Letnik 1917.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L. — Izdan in razposlan 18. dne marca 1917.
Vsebina: (Št. 115—119.) 115. Ukaz, s katerim se uvaja poletni čas za leto 1917. — 116. Ukaz o ustanovitvi nadzorstvenih okrajev za prehranjevanje. — 117. Ukaz o klanju goved in svinj. — 118. Ukaz o zakupninah za Scbreberske vrtove. — 119. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za pločevinsko in lito blago.
115.
Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1917. L,
8 katerim se uvaja poletni čas za leto 1917.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
§
Ta ukaz dobi moč
Clam-lLartiuic s. r. Georgi s. r. Hussarck s. r. Spitzmüller s. r. Handel s. r.
Urban s. r.
z dnem razglasitve.
JJaernreither s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Bobrzjnski s. r. Schenk s. r. Hofer s. r
9 1.
Za čas .od ponedeljka, 16. dne aprila 1^)17. L, do ponedeljku. 17. dne septembra 1917. 1. se uvaja s preložitvijo časa za eno uro tudi v tem letu poletni čas.
Po tem se pomakne ura 16. dne aprila zjutraj ob 2. uri dosedanjega računanja časa za eno uro naprej in 17. dne septembra zjutraj ob 3. uri v tem ukazu določenega posebnega računanja časa (poletnega časa) se pomakne za eno uro nazaj.
Zjutraj 17. dne septembra 1917. 1. dobi Prva ura od 2. do 3. pristavek A, druga ura od
2.	do. 3. pa pristavek B.
116.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 15. marca 1917. lf
o ustanovitvi nadzorstvenih okrajev za prehranjevanje.
§ 1.
Za nadzorovalno službo za prehranjevanje, ustauovljeno z ukazom urada za prehranjevanje ljudi z dne 28. februarja t. 1. (drž. zak. št. 86), se ustanavljajo naslednji nadzorstveni okraji: A

/
1.	Nadzorstveni okraj:
Dunaj.
2.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mest Dunajsko Novo Mesto in Waid-holenob Ybbsi, ter politični okraji Amstetten, Baden, Bruck ob Litvi, Hietzing-okolica, Lilienfeld, Melk, Mödling, Neunkirchen, Sankt Pölten, Scheibbs, Dunajsko Novo Mesto.
14.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Briksen, Brunek, Kitzbühel, Kufstein, Lienz, SchwaZ.
15.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mest Rovereto in Trident, ter politični okraji Ampezzo, Borgo, Gavalese, Gles, Mczzo-lombardo, Primiero, Riva, Rovereto, Tione, Trident.
3.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Floridsdorf-okolica, Gänserndorf, Gmünd, Horn, Korneuburg, Krems, Mistelbach, Oberhollabrunn, Pöggslall, Tulln, Waidhofen ob Thayi, Zwettl.
4.	Nadzorstveni okraj:
Avstrijsko nad Anižo.
5.	Nadzorstveni okraj:
16.	Nadzorstveni okraj:
okoli! mesta Prage in politični okraji Be-nešov z ekspozituro Vlašim, Česky Brod, Brandts nad Labem, Hoïovice, Karlfn, Kladno, Kralupy nad Vltavou, Louny, Mëlntk, Podëbrady z ekspozituro Nymburk, Pirlbram, Rakovnik, Roudnice, Slanÿ, Smfchov, Sclčany, Krâli^vské Vinohrady, Žižkov.
17.	Nadzorstveni okraj:
Salcburško.
6.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mesta Gradec in politični okraji Deutsch-Landsberg, Feldbach, Gradec-okolica, Hartberg, > Lipnica, Radgona, Voilsberg, Weiz.
7.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Bruck ob Muri, Gröbming z ekspozituro kopališče Aussee, Judenburg z ekspozituro Knittelfeld, Ljubno, Liezen, Murau, Mürzzuschlag.
8.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mest Celje, Maribor, Ptuj, ter politični okraji Celje z ekspozituro Mozirje, Konjice, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Brežice, Slovenji Gradec.
9.	Nadzorstveni okraj:
Koroško.
10.	Nadzorstveni okraj:
Kranjsko.
11.	Nadzorstveni okraj :
Primorsko.
politični okraji Aš, Blatna, HorSüv Tÿn, Gheb, Klatovy, Krâlovice, Ludice, Maridnské Làznë, Sfïlbro, Plzeft, Plana, Podborany, Prestice, Roky-cany, Tachov, Domažlice, Teplâ.
18.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Budëjovice, Kamenice nad Llpou, Kaplice, Krumlov, Tÿn nad Vltavou, Milevsko, Jindrichûv FIradec, Pelhïimov, Plsek, Prachatice, Sušicc, Strakonice, Tabor, Treboh.
19.	Nadzorstveni okraj:
polil ični okraji Časlav, Chrudim, Nëmeckÿ Brod, Chotëbof, Vysoké Mÿto, Humpolec, Jičln, Kolin, Krâlové Hradec, Kutnä Hora, Lanškroun, Ledeč, LitomySl, Ndchod, Novÿ Bydžov, Nové Mësto nad Melujl, Pardubice z ekspozituro Pfelouč, Polička, Rychnov nad Knčžnou, Žamberk.
20.	Nadzorstveni okraj :,
okoliš mesta Liberce in politični okraji Češka Lipa z ekspozituro Mimoü, Btoumov, Duba, Ja-blonné, Frÿdland, Jablonec nad Nysou, Vrchlabl, Mlada Boleslav, Krdlové Dvûr nad Labem, Mni-chovo Hradiëlë, Nova Paka z ekspozituro Hoïice, Libérée, Rumburk, Šl«knov, Semily, Jilemnice, Trutnov, Turnov, Warnsdorf.
12.	Nadzorstveni okraj:
Dalmacija.
13.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mest. Insbruk in Bolcan, ter politični okraji Bolcan, Imst, Insbruk, Landek, Meran, Reutte, Schlanders, potem Predarelsko.
21.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Üstl, Most, Duchcov z ekspozituro Bilin, Loket, Falknov, Kraslice, Jdchymov, Kadaii, Karlovy Vary, Chomütov, Litomërice, Neydek, Prlsečnice z ekspozituro Vejprty, Žatec, Teplice-Šanov, Dččln z ekspozituro Českd Kamenice.
22.	Nadzorstveni okraj :
okoliš mest Brna in Ogrskega Hradišta, ter politični okraji Hustopeč', Boskovice, Brno, Kvjov, Hodonin, Moravskÿ Krumlov, Mikulov, Tišnov, Ogrski Brod, Ogrsko Hradištč, Vyškov.
23.	Nadzorstveni okraj :
okoliš mest Jihlave in Znojma, ter politični okraji Dačice, Velké Mezirlčf, Jihlava, Moravské Budëjovice, Nové Mčsto, Treblč, Znojmo.
24.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mesta Olomouca in politični okraji Beroun, Zdbïeh, Holešov, Litovel, Šumperk, Moravska Tfebova, Olomouc, Proslëjov, Rymarov,
25.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mesta Kromčrfža in politični okraji KromSrtž, Moravskâ Ostrava, Hranicc, Mfstek, Novÿ Jičln, Pferov, Valašskč MeziHčf, Vsetln.
26.	Nadzorstveni okraj:
Sleško.
27.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mesta Krakova, politični okraji Biala, Bochnia, Chrzanöw, Krakov, Myslenice, Oéwiçcim, Podgörze, Wadowice, Wieliczka, Zywiec.
28.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Brzesko, Dabrowa, Kolbu-szowa, taricut, Mielec, Niško, Pilzno, Przeworsk, Ropczyce, Rzeszöw, Tarnobrzeg, Tarnöw.
29.	Nadzorstveni okraj:
politični okraji Brzozöw, Gorlice, Gryböwa Jaslo, Krosno, Limanowa, Nowy Targ, Nowy Sqcz, Strzyž(5w.
30.	Nadzorstveni okraj:
okoliš mesta Levov in politični okraji Cie-szanöw, Grödek Jagielloöski, Jaroslavov, Jaworöw, Levov, Mošciska, Rawa ruska. Sokal, Zolkiew.
31.	Nadzorstveni okraj:
/ politični okraji Dobromil, Drohobycz, Lisko, Przemyél, Rudki, Sambor, Sanok, Skole, Starv Sambor, Turka.
§ 2.
Za vsakega teh nadzorstvenih okrajev se postavlja nadzornik za prehranjevanje.
Ta nadzornik ima svoj sedež:
za 1. nadzorstveni okraj na Dunaju,
za 2. nadzorstveni okraj v Dunajskem Novem
Mestu,
za 3. nadzorstveni okraj na Dunaju,
za 4.\ nadzorstveni okraj v Linču,
za 5. nadzorstveni okraj v Salcburgu,
za 6. nadzorstveni okraj v Gradcu,
za 7. nadzorstveni okraj v Ljubnem,
za 8. nadzorstveni okraj v Celju,
za 9. nadzorstveni okraj v Celovcu,
za 10. nadzorstveni okraj v Ljubljani,.
za 11. nadzorstveni okraj v Trstu,
za 12. nadzorstveni okraj v Zadru,
za 13. nadzorstveni okraj v Insbruku,
za 14. nadzorstveni okraj v Insbruku,
za 15. nadzorstveni okraj v Tridentu,
za 16. nadzorstveni okraj, v Pragi,
za 17. nadzorstveni okraj v Plznju,
za 18. nadzorstveni okraj v Budëjovicah,
za 19. nadzorstveni okraj v Pardubicah,
za 20. nadzorstveni okraj v Libercu,
za 21. nadzorstveni okraj v Mostu,
za 22. nadzorstveni okraj v Brnu,
za 23. nadzorstveni okraj v Jihlavi,
za 24. nadzorstveni okraj v Olomucu,
za 25. nadzorstveni okraj v Moravski Ostravi,
za 26. nadzorstveni okraj v Opavi,
za 27. nadzorstveni okraj v Krakovu;
za 28. nadzorstveni okraj v Tarnöwu,
za 29. nadzorstveni okraj v Novem S^czu,
za 30. nadzorstveni okraj v Levovu,
za 31. nadzorstveni okraj v Samboru.
§ 3.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Höfer s. r.
117.
Ukaz voditelja poljedelskega ministrstva v porazumu z udeleženima ministroma z dne 15. marca 1917.1.
o klanju goved in svinj.
Na poàstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. I. (drž. zak. št. 274) se za čas, dokler
trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
§ 1.
Krave in telice ter prašiče, ki so v takem stanju brejosti, da morejo osebe, ki sc pečajo z rejo, prodajanjem ali klanjem živine, spoznati to stanje, se ne smejo prodajati za klanje in tudi ne klati — izvzemši klanje v sili.
Pravtako se ne smejo — izvzemši klanje v sili — niti prodajati za klanje niti klati teleta, ki še nimajo znakov zrelosti telet, to je 8 sekalcev, ki so popolnoma prodrli in ki jih obdaja debelo dlesno, in zaceljen popek.
V § 1 ministrstvenega ukaza z dne 6. julija 1916. 1. (drž. zak. št. 211) ustanovljena prepoved klati svinje za mast do teže 60 kilogramov za svinjo in svinje za meso do leže 40 kilogramov za svinjo ostane tudi nadalje v veljavi.
I	§ 2.
Kdor proda živinčeta v § 1 oznamenjene vrste za zakol ali jih da zaklati ali kdor sicer ravna zoper predpise tega ukaza, tega kaznuje politično okrajno oblastvo, ako ne nastopi hujša kazen, z denarnimi kaznimi do 5000 kron, oziroma z zaporom do šest mescev.
Razen tega lahko politično okrajno oblastvo, ako je treba, ukrene, da se proti določilom § 1 prodana živinčeta na lastnikove stroške in nevarnost primerno nastanijo ali tudi prodajo.
Ako se stori prestopek v izvrševanju obrti, se lahko razen tega odredi, da se odvzame obrtna pravica, če so dani pogoji § 133 b, odstavek 1, lit. «, obrtnega reda.
8 3.
Določila § 1 se ne uporabljajo na živinčeta, ki se za namene klanja uvažajo iz inozemstva in na živinčeta, 'ki se zakoljejo v sili.
njegovega § 3 ukrenjene odredbe političnih deželnih oblastev izgubé hkratu moč.
Clam-Martinie s. r.	Urban s. r
Höfer s. r.
118.
Ukaz voditelja poljedelskega ministrstva, pravosodnega ministra in ministra za javna dela z dne 16. marca 1917.1.
o zakupninah za Schreberske vrtove.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Kakor zakupnina za zemljišča, ki se naj prepuščajo obdelovalcem v majhnih deležih za vrtnarsko rabo (Sehreberski vrtovi), in za take deleže same se z nastopnimi omejitvami ne sme dogovoriti višja zakupnina, nego se je v času od 1. dne oktobra 1913. 1. do 30. dne septembra 1916. 1. plačevala poprečno za enaka ali slična zemljišča istih krajev.
Čez to mero se sme dogovoriti višja zakupnina le toliko, kolikor je to-osnovano z zvišanjem od dotičnih zemljišč plačevanih javnih davščin, ki je nastalo po 30. dnevu septembra 1916. 1. in ki ga mora plačati zakupnik.
Pri podzakupu se more podzakupnina zvišati za znesek, ki pride na podzakupno zemljišče od zvišanja glavne najemnine, dopustne po odstavku 2, če se enakomerno razdeli.
Za potroške, ki so se naredili na zahtevanje zakupnika, se more dogovoriti primerno zvišanje zakupnine, razen ako so bili potrebni, da se zakupno zemljišče ohrani v rabnem stanju.
§ 4.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Ministrstveni ukaz z dne 9. septembra 1916, 1. (drž. zak. št. 298) in na podstavi
Za zakupnino v zmislu tega ukaza je smatrati ves znesek, ki ga je plačati za uporabljanje zemljišča, vštevši vse postranske pristojbine, ki jih je plačevati pod katerimkoli imenom.
§ 3.
Kolikor presega dogovorjena zakupnina po § 1 dopustno mero, je dogovor neveljaven. Kar se je prostovoljno plačalo, se more z zakonitimi obrestimi terjati nazaj. V naprej se ni moči odreči pravici zahtevati, naj se vrne. Pravica zahtevati, naj se yrne, zastara v enem letu.
8 4.
Določila §§ 1 do 3 se uporabljajo tudi na obstoječe dogovore, ki so bili sklenjeni, preden je dobil ta ukaz mpč, toda po 30. dnevu septembra 1916. 1. tako, da se zmanjša zakupnina za čas po razglasitvi tega ukaza na mero, dopustno po § 1.
§ 5-
I
Zakupodalec more zakupno pogodbo gledé zemljišč in deležev zemljišč, oznamenjenih v § 1, odpovedati le iz važnih razlogov.
Za važni razlog je smatrati zlasti,
1.	ako je zakupnik zaostal s plačilom zakupnine čez običajni dodatni rok ali
2.	ako se brani pritrditi v dopustuo (g 1) zvišanje zakupnine ali
3.	ako zakupno stvar znatno škodljivo uporablja (§ 1118 o. d. z.) ali
4.	ako bi zakupodalec imel iz nadaljnjega obstoja zakupne pogodbe očividno nerazmemo škodo.
Ako se vgovarja zoper odpoved, ker ni važnega razloga za odpoved, mora tisti, ki odpové, dokazati, (Ja je dan tak razlog.
§ 6.
O dopustnosti-- zvišanja zakupnine odloči na zakupodalčev ali zakupnikov predlog okrajno sor dišče, v čigar okolišu je v zakup dano zemljišče, v nespornem postopanju zaslišavši pojasnilnike, ki poznajo dotične razmere. Odločba se ne more izpodbijati z nikakšnimi pravnimi pomočki, toda na, predlog izpremeniti z močjo za nov zakup-ninski rok. Predlogi, naj se izpremeui odločba, ki se ne opirajo na nova dejanstva, se morejo zavrniU brez razprave.
Pristojno okrajno sodišče odloči tudi o tem, ali je zemljišče smatrati za Schreberski vrt ali no.
§ 7.
Ako se vloži tožba zaradi plačila zakupnine in ako vgovarja toženec, da se po g 1 ni smela dogovoriti zakupnina v tej višini, ali ako vgovarja zakupnik zoper odpoved, ki se utemeljuje s tem, da zakupnik odklanja zvišanje zakupnine, inora sodišče, ako mu ni Že predložena odločba po § 6, prekiniti postopanje in prositi pristojno okrajno sodišče (§ 6) za odločbo o dopustni višini zakupnine. Ko je došla ta odločba, je uradoma obnoviti postopanje.
§ 8.
Kdor poda neresnične ali nepopolne napovedi, da se ogne določilom tega ukaza ah' da jih prepreči, naj ga kaznuje politično okrajno oblastvo ali lam, kjer je cesarsko policijsko oblastvo. to oblastvo ria denarju do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
§ 9.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve in izgubi moč 31. dne decembra 1918. 1.
Clam-Martini e s. r.	Trnka s. r.
Schenk s. r.
119.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 17. marca 1917.1.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za plo-čevinsko in lito blago.
Izpreminjüjé - ministrstvom ukaz z due 28. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 124) se na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) ukazuje tako:
8 t-
Najvišje cene za prodajanje posteklene (emajlirane) posode iz jeklene pločevine, litega
železa, pokositrene ter sirove, znotraj brušene železne posode in kotlov za pranje in sličpih kotlov se izpreminjajo tako, kakor je razvidno iz priloženih seznamkov I do IV.
Prodajalci morajo te nove seznamke priložiti dosedanjim seznamkom najvišjih cen, ki morajo biti po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285) v pro-dajalnicah.
Novi seznamki se tudi dobivajo na političnih oblastvih 1. stopnje.
Ostala določila navedenega ministrstvenega ukaza se ne izpreminjajo s sedanjim ukazom.
♦
§ 2.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Urban s. r.
/
'/ *\
\
f

Seznamek I.
izpremenjene najvišje cene za postekleno posodo iz jeklene pločevine (trgovinsko blago
in srednje težko blago).
Na podstavi ministrslvenega ukaza z dne 17. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 119).
Za uajvišjo ceno veljajo v seznamku najvišjih cen (I), priloženem ministrstvenemu ukazu z dne 23. septembra 1915. I. (drž. zak. št. 285), pod ,A* navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi
pribitki ali odbitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike
a)	za srednje težko posodje s pribitkom ............................................15%,
b)	za trgovinsko blago z odbitkom............................................... 20%;
V
2.	v prodaji na drobno občinstvu
a)	za srednje težko posodje s pribitkom ............................................50%,
b)	za trgovinsko blago s pribitkom . ............................................... 5%.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je prodajalcu, ki blago kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjirta.
Seznamek II.
Izpremenjene najvišje cene za posebno težko postekleuo posodo iz jeklene pločevine.
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 17. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 119).
Za najvišje cene veljajo v seznamku najvišjih cen (II), priloženem ministrstvenemu ukazu z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285), navedeni postavki z nastopnimi pribitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike s pribitkom ... . .	10%,
2.	v prodaji na drobno občinstvu s pribitkom .............	50%.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je prodajalcu, ki blago kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek III.
Izpremenjene uajvišje cene zn postekleni» posodo iz litega železa.
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 17. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 119).
Za najvišje cene veljajo v seznamku najvišjih cen (III), priloženem ministrslveneinu ukazu z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285), pod ,A“ navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi pribitki ali odbitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike	(
a)	za znotraj in zunaj postekleno posodje s pribitkom............................10%, x
b)	za le znotraj postekleno posodje z odbitkom................................ 15%;
2.	v prodaji na drobno občinstvu
a)	za znotraj in zunaj postekleno posodje s pribitkom'............................. 50%,	^
b)	za le znotraj postekleno posodje s pribitkom.....................• . . . .	10%.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je prodajalcu, ki blago kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
t	\
Seznamek IV.
Nnjvišje cone za pokositreno in brušeno železno posodo (posodo iz jeklene pločevine)
in za pralne kotle.
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 17. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 119).
Kron za kilogram
A. Pokositrena železna posoda (posoda iz jeklene pločevine)
v prodaji	na	debelo	od fabrike ................................................ 4’10
v prodaji	na	drobno	občinstvu........................................................5‘30
H. Železna posoda (posoda iz jeklene pločevine) zunaj sirova, znotraj brušena
v prodaji	na	debelo	od fabrike.....................................................  2-50
v prodaji	na	drobno	občinstvu......................................................  3'20
G. Pralni kotli tudi kotli za vkuhavanje sadja, kotli za krmo, poljski ' kodi i. dr., postekleni ali pocinkani
v prodaji	na	debelo	od fabrike.......................................................2'65
v prodaji	na	drobno	občinstvu......................................................  3'55
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je prodajalcu, ki blago kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Iz c. kr. dvorne in drzavue tiskarne.
t