proslavo na čast 25 letnice književnega delovanja R. F. Magjera, ki je sedaj šolski nadzornik in prosvetni referent pri osješki oblasti. Napisal je 42 izvirnih knjig, med njimi pesniške zbirke »Porivi«, »Novi zvonci«, »Moj put«, »Erotika«, »Pjesme iz osame«, novelo: Zapisci na selu (prevedene na češki, poljski in nemški jezik). Na slavnostni akademiji bodo deklamirali, recitirali in peli slavljenčeva uglasbena dela. lid&jatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander 'Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. „C«OM“ INSKO posredniški b* Spbdioijsk« bure*u »HANA, KOLODVORSKA UEICA 41. ov Doojavkam: Telefon Int«wau*»«»" OBOM*. «ev. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, RakeR- vi!a vse v to »troKo »pnda|o£e P"*Ie najhitreje in pod hulantnlml itonnikl družbe spal««1 voa S. O. E. ; MALI OGLASI 1 C:v* do ro besed Din S*—«, vsaka nadatjna bere:',a t 50 para. j; Za 700 Din »Mečno gre vpokojenec, bivši skladiščnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali stično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. Revirni gozdar > državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi i*r premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« ' na upravo lista. Službo blagajničarke išče gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na apravo lista pod: »Blagajničark««. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Trgovski pomočnik izvežban v manufakturi, išče službe. — Najraje gre na deželo. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Trgovski pomočnik«. Iščem mladega gospoda, kateri bi me spremljal na nedeljskih izletih. — Ponudbe na upravo lista pod: »Junij, julij, avgust«. Kupim jugoslovanske znamke. Ponudbe z navedbo množine, cene in kakovosti na upravo lista pod: »Znamke«. Absolventinia dverazredne trgovske šole išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi na deželo in eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pridna«.. dijamantih, ki bi jih lahko napravili vse za milijonarje. Dobili smo zemljo za košček kruha. Le eden ni hotel prodati: posestnik one samostanske razvaline, ki jo obdajajo štirje orali zemlje, Mr. Maksimus Morris. Ponujal sem mu dvojno, trojno ceno — potem sem ga pustil. Hoteli smo z rovi obiti ta košček zemlje, tedaj pa se je izkazalo, da teče največja žila baš pod samostanom — pa tudi radi drugih vzrokov moramo imeti na vsak način te štiri orale zemlje. Od tam prihaja vsa talna voda — kratkomalo moral sem zopet ponujati in zvišal sem ponudbo od 5000 dolarjev do sto tisoč — a vse zaman! Stari čudak niti ne odgovori na pismo.« »Gotovo koplje premog sam.« »Ne, niti na misel mu to ne pride. Naročil sem, da opazujejo čudnega možakarja. Tvoje domnevanje je bilo najbližje. Štirje orali so bili nekoč samostanski vrt, obdani so z visokim zidom. Ta ni bil za izkušenega detektiva nobena zapreka. Ne, v zanemarjenem vrtu niso kopali. V samostan seveda ni mogel nihče priti, ; ampak je popolnoma izključeno, da bi bil tam napeljan kak rov. Stari Morris je pač čudak. Biva v poslopju, ki baje niti opremljeno ni, že četrt stoletja kot samotar, v družbi treh mož, uajbrže ključavničarjev; ker tam notri kujejo, pilijo, tolčejo dan in noč. Toliko ■ sem izvedel, nič pa o njegovih denarnih zadevah...« »Dovoli, papa — kaj pa misli pravzaprav skovati?« »Stari mož je samotar, eden izmed tistih polne-umnih; sestaviti hoče perpetuum mobile.« »Perpetuuin mobile, prav dobro!« se smehlja ina-ster Artur. »Ali dela morda tudi zlato?« »Tega k sreči še ne zna. Sedi prav pošteno na kopnem. To vsaj sem slednjič vendar dognal. Imel je najbrže svoj čas dosti denarja, a je šlo vse za njegov perpetuum mobile; ima tudi hčer, kt-s preprostim očetovim življenjem ni zadovoljna in je zato veljala mnogo denarja. Pred enim letom je vzel stari Morris hipoteke na svoje posestvo, samo 3000 dolarjev. Prve obrest* je plačal, pri drugih je že prosil za podaljšanje. Takoj, ko sem to izvedel, sem tekel tja in kupil hipo- Nntboljkl Šivalni strop In Kolesa so edino le Josip Pelelinc-a mamb GRITZNER. PHČSBUn ADLER M rodblao, obrt in Industrijo Ljubljana 5SKE lovk« maji br«»Mn. VsBtM osrsndjs. Delnmlca sa popcnrllo Na veliko. TiMntil Na malo. teko. Seveda ne poceni. Naravno je torej, da sem takoj odpovedal hipoteko. Danes bo stvar končana. S starim Morrisem nimam nič več opraviti, pokopali so ga pred tremi dnevi. Pisala mi je hči, ter zopet prosila za podaljšanje. Kaj še! Naročil sem jo sem. Koliko je ura? Takoj bo deset. Ob desetih mora biti tu, če je ne bo, odide takoj eksekutor in zapečati samostansko razvalino s perpetuum mobilom vred. In ženska naj nikar ne misli, da ji bom zopet ponudil 100.000 dolarjev. 4000 — nič več — 1000 dolarjev ji odštejem takoj, in če ne bo s tem zadovoljna — tedaj — ven, kar ven v pomladansko naravo!« Dolgočasno kakor preje, gleda master Artur solnč-no pomladno pokrajino, kamor naj bi bili torej pregnani prebivalci kapucinskega samostana. »Mis Leonor Morris?« meni zamišljeno. »Da Leonor je ime ženski,« potrdi papa; videti ie' da ni prijatelj damam. »Nekoč sem se seznanil z neko mis Leonor Morri® v Parizu,« . »Lahko mogoče. Bila je vedno na potovanju v Fra*1' ciji, Nemčiji, Angliji in Švici.« »Bila je demimondka.« »Gotovo je bila ona. Kakor sem že reke^> ona nl bila prav nič zadovoljna s samotarskim ži^jenjem svojega očeta.« »S prikupnostmi dotična ni mogla skopanti. Bila je popolnoma izžeta.« »Da, da, saj ne more biti več mlada.« »Imela je eno ramo višjo, in vsa umetnost ni mogla prikriti tega.« »Pa zakaj bi ne imela visoke rame?* meni papa; kakor je bilo videti, je mislil že na druge stvari. »Šepala je tudi.« .; . - »Pa zakaj bi ne šepala? Sedaj, Artur, govoriva »e o sibirskih premogokopih, ki nam jih je Rusija • • •« V tem hipu poskoči sim ki ie gledal sk0zl okno’ »Poglej, papa, kakšno čudno vozilo, popolnoma nov tip motornega čohia, in koliko hitrost razvija!«_________ MODRI SALON INKA HORVAT tjublja«« STJUU TBO *T*V- 21 vedno t zalogi najnovejše damske m dekliške nnike 1» klobuke. — *alni klobuki vedno v zalogi Popravila *e sprejemajo. „ mr—-i—»r 1 * *~~— ># i m »m GAMftUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do tzreda« buineaa razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barv« Cena zavojčku Din 3*-. Razpošilja društvo. -VRTNARSKA SOtA* V KHANjtf* ^ t_ V_a«_ m a ,e_ Ralo llrhnnlJC K&IlC* V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. I. ZA STO MILIJONOV DOLARJEV. Mesto New-York leži na otoku, katerega loči od •eline veletok Hudson. Ob vodi je mnogo poletnih vil in palač, katerih posestniki ne morejo biti navadni dolarski milijonarji. No, Mr. L. P. Deacon je lahko imenoval najlepšo izmed teh palač za svojo lastnino. Posestniki vseh premogovnikov in petrolejskih vrelcev so stvorili delniško družbo, katere ravnatelj je ■r. Deacon. Kot tak dobiva plačo, ki znaša več kot pol milijona dolarjev. Poleg tega pa ima tudi še precejšen del delnic. Počitnice prebije na svojem poletnem bivališču, ampak pravega miru Mr. Deacon kljub svojim sivim lasem ne pozna. Njegov edini sin Artur je bil prišel s potovanja, proučeval je evropsko,trgovino in življenje. Z njim se posvetuje zdaj oče v svoji pisarni. Kakor je videti, je master Artur kaj pridno proučeval v evropskih glavnih mestih; zlasti življenje. Videti je še zelo utrujen. Celo lasje so mu začeli izpadati. Sicer pa je popolen gentleman in tudi v resnici lep mladenič. Vrteč svoje črne brčice ter dolgočasno zroč skozi okno, posluša papa, ki razlaga svojemu sinu in nasledniku najpotrebnejše trgovske dolžnosti. »Gre torej za Maksimusa Morrisa. Ali ga poznaš?« »Na« »Kako ne, saj vendar veš, da je kapucinski samostan, ki leži sredi našega nevtralnega premogokopnega distrikta njegova last.« »Stari samostan pač poznam; vem tudi, da ti je trn v očeh, ker ga posestnik noče prodati. A o možu samem še nisem nič slišal.« »Zadeva je sledeča: Ko smo odkupili pred desetimi leti pri Newtonu kmetom vso zemljo, nismo imeli nobenih težkoč. še slutili niso, da so prebivali na črnih