Št. 11. V Gorici, dne 9. februvarja 1901. Letnik III. l/.lmj;t vsak torek in ttohoto v tj'dnu ob 11. iiri prodpoldne za niosto tor ob 3. uri popoldno za dežolo. Stano j)o pošti projeinaii :ili v Gorici na doin pošiljan cololotno S K., polletno 4 K. in cotitloino 2 K. l'rodaja so v (Jorici v tobakarnali Schwarz v Šolskili ulicah in Jel- lorsitz v Nuuskili ulieali po K vin. GORICA (Zjutranje i/daiije.) l lcdništvo in upra vuisl vo so naliajala v *i\ a r o d 11 i liskarni», ulica Volturini h. St. i). Dopise jo nasloviti na iircdniälvo, offlaso in naroenino pa na upravništvo »(Jorice». O»;lasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-kraL po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako so veßkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Državni zbor. Vlada je apeliiala v prestolnem govoru na poslancc, da naj se združijo j na resno delovanje tor podele" državi za- željeni inir. Pokazala jim je v živih bar- vah. kam so donesle razprtije zadnjih let državo v gospodarskem oziru in po- kazala jim je obenem, kaj se rnora in more doseči s pridnim delovanjem. Na- znanjenih je nebroj predlog in zakonskih načrtov, s katerimi naj bi se popravilo vsaj deloma, kar se je zamudilo v zad- njih letih. Vsi ti zakoni so res nujno potrebni, zakaj naša država je vsled neplodnosti in zmedenosti političnih raz- nier zaostala v vsakem oziru daleč za drugimi. Z besedami : „Dclajte in iudi narodi bodo delali!" zaključuje vlada svoj apel na poslance. Vprašanje je zdaj, koliko bo ta apel koristil in če bo sploh uplival na razburjene duhove. Ako se ozremo na razmere v državni zbornici, ne moremo gojiti velikih nad, ali iudi povoda nimanio, da bi že vna- prej obupavali nad parlamentoni. Načelno so vse stranke za delo, to je ireba pov- dariti. Tako daleč še ni segla frivolnost v našem bolnem in razdejanem parla- nientu, da bi bila obstrukcija sama sebi namen. Vse stranke zatrjujejo, da so pri- pravljene delati in ko bi človek sinel verjeti tern izjavam, bi bil prepričan, da ni bolj delaželjnega in miroljubnega par- lamenta nego je avstrijski. Ali nesreča je, daje ta delaželjnost in miroljubnost le „načelna", niedtem ko parlament dejanj- ski ni bil nikoli bolj razkosan in neje- din kakor je baš zdaj. Že v prvem važ- nem vprašanju, v volitvi predsedstva,'se stranke ne morejo zjediniti. Skupine, ki so si po svojih narodnostnih in gospodar- skih interesih najbližje, se razdružujejo, uamesto da bi se piibliževale. To se je pokazalo najbolj jasno v osiiutju dveh jugoslovanskih klubov. Parlament, ki je razkosan v toliko samostojnih in medse- bojno nasprotujočih si frakeij, pač ni Bog vedi kako sposoben za intenzivno in mirno delo; treba bi bilo od vseh strani posebne požrtovalnosti, da bi se rešilo povoljno vsaj mnjlien del onihvažnih predlog, ki j ill naziu,,ija prestolni govor. Mi želimo, da bi se res pokazala ta požrtvovalnost, kajti nobenernu narodu niorda ni obstanek parlamenta takö nujno potreben kakor ravno nam. Če se Nemci zavzemajo za parlament, tedaj je to pač samo pöza, kajti oni se niti v političnem niti v gospodarskem oziru nimajo prav ničesar bati od absolutistične uprave. Toliko bolj pa se je moramo bati mi. Že itak nas pritiskajo na steno, — kako bi Šele bilo, Če bi nas vladala neodgovorna in nekontrolirana birokra- tiška vlada in če ne bi imeli mesta, kjer bi klicali naši zastopniki vlado na račun in na odgovor. Naj bo parlament v svoji sedanji sestavi še takö nenaraven in malo sposoben za velika dejanja, --- zmirom je boljše nekaj kakor nič. Toda ne samo z ozirom na speci- fično slovenske gospodarske in narod- nostne koristi moramo želeti, da parla- ment ozdravi, temveč tudi z ozirom na celokupno korist države, s katero je takö tesno spojena usoda našega riaroda. Avstrija je postala Madžarom molzna krava; reds se in napreduje na naš ra- čun in na našo škodo. Nobena avstrijska vlada še ni zmogla toliko eneržije, da bi se jim postavila v bran — tudi zatö ne, ker ni imela niočnega parlamenta ob strani. Država s slabotnimi vladami in nesposobnim parlamentom slabs na znoiraj in izgublja ugled na zunaj. Letos se bodo obnavljale trgovinske pogodbe in šlo se bo za to, da se obvaruje naše vinarstvo in poljedelstvo pred nakanami Italije in Nemčije; vlada pa je pokazala že ob premnogih prilikah, da je brez parlamenta slabotna in ponižna in ne bi bilo zatö nič čudnega, če bi, nave- zana samo nase, tudi ob sklepanju novih pogodbpustilanacediluavstrijskeiuterese. Korist našega naroda in korist države zahteva, da parlament dela; tudi naši slovenski poslanci bodo gotovo uplivali v tem smislu. Prestolni govor. Danes prinašamo svojim čitateljem j v celoti govor, s katerim je otvoril v ponedeljek dne 4. t. m. opoltidue Nj. Vel. cesar državni zbor. Prestolni govor se tako-le glasi: Častiti gospodje obeli zbor- li i c državnega zbora! Ob pričetku nove dobe zasedanja zbral sem Vas okolo sebe ter Vas ime- nujem dobrodošle. Moja vlada Vam bode nemudoma predložila one naredbe, katerih nuj- na potreba se je pokazala v teku menjajočih se razmer in katere ! Vam bode odobriti po ustavi, ako n aj se stalno pripozna njihova pra v n a velja vnos t. Takoj, ko se zopet povrne v parlament res no pomirjenjc, bode naloga zakonodaje, da se v slučajili iz- vanredne nujnosti krepkeje oprime do- sedanjih določb ustave in to ob polno- moči skupnega miuisterstva, da bodo pravice ljudskega zastopa varovane v njih polnem obsegu, zajedno pa tudi, da se dülocneje omeji odgovornost vlade. Ne samo da želim, marveč sma- tram tudi za potrebno, da vodi vlada u p r a v o p o v s e s a in o s t o j n o in svobodno od vseh političnili uplivov primerno le interesom države in narodov. Mirneji časi bodo tudi omogočili, da se opravilnik državnega z b o r a p r e m e n i in sicer brez ozira na politično skrb in jedino le v smislu splošno pripoznane potiebe, da se po- speši delo državnega zbora,- ne da bi s'e s tem kralila svoboda posvetovanj ali privilegije državnega zastopstva. (Živahno odobravanje.) Moja vlada Vam kmalu predloži proračun za pričeto upravno leto, za katerega prve mesece zahtevajo oko- liščine izvenrednih naredeb. Državne finance n a h a j a j o s e v u g o d n e m ravnotežju. V dobi nekaj let se je moralo pokrivati razne potrošnine za neodložljive preinembe in invcsticije, za katerih posebno pokritje radi svoje naravi ni prišlo do glasovanja, iz bla- gajničnega imetja tekoče uprave. Vsled tega je potrebna posebno previdna upo- raba tekočih sredstev, katera bode obr- niti v prvi vrsti za normalne potrebščine vseh strok uprave. Radi tega se Vam dostavijo posebne predloge, v kolikor se stavijo posebue zahteve in izpolnitev novih in izvenred- nih nalog, zunaj državnega proračuna. Ne glede na odstranitev ali olaj- šavo posameznih davščin, katere bi bilo želeti, se bodete imeli že v kratkem pe- čati s priskrbo dohodkov, katerih jako potrebujejo posamezne kronovine. (Odo- bravanje.) üotovo pritrditc tudi konečnim od- redbam, tičočim se jako važnega vpra- šanja uravnave valute. Tök časa in potreba, da se naša küiikiirenfiia zmožnost na tako bistveno pomnoženih in razširjenih sve- to vnih tržiščih povzdigue, sili v ospredje gospodarsko vprašanje. Jedna izmej najvažnejših nalog, na katero bode treba obračati največjo skrb, čaka vlado vsled bližajočega se poteka večine t r go v i n s k i h p o g o d b z vnanjimi državami in pa zaradi r e- vizije carinskih tarifov, ki stoje" s temi pogodbami v zvezi. V jednaki meri obrača vlada svojo pozornost na prospeh obrti in domače industrije. Pečati se Vam bode tudi z zakon- skimi načrti, predloženimi državnemu zboru že v prejšnjein zasedanju, zadeva- jočirni odredbe za povzdigo industrije, razuii tega pa še s postavami, tičočimi se preuredbe delniškega prava in z do- volitvijo zadrug z omejeno zavezo. Ugodni razvoj nažega pomorskega bro-larstva, ki se je pokazal v zadnjih le ti ti, me potrjuje v nadi, da bodete radi dovolili potrebna sredstva za povzdigo naše trgovinske mornarice in pa za do- zidanje pristanišč, zlasti v našem naj- važnejšem pomorskem emporiju (Trstu). Tudi je skrbeti za varstvo naše plovitbe po Donavi. Za neobhodno varstvo pravic zaeetnikov kake o,>rti, katere imajo že svojo zaslombo v patentnem zakonu, se ustanovi uovi uzorčni zakon in po- stava proti neposteuemu tekmovanju v obrti. (Odobravanje.) Postavni predpisi, tičoči se kroš- n j a r s t v a se preurede č a s u p r i- m e r n o. Pečali se bodete tudi z nadaljnjim razvojem zakonodaje o delavniku in de- lavskein varstvu. Istotako se bodete po- svetovali o zakonski predlogi, katera vstreza zlasti željam trgovskih pomočni- kov z ozirom na njihovo službeno raz- merje do gospodarjev in o postavnem na- črtu o obveznem zavarovanju zasebnih uslužbeucev. Moja vlada se neprenehoma trudi, da priskrbi kmetijstvu bolših pogojev za proizvajanje in za prodajo pridelkov. Ona se trudi, kako priti v okom uniču- jočemu učinku elementaruih nczgod z razsežno regulacijo hudournikov ter zna- tnim povišanjein melijoracijskega zaloga za poljedelske namene. Pogoste povodnji v posameznih kronovinah nalagajo moji vladi dolžnost, da pospešuje z vso unemo regulacijo rek. (Dobro!) Izid posvetovanj obsežnih etiket daje vladi povod, da pripravi preu- r e d b o b o r z i j a n s k e termitiske kupčije s kmetijskimi pridelki, katera bode v stanu, varujoč opravičene trgovske koristi, preprečiti zlorabo in hibe v tem pogiedu. (Dobroklici). Predloži s z nova državnemu zboru v posvetovanje predloga o organizaciji kmetijskili strokovnih zadrug. Z dovo- litvijo istih bi se konečno napravil trden temelj za primenio zastopstvo kmetij- skili interesov, katerega naj bi posame- zne dežele potom zakonodajstva nadalje razvijale. Tudi se Vam zopet predlože po- trebne dopolnitve državnega železniškega omrežja, posebno pa predloge glede zgradbe druge zveze notranjih dežel s Trstom. Program na katerem se dela že več let, zadeva investicije potrebne pri državnih železnicah. Za nabavo za to potrebnih sredstev je potrebna posebna finančnaope- r a c i j a. Pričakovati imate tudi predlog glede zgradb že dovoljenih manjših že- leznic, katere pa se niso mogle izvršiti za- radi neugodnih razmer, kakor tudi glede novih prog, katere zahtevajo koristi po- sameznih dežel. Tudi za velike privatne železnice se kaže potreba večjih investicij, katere treba zagotoviti z ozirom ua to, ker jih misli država s časoma prevzeti v svojo last in jih mora zaradi tega nadzorovati. V kolikor je potreba postavnih odredb pai posameznih teh železnicah z ozirom na njih finančno razmerje do države, pred- ložile se Vam bodo iste v sklepanje. Predložijo se Vam predlogi, zade- vajoči zgradbe in razširjeiija bosen- sko-hercegovinskih železnic, soglasujoči z zakonskim načrtom, ki se predloži v ustavno obravnavanje tudi v ogerskem parlamentu. Priporočam Va- semu natančnemu upoštevanju to pred- logo, ki se tiče važnih interesov in ki za- gotovlja zaželjeno železniško zvezo split- ske luke z notranjim Bosne. Moja vlada obrača vso svojo po- zornost na uzroke in učinke v novejšem času vedno se množečega izseljevanja zaslužka iščočega ljudstva v inozemstvo. Postavna ureditev izseljevanja, s katero v zvezi bodo uredbe za priskrbo in olaj- šavo zaslužka doma in na tujem, naj bi odstranila dosedanje neprilike. (Dobro! Dobro!) Jako občutna potreba se je poka- zala v tern, da se napravi zadostno šte- vilo bivališč, ki bi zadoščala nravnim in zdravstvenim zahtevam širjih slojev de- lavnega ljudstva. * Moja vlada ne bode storila od manj in Vam bode stavila predloge od- govarjajoče tein zahtevam. Skrb za uravni in telesni razvoj sedanjih in prihodnjih rodov nalaga dr- žavni upravi dolžnost, da ukrene vse po- trebno, da se omeji pijančevanje ondi, kjer se je to zlö občutno pojavilo. Dana Vam bode prilika, da spravite to blažilno akcijo v pravi tir. Gojeuje pouka je jedna najlepših nalog države. Zahtevala bode moja vlada od Vas večjih sredstev za primerno preure- ditev visokih šol v smislu najnovejšega znanstvenega napredka; kakor tudi za potrebno preureditev v drugih strokah, posebno pa za o b r t n e in k u p č i j- s k e š o 1 e. Ne bode zamudila, da pov- zdigne uspehe splošnega pouka in da z a g o t o v i nraviio - versko v/p)jo mlnriiiic, ua kateri vz^oji temelji iiaše solstvo. Zadostiti jej bode tudi postavnim potom mnogini nujnim zahtevam ii a p o 1 j u bogočastne uprave. Izgotovljene zakonske predloge veljajo uporabi prebitkov komulativnih siroti šn ič n ih blagajn, pristojnosti 0 b rt n i h s o d i š č v spornih zadevah oseb, ki s? nahajajo v službi pri želez- nicah in parobrodnih družbah, občinskim posredovalnim uradom in razširjenju za- kona o jamstvu na električne železnice. Zakonski načrt o preuredbi tiskov- nega zakona se kmalu dokonča in se Vam predloži. Tudi Vam bode odo- briti pogodbo z nemško državo glede pravice do iznajdb. Varovanje ugleda moči in koristi rnonarhije na zunaj nalaga moji vladi isto skrb za popolnitev oborožne sile, kakoršna se nahaja v drugih državah. Zanašam se, da ne odrečete tudi Vi teh neizogibnih potreb. Naši odnošaji do vseh vnanjih držav so trajno prijateljski ter bistveno pripomorejo k splošniin mirovnim ga- rancijam. Z žalostjo se spominjam smrti svojega dragega zaveznika Nj. Velič. 1 t a 1 i j a n s k e g a k r a 1 j a, ki je päl kakor žrtva roke hudodelčeve, in isto- tako Nje Veličanstva kraljice an- g 1 e i k e, na katero — kakor uzor vseh vladarskih čednosti — so me vezala ču- tila pravega prijateljstva. Nespremenjeno srčno je tesno naše razmerje do zveznih velevlasti in z veseljem se spominjam dokazov simpatije, ki mi jih je izkazo- valo prebivalstvo stolnega mesta nemške države o priliki mojega obiska pri Nj. Vel. cesarju Viljelmu. Razburljivi in preteči dogodki na Kitajskem so prisilili velevlasti, da v varstvo življenja svojih zastopnikov in svojcev ter v obrambo kulturnih interesov nastopijo proti fanatizovanim četam. Naše stališče kot velevlast kakor tudi naši četudi ne razsežni interesi je zahtevalo primerno udeležbo na tej akciji, pri kateri se je malo število naše hrabre mornarice slavno odlikovalo. Pri- zadevanje velevlasti meri na to, da pride ondi zopet do rednih odnošajev, ne da bi škodovalo to celokupnosti Kitajske. Vsled tega pa se k sreči ni bati, da bi tamošnji dogodki slabo uplivali na evro- pejski mir. Častiti gospodje! Ustava, katero sem podelil iz last- nega nagiba svoji državi, naj bi bila mojim narodom jamstvo za vsakojaki razvoj. Bogati so sadovi, ka- tere j e r o d i 1 a. Državne finance so se uzorno uredile in državni kredit se je povzpel do velikega ugleda. Držav- ljanske svoboščine stoje na trdni pod- lagi, splošna prosveta dospela je do ve- sele višine, za kar gre hvala organi- zaciji šolstva in izvenrednemu pomno- ženju učnih zavodov, in kar je tudi v veliki meri v prilog vrlini in inteligenci moje armade. Deželni zbori so zamogli v svojem delokrogu mnogo dobrega ustvariti. Bla- gonosni upliv ustavnih uredb segal je doli do občinskih uprav. Rečem torej lahko, da so d r ž a v n i t e m e 1 j ii i zakoni dragocena p o s e s t m o- jih z ve still narodov. Ne da bi Škododovali avtonomiji posameznih kro- novin, so ti državni temeljni zakoni prava prispodoba državne ve- 1 e s i 1 e i n j e d n o t e. (Odobravanje.) S toliko globokejo žalostjo mi je napolnilo srce, da so bila skoro brez- uspešna zadnja zasedanja državnega zastopstva, četudi pripoznavaiii, da so pripomogle vse stranke k temu, da je prišlo do sklepa glede onih zadev, ki se tičejo moči monarliije. Ali nerešena so ostala ona ne manj važna vprašanja, ki se nanašajo na raz- cvit in bodočnost v državnem zborti za- stopanih dežel, čeravno bi lastiie po- trebe in vzgled druzih držav morale močno vzpodbujati napor vseh sil, da bi bogate pridobitve naše dobe pripo- mogle k našemu blagostanju in na- predku. Moja odločna želja je, da se Vi, go- spoda moja, zvesti tradicijam dr- ž a v ii e g a z b o r a, posvetite potreb- nemu in nujncmu delovanju in dočim se poslužujete svojih ustavnili pravic, da izpolnjujete tudi svoje dolžnosli na- sproti vsemu prebivalstvu. Pri tern se smete z vso gotovosljo zanašati na mojo vlado, katera bo z vso po položajn po- trebno resnobo dokazovala vsem stran- kam potrebo parlamentarnega dela. Če bi poslavodajstvo bilo še dalje ovirano, bilo bi to tern žalostneje, ker bo treba deloma zaradi zakonov, ki so že s prilrditvijo državnega zbora postali pravomočni, deloma zaradi neodložljivih socijainih preosnov (delavsko zavaro- vanje, zavarovanje za starost in one- moglost) in vedno polrebnejih velikih vodnih promelnih polov in drngih važ- nih vprašanj treba misliti na nove jako važne žrtve, ne da bi pri tern dr- žavno gospodarstvo prišlo v nered in pridno delo ostalo brezuspešno. — D a v k o p 1 a č e v a 1 c i smejo za- hl e v a t i, da se jim ohrani možnost, da morejo pri tern, ko izpolnjujejo svoje dolžnosti do države, skrbeti tudi za svojo in za prihodnjost svojih družin. Vse na- mere, ki so naiiienjene za dusno in ma- terijalno povzdigo, ostanejo brezplodne zaradi narodnostnega prepira. Izkušnja je pokazala, da so vsi poskusi dosedaj bili zastonj in da se torej priporoča zakonita ure- d i t e v, ki jedino daje poroštvo. Moja vlada vidi v vsestransko zado- voljivi rešitvi nerešenega j e- z i k o v. n e g a v p r a š a n j a dejanje pravičnosti in državne previdnosti. V zaupanju v dobro voljo vseh strank, bode uporabila vso svojo inici- jativo, da čim prej napravi zaželjeni red, ki naj osvobodi državo najhuj- šega zla. Ravno tako je pa moja vlada tudi d o 1 ž n a, da n e i z p r e- m e n j e n o ohrani e n o t n o s 1 j e- zikavgotovih sferah uprave kot starodavno izkušeno na- p r a v o. Nikdar se ne dajo doseči uspehi s tern, da se zavira ljudsko zastopstvo. Oviranje parlamentarnega dela le one- mogoeuje izpolnitev celo takih želja, katera srca najbolj pretresajo. Ne manjša.je škoda, katero dela oviranje ustavnega življenja splošnim iii- teresom v državnem zboru zastopanih deželav in kraljevin. Če bo kmalu treba urediti gospo- darske odnošaje med obema državnima polovicama, bo krepko sodelovanje drž. zbora neobhodno potrebno, da se oba dela zadovoljita z nagodbo. Vedno gle- dam na skupno korist svojih narodov in njih sreča je moje zado- v o 1 j s t v o. Zato želim, da uživajo svoje ustavne pravice, spoznajo kot boljši del mirni, organični razvoj teh pravic narodnega življenja. V svo- bodnem, bratskem delovanju naredite mir, ki odgovarja potrebam našega časa, in varujte, kot vaši očetje, to državo, ki daje vsem svojim narodom enako varstvo, in dajte prihodnjim rodovom lep vzgled, kako se želje posameznikov združujejo s skupnim blagrom. Nadejam se torej in upam, da bode Vaša odgovornost zvezda voditeljica vsemu Vašemu delovanju. Delajte, gospodje, in videli boste, da bo delalo vse ljudstvo, in blagoslov Najvišjega bo na deluvseh. (Odobravanje). D o p i s i. Iz goriške okolice due 8. f'ebru- varja 1901. (Izv. dop.) ^O našern cest- n e m odboru.) — Dopisnik iz Brd v zadnji „Soči" poje najprej slavo „na- prednjaški1' stranki in njenim možem, potem pa udriha po sedanjem cestnern odboru, češ, da način, po katerem se je do sedaj gospodarilo in delalo, je akodljiv splošnemu blagru in zahteva korenite izpremembe ; očita dalje, da je odbor v zadnjih letih potratil 60.000 kron v malovredna dela, obremenivši davko- plačevalce z novirni dokladarni; hvali poprejšnjega načelnika, velezaslu- ženega g. Andreja Kocjančiča, velepo- sestnika v Podgori, pod katerirn se je več nego sedaj gradilo in delalo in so bile ceste vedno v dobrem stanu, dočim je sedaj čuti vedno le pritožbe; izpod- tika se nad sedanjo enakomerno obložbo vseh občin in vpraša, kam gredo sedanji večji dohodki? Slednjič se jezi nad tern, da se sedaj rabijo za vsako malenkost strokovnjaki, da se vrše komisije, da se- danji možje nie ne razumejo in da jib je zato lahko opehaiiti. Vsled tega pa se topi denar, in ti kmel. pa plačaj, molči in voli take može, ki ti jib moilra min- čeva glava izbere ! Ali ne obupaj še, odbor stranke delavnih in razumnih mož je lii, njej zaupaj, zanjo voli, ker ona dela iz tebe za te, ne pa iz sebe za se, kakor se to godi pri ,.klerikalcih". — Na vse to naj se mi dovoli neka- lera slvama pojasnila. Naš sedanji cestni odbor gospodari na podlagi vsakoletnih, zakonito ugotov- ljenih proračunov in polaga od leta do lota svoje račiine, kateri so vsem pri- slopni. Do zdaj ni bilo nikdar se nobene prito/be v tern oziru. Da bi bilo odbo- rovo delovanje škodljivo splošnemu blagru — Lega ne more nihče dokazati, marveč sprieuje ta ocitno napredujoci razvoj C(!stiu» mreže in obče povoljen stan vseh okrajnih eesl. da cestni odbor veslno izpolnjujo svojo nalogo. Posebno glavne okrajne cesto so dandanes take, da lahko tekmujejo z vsemi državnimi cestami, kolikor jib jo v naši okolici. In koliko novib del, koliko preurav- nav in korenitih poprav se je izvršilo v pretekleni šestletju ! Cesta od Sočinega mosla proti Pevmi je zdaj prav vabljivo sprehajali.šee; Kojskeinn se je uravnal in razširil vhod, ined Kozano in Vipolži se je prav priležno preložila cesta; ined Sempetrom in Vrtojbo in naprej na isti cesti se je marsikaj popravilo, razširilo in uravnalo, zdaj se dokončuje delo no vega mosta čez VrLojbico, v Hukoviei se je preložil lep kos skladovne ceste in s lein olajSal promet ined Biljami in bom- bers" ko cesto; od Sovodenj naprej miino Bo^kinov se je zgradila krasna eesta; v novejem čnsu se je preuravnal tudi kla- nec proti Upatjeselu, in tako se je na- redilo rnnogo druzega v zboljšanje obcin goriske okoliee. Cesten odbor je lahko ponosen na vsa dovršena dela in na svoje eeste sploh, ktere so v primeri z denarnimi sredstvi, ki so v ta nainen na razpolago, prav xlobro vzdržane. Res je, da se rabijo pri vseh novih in sploh pri vseh važnih zgradbah stro- kovnjaki in to ne sarno, ker je po po- stavi zapovedano li? 36 cestnega zakona iz leta 1894), arnpak tudi za to, ker je potrebno. Najjasneje kažejo to potrebo dela, ki so se izvršila pod velezaslu- ž e n i m p r e d n i k o m sedanjega na- celnika. Tako na pr. o v i n k nad Pev- m o , pravi stavbeni spomenik na ono „presreeno" dobo: delo je še novo, a že zdaj se čedalje nujnejše oglaša prizadeto ljudstvo, naj se nevarni ovink odstrani in v to svrho eeli dotirni kos ceste pre- loži; — in že niarsikatero delo na isti cesti dokazuje prav oc itno, da se izvrše- vaje cestne zgradbe brez strokovnjaka, zameta več denarja, nego bi se porabilo za ista dela se strokovnjakom. Tudi novi železni most v Rencah se je postavil brez strokovnjaka. Zato pa se je moralo lani poU-ositi nad 4000 kron, da se je zabranilo, da niso valovi na bukoviskern bregu odnesli zidu, na kterem sloni most. — Pod omenjenim prednikom so se dela, tudi najvažniša, izvrševala v lastnej upravi, dandanes se vedno oddajajo potom javne dražbe. To odgovarja postavi in daje za- nesljivo poroštvo, da so nacelnikove roke čiste. — Tak, vidite, je razloček med sedanjim in poprejšnjim gospodarstvom. Prihodnjic pa hočem še razložiti in opra- vičiti, odkod je prišlo, da je obveljala v našem okraju euakoinerna obložba. (Konec prihod.) Iz i'erkna. Tudi pri nas se jo pri- kazala škrlatica, huda in nalezljiva bo- lezen, ki napada navadno otroke, pa včasih tudi že bolj odrasle. Otroei so bolehali in mrli ?.e vec dnij. Ali ker so bili ti slučaji le po raznih krajih, drug od drugega oddaljenih, pripisovali sino bolezen lo mrazu, vsled katerega se je mnogi otrok prehladil in umrl. Šele po dohodu in preiskovanju c. kr. okrajnega zdravnika smo zvedeli, da je i pri nas ista bolezen, katera davi in pobira svoje žrtve pri naših sosedih Novačanih. Za- hvalili se moramo v prvi vrsti nasriim g. ueitelju, ki je pri.šel na sled lej ktmii bolezni in priklical okrajnega zdravnika. Sola je sedaj seveda zaprta zacasim za 14 dnij. Dopisniku v zadnji „Soci'' odgo- varjaino to-le: Težko je zagovarjati laži in drugače jib j>ač ni mogoče podpirati. kakor z novirni lazini. Tako si j(! po- niagai ali bolje rečeno hotel pomagati tudi „Soein" dopisnik. Nova laž je n. pr., da je g. dekan zalovil beraea in mu rekel, naj hodi k „ofru". Nasprotno je znano o gosp. dekami, da podpira rad re\eže. Nova laz je Inlitev, da masa ni bila oznanjena v Pianino. Neoziraji» se na one, ki so bili taeus v cerkvi in so vsi slisali oznanila, vabimo le g. dopis- nika samega k g. dekanu — ce je kaj moža v njem — naj se pride osebno prepričat in vid<'l bo v oznanilni knjigi pisano (jrno na belem. da je bila ozna- ujena v torek niaša v Planini. Sicer pa kdor je gluh oziroma h o č e biti gluh, oni je tudi slep in o ,.Sočr' smo pre- |)ričani, da bo trdila le svojo, Liuli ce sc jej vse doka/e. To se vidi pač iz onega dopisa v „Sociil, katerega so pac v uredništ.vu v naylici sami zverižili in sicer koj, ko so videli v „Gorier1 pobite I a ž i svojega dopisniku iji kjer je prav širo- koustno trdil, da ni „nie dokazanega"1. Gabršč-ekovi dopisniki pac morajo imeti zadnjo besedo, če ne je pa Gabržček — po lleh. Hesnica pa je — vendar jedna — da bi bilo manj poslušalcev pri pri- digi g. dekana, ko bi imel isto po masi, saj to ve gotovo dopisnik sain nnjbrže kako bi (jm in maisikdo hotel skrajšali sv. mašo in pridigo in vso službo bo/jo, da bi bili le bolj „kornot". Iz te resnice pa ne sledi najmanj, da je g. dekan tn1- pripravljeu na prižnici. Tudi ko bi onim, ki pridig ne marajo poslušati, govoril angelj z neba, bila bi jim pridiga le prcdolga. Kar se tiče plesa kaplanskega, je to uže v tretjič ponovljena laž in one tri price se pozivajo tu javno, da se oglasijo in če res to trdijo, nimamo tudi v javnosti zanje druge besede kot — lažnjivci. Cerkljani vedo dobro vsi, kje je resnica. Če je nočejo nekateri priznati in jo še tajijo, jih le pomilujemo ! Neki gospod tukaj. narnreč g. učitelj, se čuti žaljenega, da se sumi splošno njega kot „Socinega" dopisnika. Res hudo je trpeti po nedolžnem! Zato prosimo g. p r a v e g a dopisnika, naj se objavi, da ne bo drug v „pajsah". Vsakega pobina pa ne ^ bodemo imeli za dopisnika, in tudi če se bo Gabršček sto in stokrat priduševal, da je t a pravi. Sum je šel in gre popolnoina utemeljeno — na g. ueitelja, prvič ker je on zares agitiral za dr. Tumo; drugič-, ker se je eden njegovih p r i j a t e 1 j e v izjavil, da je g. učitelj rekel: „dajmo dopia v ,.Sočo"" ; tretjič, ker se je on vže sam opraviče- val, da ni pisal, predno mu je kdo to očital itd. Slednjic pa prosimo, da bi bla- govolilo upravništvo „Gorice41 poslati narn kaj več iztisov. List se je sosebno nekaterirn Cerkljanom tako priljubil, da so se kar trgali zanj, tako da so prišle vse tukaj nahajajoče se žtevilke čisto „črne" nazaj v roke svojih gospodarjev. Naslo- vite jih kar na kako trafiko, se že raz- prodajo ! Politiöni pregled. Državni zbor. Druga seja državnega zbora je bila due 5. t. in. V tej seji se je izvolilo de- vet oddelkov, katerim so bili v svrho uverovljenja izročeni vsi volitveni akti, razun volitvenih aktov onih poslancev, ! proti katerih izvolitvi je bil vložen pro- test. Med temi sta tudi istrska poslanca Benati in Rizzi in poslanec za do- lenjska mesta in trga Plan tan. Potem so se prečitale pravne obrambe če:5kih, in hrvatskih poslancev z ozirom na njih državno pravo — in izjava radikalnih rusinskih poslan.ev, v kateri naglašajo, da poslanci iz Galicije ne izražajo Ijud- ske volje ler zahtevajo pravično volilno resormo in jezikovni zakon. Polem je zbornica sklenila, da se vrsi prihoduja seja v petek t. j. vceraj- sni dan. VOeraj pa se je vršila volitev pred- sedništva poslanske zbornice. Predsedni- koni je bil izvoljen grof Vetter von der Lilie s Hi-4 glasovi; prvim pod- predsednikom dr. Prade z 236 glasovi, drugim podpredsednikoin pa dr. Začek z 209 glasovi. Juyoslovanski poslanci v drzavnem zboru. Jugoslovanski poslanci so ustano- vili dva kltiba, jeden se zove „Slovanski centrum"', drugi pa ,.llrvatsko-slovensko kolo". Prvemu so pristopili poslanci iz Kranjske, ki zaslopajo kmečke občine in peto kurijo. Zastopnik pete kurije na Goriskem dr.' G r e go rč i č, štajorskav po- slanca Žičkar in vit. Berks, 2 (Jeha VA Moravske in 4 Kusini. „Hrvatsko- slovenskemu kolu;< pa so pristopili dr. Ferjančič, Perič, dr. Ploj. Biankini, Robič. Spinčič, Ferri, dr. Jvčevič, Lupuk, Bor- čič, Zail'ron, Vukovič, PI >ntan, dr. Tavcar, Oskar Gabršček in dr. Klaič. Kot program prvemu sluzi razvoj jav- nega življenja na krščansko-demokratieni podlagi; dejanska izvršitev narodne rav- nopravnosli, zajatnčene v državnih te- meljnih zakonih; kolikor inogoce popolno ustreči gmotiiim in kultureluiin potrebam ljudstva, s [losebniin ozirom na kmecko ljudstvo in druge proizvajajoče (produk- tivne) sloje, v prvi vrsti: obrtnike in delavce. Dopužčouo je, da posamezne skupine v centru osnujcjo svojo orgaui- zacijo, podrejeno skujjiKMnu klubu, kate- remu jo morajo naznaniti. „llrvatsko-slovensko kolo'" pa stoji na — krščanski podlagi. Zavzwinati se hoče z vsemi zakonitimi sredstvi za na- rodne pravice Hrvatov in Sloveucev in njih vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozor- nost bode posvetil vprašanju zgradbe nujnih železnic v južnih pokrajinah mo- narhije. Pripravljen je vzajeinno podpi- rati opruvičeu» zahteve vseh ostalih slo- vanskih narodov ter v to svrho dobiti cim o/jo zvezo z njih zastopniki. Klub bo uvaževal prepričanje onih svojih čla- nov, kateri so za oživotvorjenje hrvat- skega državnega prava ter so podali odnosno pravno zabrambo v poslanski zbornici due 6. iebruarja. Kakor se vidi: — jednaka programa z različnimi naslovi. Vsled tega pa ni nikakor izključeno, da bi se ta dva kluba ne zjedinila v en klub, vsaj v listih či- tamo, da se pogajanja še vedno nada- ljujejo. Domače in razne novice. -j- Matilda grofiea Coroniiii-Croii- bei*L umrla je v četrtek ob 2. uri po- poludne po kratki bolezni v 85. letu svoje starosti. Pokojnica je bila teta gro- la AU'reda C o r o n i n i j a. Radi svojega clovekoljulmega delovanja je bila po vsem Goriškem dobro znana; cesar jo je radi njene požrtvovalnosti za blagor člo- veštva odlikoval z redom Elizabete II. razreda; posedovala je tudi papežev red „Pro Ecclesia et Pontitice"'; bila je pred- seduica drustev „Donne cattoliche" in ,.iiglie di Maria" kakor tudi druslva za napravo cerkvenih paramentov. Blaga pokojnica, ki je bila uzor kristjana, dobrotnica revežev in siroma- kov, se je porodila 22. avgusta 1816 v Gradcu. Pogreb je danes popoludne iz hiže žalosti v Rabati.šču v stolno cerkev in potem na (Jingrof, kjer se nje telesni ostanki polože k večnemu pokoju v rod- binsko rakev grofov Coroninijev Kron- berških. Večna luč naj ji sveti! Za „Šolski Dom" doilo uprav- ništvu „Gorice": J. Mužina, c. k. jet. öu- vaj v Gradišči 2 K. g. G. Zavnik, c. kr. jet. nadöuvaj v Gradišči 2 K. Hvala ! Sklep prve^a ^olske^a polletja. Danes se je zakljücilo prvo polletje na tukajšnji c. kr. gimnaziji in realki. Uspe- hi so baje vrlo slabi, posebno na realki, kjer je palo baje nad 54''0 učencev. 0 uzrokih morebiti kaj več prihodnjic. „(ioriea" — breznarodna. 0 mo- ralno in duševno propalih ljudeh je znano, da so zmožni izreči ne le največje be- darije, marveč tudi najgrje laži in to v obraz vsakemu in brez rudecice srama na lici, ker rudečica je v ljudeh te vrste strohnela in segnila z moralnim cutom vred. Neka taka trhla moralna propalica polni „slovenski" časopis „Sočo" že ine- «ece in mesece s stvarnii, kakoršnih bi se sramoval vsak moralno količkaj še nepokvarjen človek, — ne sramuje se jih on, dasi ves svet govori o tern, da si s tern nadevlje najžalostneje spričevalo dusevne uboščine in moraine sprijeno- sti. Te ostudnosti v „Soči", ki padajo na naš list, na „Narodno tiskarno" in na osebe, ki so neprijetne in na poti nekim se- bičnežem, bi so lahko primerjalo g n jil i i»i jajcem, katereje svoj čas melala plačana lahonska sodrga v lias narod na raznih krajih primorsko pokrajine, kajti enako so ostudne in smrdljive kakor gnjila jajca in enako ostudni so oni, ki jili inočejo. Jediio tako gnjilo jajce jo zopel p.ullo v ,.Soci" na naš list, kuteri imonuje — breznarodon. No, ni «la l>i se peeali z ono mo- ralno propalico, katero mora lo vsakdo jpoinilovati radi njene dusevne degrada- cijo, marveč nekaj druzega nas baš la hip nagiblje, da so odzovenio na to pod- lost in to jo, kar smo že več časa iia- meravali in kar je „Soca" zdaj uprav izzvala. Kak list — v slovenskem smislu — — pa je breznaroden V Odgovorimo. Breznaroden slovonski list jo oni list, katoromu ni mari narodno vzgoje in zdravega narodnega naprodka, marvee ki se v svojoin pisanju doslodno izogiba obeli teh kardinalnih lock na- rod nega progrania ; breznaroden jo list, ki povzdiguje v devoto nebo vse. kar je tujega, a zaničujo, kar jo dobrega v do- mačem taboru ; breznaroden je list, ki seje prepir v narodu in navaja ljudstvo k vsakojakim nemoralnostim, zlasti' pa k zanicevanju onili mož, ki eujejo nad Ijudstfom, da no zabrode v narodni in verski odpad ; breznaroden jo oni list, ki n« žrtvuje vseh svojih moeij za na- rodno prosveto in za čisto narodno nav- dušenje, rnarveč ki le služi inatorijelniin narnenoni lastnikov in inspirantov lista, — in breznaroden je list, ki na razloče-n način kaže, da so oni, ki vanj pišejo, narodno indiferentni in ki kažejo v vsem svojein nastopanju, da bi tudi izdali svoj narod celo nasprotniku, ako bi jiui no ugajalo v domačem taboru. Tak list je breznaroden. Zdaj pa vprašamo : ali je vse to naš list „Gorica"? Vprašamo, ali se zarnore le jednega onih mož, ki so okoli tega lista in na čelu istemu, obdol- žiti le jednega resnično breznarod- nega dejanja? To naj nani pove ono zlobno pero v „Soči", ki je zapisalo im- pertinentno obdolžitev, da je naš list breznaroden. Ali je to podlo človeče tudi ponii- slilo, kaj je zapisalo v „Soci"? Ali jo pomislilo, kaj se pravi, javno obre- kovati slovenski list, čegar tendenca je izključno narodna, da je — brezna- roden V Ali je pomislila to brezdušna inoralna propalica V Mi so nocemo pečati z vprašanjem, ali je „Soča" naroden ali breznaroden list, kor ta kapitel je pre- žalosten, marveč prepustinio vsakomu razsodnemu človeku. uaj sodi sam, ako je list, čegar predal.: so polna najsuro- vejših psovk in polna nemoralnih f'raz, ako je tak list morda naroden. Nam se zdi ternvec" vse pisanje „Soče" podobno lajanju in režanju hudobnega — buldoga, ki se je vjel v past za zadnje noge, a se z vgem životom poganja, zadera in trga, da bi se iztrgal iz pasti. Toda povedano bodi tudi to, kaj je prav za prav te vrste hujskanje in zale- tavanje v naš list in v „Narodno tiskar- no". To vse je le — „križev pottt in re- klama za „Goriško tiskarno". Nedaviio se je propalici zdelo potrebno, zagnati se na lepem v ,.Narodno tiskarno1' in izmi- sliti si perlidno obdolžitev, da uprava „Narodne" podkuplja občinske tajnike, da bi jej nabirali naročila za občinske pisarne. Stvar je prozorna ; občinske vo- litve so pred durrni, treba torej denun- cirati pri javnosti upravo „Nar. tiskarne" potem pa še pritisniti z gnusno reklamo v zadevi volitev, — in vrag bi ne bil, da bi občinske pisarne ne padle kakor zrelo jabolko v — „Goriško tiskarno" s svojimi naročili tiskovin. Tu je torej „desPudels Kern" kruhek, nikdar siti želodec ! V ta namen treba oblatiti vse, kar je na poti — žepu „Go- riške tiskarne" in to blatenje je po- tem — narodno delo, kaj neV Kar se tiče posebno blatenja inoža, katoremu znana propalica ni vredna, da mu obriše prah od čevljev tako v narod- nern, kakor v moralnem poglodu, pa ni da bi izgubljali bosedij, ker iz tega bev- skanja govori jedino le — „.križev pot". In taki subjekti si še drznejo govo- riti o breznarodnosti drugih in od tacih subjektor naj se učirno narodnosti mi? Ude luišepi c. kr. kmetijskeg'u društva opozarjamo še enkrat na občni zbori kteri bode v pondoljek dne II. tek. meseca ob 10. uri predpoldne v društ- venem uradu v Gorici. Na dnevnein redu nt samo preuravnava društvenih pravil ampak iinenovati se ima ta dan tudi društveui tajnik. Nokteri gospodje bočejo inioti po vsi sili tajnika-strokovnjaka, kteri bo uredoval italijansko drustveno glasilo „Atti e Memories in prirejal mod leloin kmetijska predavanja. Ta zahteva bi bila kolikor toliko opravičena, ako bi so dotičniki ozirali na celo deželo in bi namenoma ne prezirali velike njene vo- čino. A mi iinamo proli njoj svoje tehtno pomisleke in ti so: Do zdaj še ni obcni zbor določil srodstov za slalno nanu!- sconje tajnika-strokovnjaka z letno plačo, kakorsna se oboca po slu/benem raz- pisu. V proracunu za 1. 1901 so ni za lo nič preskrbelo. Društvo ni v takom gospodarskem položaju, da bi moglo brez škode drugih svojih nalog toliko trositi za svoje uradno osebje. Dosedanje po- slovanje je povoljno in vsaj toliko pra- vično vsem deželnim stranom, da nw daje povoda nikakim opravičonim pi-i- tožbam. Mod vsomi prosilci ni nobenega s popolno kvalitikacijo, za ktoroga bi mogli eluiii vsoh dezolnih slrani z mirno vestjo glasovati. V Gorici iinamo na c. kr. kein. knuitijskein posku^evališču in v obeli kmelijskih šolah nainosčtuie kmo- tijsko strokovnjake; zraven tega sta na- niesčona pri c. kr. namestnistvu v Trslu dva knuitijska potovalna učitolja, kojili d(>lokrog se raztoza tudi čez naso dozelo; Tolminsko ima svojega potovalnega uči- tolja posebno za mlekarstvo Dalje teko razpravo mod vlado in deželnim zasto- poin zaradi ustauovitvo službe dožcdnoga sadjerejskega učitelja — in pa radi na- moščenja dvoh novifi učnili moči na de- zelnih kmetijskih ^olah; — torej bode za kmolijske veščake obilno proskrhljono. K cornu naj bi se še tajniku nas(»ga drustva nalagalo, da ima prirejati kmo- lijska predavanja ? Veliko boljo se ustreže potrebam kmctijskoga poduka, ako se slodnjič izvo- d<^jo predlogi biv.^ega ravnatelja kmetij- ske üo\e v St. Michele na Tirolskem gosp. vladnega svetnika Edvarda Macha, ktere je stavil lota 1893. povodom svoje uradne vizilacije nažih kmetijskih sol in kteri merijo na to. da bi se vsi kmetijski za- vodi, ki se nahajajo v Gorici, spravili v ožjo dotiko med soboj, in da bi oni na podlagi skupno dogovorjenega progrania vsak po s/oje, a vendai složno pospe- šovali kmetijske koristi naše dežele. — Iz imenovanja tajnika - strokovnjaka, ktori ne bo v jezikovnem oziru zado- stoval opravičenini zahtevam vsega pre- bivalstva naše dežele, se lahko izcimijo nasledki, katerih ne more želeti, kdor je pravi prijatelj našemu društvu. Zato kli- čemo merodajni gospodi, naj skrbi za to, ne respublica quid detriment! capial. Ustanovui olx^ni zbor „Tiskov- nega drustva v Gorici" dne 31. Januarja t. I. v prostorih „Narodno Tiskarne**. Fri vsem slabem vroinonu bila je udeležba toli iz mesta, kolikor tudi z dežele po- voljna. Ustanovni občni zbor otvoril je radi odsotnosti predsednika izvrševalnega odbora g. dr. Antona Gregorcica, g. svet- nik F'ranjo Vodopivec. Po kratkem na- govoru, s katerim je gosp. svetnik po- zdravil navzoče, dal je besedo č. g. Alojzij-u Kovačič-u mestnemu kapelanu, kateri nam je v svojem kratkem, a jedrnatetn govoru prav lepo naslikal moč in upliv dobrega, oziroma slabega tiska v duäev- nem, socijalnem in političnem pogledu. Zatem so se prebrala pravila, po- trjena po c. kr. namestništvn v Trstu. Kot glasilo društva sta se sprejela do- mača dva časopisa „Gorica" in „Primor- ski List". Pri odborovi volitvi so bili izvo- ljoni sledeči gospodje: Dr. Anton Gre- gorčič predsednikom jednoglasno, v odbor pa so bili voljeni Dr. Jos. Pavlica, g. svetnik Franjo Vodopivec, g. Jos. Ličen in g. Alojzij Kovačič, vsi jednoglasno. Preglednikorn računov: g. prof. Ber- buč, Dr. Fr. Žigon in g. svečar Kopač. Razsodnikom pa Dr. Fr. Se«iej, g. BaliO in g. Katehet Tabaj. Pri odborovi «eji dne 4. t. m. bil je izvoljen g. svetnik Fr. Vodopivec pod- predsednikom in g. Alojzij Kovačič, taj- nikoin in blagajničarjom. Nadalje sklonilo se je pri isti od- borovi seji, da člani „Tiskovnega drustva•' ne bodo vživali za letosnje leto nikake olajšave glede časopisov in tiskovin. Le- tošnji denarni prispevki se bodo hranili in skupna svota se uporabi v svrho, katero določi prihodnji občni zbor. Priznati moramo, da nam je usta- novni občni zbor dokazal, da je na- slo vabilo za ustanovitev toli važnega in prepolrebnega „Tiskovnega drustva" za našo deželo sijajen odmev pri dobro uiislečih gospodih v mestu in na deželi. Kor se stvar uže sama po sebi pripo- roča, nadejarno so, da se bodo vsi za dobro stvar navdušeni gospodje v mestu in na deželi, ki niso že pristopili k temu prekoristnernu dru.^tvu, v najkrajšem času oyla«ili pri tačasiiem tajniku in blagaj- ničarju g. Alojzij-u Kovačič-u, v Gorici Via Signori 4. Najmanjsa članarina znaša G K na leto. Kedor pa ne more pristopiti kot reden clan, naj pa pristopi s kakim da- rom kot dobrotnik. Vsak še tako mali dar jo dobro došel. To raj ! Slovenski katoličani in na- rodnjaki pokažite, da sti? v resnici verni in narodni tor prislopilo v ninogobroj- liom slevilu k ,.Tiskovnomu drušlvu v Gorici1' ! Sainomor. V četrtek okolo poludne se je ustrolila na domu svojih starišev !91etna gojenka drugega tecaja tukajšnjega ženskega izobraževališča gospodična ltala Do Fioi'i. Uzrok sarnomora je bil baje slab napredek v soli. Sainomor. V srodo zjutraj so na- sli v nekom gozdu v Kronbergu na dre- vesu visece človeško truplo. Spoznali so v njem G4 lotnega Franceta Saksida iz tamošnje okolice. Obesil se je zaradi «lab(;ga gmotni>ga položaja. Vipavska /olc/uica. Dne 1. t. m. vršilo se jo na Dunaju 1. žrebanje družt- venega 4°/,, prijoritetnoga posojila z dne 1 novombra 1898. Izžrebani sti bili obli- gaciji št. 122 in 340 vsaka po 4000 kron. Dobitka se izplačujeta od 1. avgusta t. I. naprej pri c. k. priv. zavodu za javna dela in prometna pobvzetja na Dunaju, 1. Freyung št. 8. Z doma pobi^nil je 14 lotni Jožel" Grapulin iz Goriee, strugarski vajonec. Oče njogov je na Dunaju, mati pa dela kot poslrežnica pri okr. glavar- stvu v Gorici. Ker pa premalo zasluži, da bi mogla skrbeti za se in za dečka, sprejet je bil v mestno sirotišnico, katnor je imel iti te dni. Fantu pa so ni hotelo tija in v nedeljo po kosilu izginil je z dorna in ni ga več nazaj. Misli se, da jo je Iantič najbrže popihal v Trst. Na sv. (iori je bila v torek redka svečanosl. Izročila se je božja pot oo. Irančiškanom. Slavnostni govor in slo- vesno sv. mašo je imel monsignor Sedej, župnik stolne cerkve. Navzočih je bilo mnogo odlicnih oseb. Oo. frančiškani so prišli prvikrat na sv. Goro 1. 1565. in so oskrbovali božjo pot do 1. 178G. Dne 28. januarja 178b' so bili pregnani. Zdaj pa so se zopet vrnili. Tumovcem „od beneäke meje*' nazuanjam, da mi je poslal za ta pust g. Tornaž Merkandelar iz Kložtrovega Novigradu za Dunajem klobase, rnerkan- dele — in tri sode vinske modrosii. Vabim vas na to krepčilo — za trudne noge in jezno srce ! Krčmar in od vas patentirani: „štacuuar modrosti" v Kožbani. Iz Kointia nam poročajo. da je itnelo tamo.šnje starešinstvo dne 24. jan. sejo, v kattM'i je sklenilo med drugim na- prositi prislojno oblasti, da bi jim dovo- lile obdržavanje mesečnih semnjev. K temu sklepu je napotila starešinstvo naj- brže okolnost, ker so sežanski mesečni «emnji ustavljoni, ker si ondi atranke nasprotujejo glede določbe prostora za živinske semnje. Naše starešinstvo je v tej seji skle- nilo postaTiti tudidavek na pse in na do- mace čebele. Od vsakega psa naj bi se pla- čevalo 1 krono, od vsakega panja čebel pa po 16 vin. Čudno je, da na3e županstvo takih sklepov ne oglaša in da ni pravočasno skrbelo za to, da bi prišli taki „novi riri" pravočasno v preudarek za tekoče leto. Glede davka na čebele ne vemo, kako bo to šlo, k(;r ja skoro neverjetno, da bi „pridne čobelico" hotele pomagat nasim „naprednjakom", ki imajo zdaj glavno besedo v nasem starešinstvu, no- siti čedalje ogromneje stroške. Ni nemo- goče, da jih čebelarji ne nadražijo in ker ima čebela hudo 2elo, utegne upi- kniti celo župana. Sne^. Predsinočnjem je po našem Krasu in po bližnjih hribih zapadel sneg. V Pojasuilo dopisa iz Dornberga v 7. žtev. nasoga lista izjavljamo, da do- pisnik iz Dornberga ni imel nikakor v niislih Ivana Budiiia, bivsega tajnika v Dornbergu. Iz Kožbane. (10 0 kron place). „Soča" je prinesla dolgo klobaso od b e- neške me je glede volitve poslancev v državni zbor. Med drugim pravi : „Kož- banski župnik (vulgo „Patrijarča") je opil kožbanske lante, da so tolkli po zvono- vih prav neusmiljeno ter razsajali kakor izbesneli". Dokler ne dokažete tega g. dopisnik, kar o ineui v javni časopis pižete, ime- nujem Vas obrekovalca in nesramnega ažnjivca. Staviin 10 0 kron, katere udobi g. dopisnik, ali kateri koli drugi, ki dokaže le naj manjAi del tega, kar ste Vi o mcai pisali. Za epiteton ornans se Vam hva- ležno poklanjam, ter pristavljam do te- daj le svoj ,.pitebod, sram Vas bodi" ! J o s i p G o 1 j a župnik. ('iganka tatica jo je sknpila. V nedeljo popoludne sta so tidpravila brata Dr....č. stanujoča v ulici Rat'ut, proti mestu. A nista l>ila še daloc od hiše, ko so jima približa ciganka tor ju prosi mi- loščine. Vrnota so v hišo, vzameta kos kruha ter ga podarita ciganki, vsaki pa jej je dodal šo en novcič. Potem zapreta hiso ter krenota zo- pet proti meslu. Med potom se obrneta in vidita, da se ciganka še ni spravila od hiše, inarveč da lain ogleduje ter re- kognoscira, kje bi se kaj dalo uzmati. Ta utis je namreč napravilo cigan- kino obotavljanjo na brata. Za to se na- nienita ciganko zasledovati in opazovati. Jeden od njiju koraka proti mestu kakor da bi ga vse nie no brigalo, drugi se pa, ne da bi ga ciganka opazila, skrije ter opazuje iz skrivališca ciganko in njeno pocetje. Ko se je ciganka čutila dosti varno, zdrobi podarjon jej kruh ter ga zaeno motati kokošim, katerih se je kmalu zbralo okoli nje precejšnje žtevilo. Kar zgrabi ciganka jedno najdebelejsih kur za vrat ter jo — s posebno cigansko spretnostjo spravi v vrečo, ki jo je iinela seboj. Ko pa hoče jednako prakticirati z drugo tudi mastno kokošjo, začuti, da drži nekdo drugi njo za vrat; bil je narnreč skriti izrnej bratov Dr___č. Opro- stivsi ukradeno kokoš iz vreče, jih na- suje Dr__č nokoliko ciganki, ne da bi bas pazil kam padajo in ako jib deli — noga ali roka. A ciganka jih je mirno spre- jela ter odäla, najbrže v svojein sreu Dr__u ni(j dobrega želeč, od mesta svoje nesreče. Bog ve, ali mu bode kaj „zacoprala1'. Ali kakor se vidi, Dr___č ni imel posebnega strahu pred ciganskim copranjem. Pevsko druätvo „Lipau v Bazo- vici napravi jutri veselico s plesom v dvorani gostilne B. Križmančič. Naroduo gospodarstvo. Posku^njc z novimi vrstami krompirja. Krompirja imamo danes na sto vrst, ki so med seboj razlikujejo po zgodnosti, rodovitnosti, po obliki in debelosti go- molov, po barvi kože in mesa itd. V zadnjih letih se je pri nas še najbolj obnescl krompir „onejidovec", in kterega so ponekodi krstili tudi na ime „družbar." Ta krompir se je v prvih letih odlikoval s posebno rodovitnostjo, kakor tudi s svojo upornostjo proti krom- pirjevi bolezni. Žal, da je njegova prej- snja rodovitnost tako zelo začela poje- mati, da nam zdaj po nekaterih krajih ne daje nič boljših pridelkov kakor na- vadni domači krompir. To ixkusnjo, da nam novi krompir le nekaj let dobro rodi, smo doživeli tudi že pri drugih vrstah. Kakor mnoge druge rastline, je tudi krompir nestanoviten v svojih lastnostih. Nove krompirjeve vrste se prej ali slej in toliko hitreje izpremenč, kolikor neugodnejše so razmere novega kraja, ali z drugimi besedami, kolikor manj jim ugajajo zemlja, podnebje ter način gnojenja in pridelovanja. Prej ali slej postanejo prav take vrednosti, ka- keršne je domač krompir, ali pa Se slabše. Nektere vrste krompirja, ki so po drugih krajih posebno dobre, se pri nas sploh ne sponašajo in dajejo že prvo leto ve- liko slabše pridelke kakor domač krom- pir. To so vrste, kterim ne ugaja niti naža zemlja, niti podnebje. To prikazen opazujemo tudi pri drugih rastlinskih vrstah, pri žitu, pri sadju, pri trtah in tudi pri živalih, saj vidimo, da so n. pr. nektera goveja ple- mena dobra xa naäe kraje, druga pa ne, in da se tudi dobra plemena sčasoma izpremen» v tvojih lastnostih pod vpli- vom novih razmer, v kterih jim je živeti. S krompirjem „onejidoveem" so se bili pridelki za nekaj let izdatno pove- čali in dosegal seje pri tej rastlini doho- dek, ki jö bil večji kakor pri domačem krompirju. Ker so pa naše razmere od leta do leta bolj neugodno vplivale nanj, se je v svoji rodovitnosti po nekterih krajih tako zelo izpremenil, da ni niö boljši kakor domač krompir. Ker nam je pri današnjih razmerah v gospodarstvu polagati vso skrb na to, da se naši pridelki pri posameznih rastli- nah pomnozo, da se nun na ta nacin zboljšajo gospodarski prihodki, gledati je sedaj na to, da dobimo primeren nado- mestek za kromjjir „onejidovec". Po časopisih, knjigah in eenilnikih se nam hvalijo in ponujajo razne nove in slovttee vrste krompirja. Ali so te nove vrste kake vrednosti za naže kraje, o tem se je treba pripri- cati, in sicer 's poskusnjami, ktere je de- lati na majhnih prostorih. Pri teh po- skušnjab nioramo z novimi vrstatni ravno tako rayfiati. kakor z drugim kroinpirjom na njivi. Za take poskuänjo torej ni je- mati posebno rodovilne vrtne zemlje; tudi ne smerno s posebno bogatiin #no- jenjern ali s posebno |)azl.jivim in skrb- niin obdelovanjotn pospoševati rasti in razvoja novili kroinpirjevih vrst, ampak saditi je krompir na njivsko zemljo in je z njirn ravno tako ravnati, kakor z drugim navadnirn krompirjem. Najbolje storimo, ako nove vrste sadimo na pri- pravne prostore polej? drugoga krompir.ja. Ako nam je pa vsako leto poskusati raz- iK1 krompirjeve vrste, potern je seveda treba, da za taka poskušališča odločimo posebne prostore, in sieer na njivi, ki naj ima tako zemljo, kakeršna je v do- tičnem okraju obi&ijna. Ce iina dotično poskusališče ravno lego, toliko bolje. Tako poskušalisčo je razdeliti v enako velike table ali lesice, ki naj so ako le mogoče, po 100/«- ali 1 ar veliko. Na tako velikib prostorih se razlike v rodo- vitnosti posameznih vrst bolj pokažejo, kakor na manjših lcsicah. Samo ob sebi se razume, da se mo raj o ti prostori enako obdelati in gnojiti, zasaditi z enako nino- žino seinena itd., da se dobe taki uspebi, da je mogočo primerjati vrednost in pri- pravnost raznih vrsl kroinpirja za nase krajc. Na kmetijski soli na Grniu so se Irlos delalo lake poskusiije z raznimi vrskimi kronipirja, in sicer s starejsimi in novejšimi, zgodnjimi in poznimi, vna- njimi in doniačimi. Od vsake vrste s»e ju posadilo 5 Icy seinena, in sicer na lesi- i-ali. bi so bile po 2f)//i- inelrov velike. Sadile so se naslednje vrste : a) Z g o d n j e vrst e : 1. Najiigodnejši praski krompir (Uillllst1!)). 2. Marjolin (Mautbner). 3 Early Sunrise (Man I liner). •{¦. Kit'olcar „Delicates"' (Mautbner). ;"). Kaiserkrone (Rahlsen). (). Slella (Dolkowski). //) Pozne vrst e. 1. Kaztelan (Dolkowski). 2. Lada (Dolkowski). 8. Topor (Dolkowski). 4. Km it (Dolkowski). ;"). Agnellijev biser (Hahlsen). <¦) S re d n j e p o /. n v, vrs le: 1. Prof. dr. Milrckcr (Mautner). 2. Sir Walter Kaleigli (Ualilsen). 8. Thee Bowea (Bablsen). 4. Magnum bonum (Mautbner). f). Zborovec (kmeL družba kranjska). ('). Križanee (kind. . lebriivarja 19(.'l. Ivan Wenzel. Tiskovine za prošnje v doseyo brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „NjiiMHlna tiskariia4*. '^r *^r ^^ ^mr ^vw i^r ^r ^^ ^a^ ^^ ¦'^ !! Osmica!! Podpisiini naznaiija. slavneinii uhčin^lvu, da odpre v Ski'lnni na B^rasii v nedeljo due 10. fobruvarju „Osmico", kjer bo točil izboriio vipavsko | kapljico po zinerni ccui. j Prij)oro(v:;i se svojiin rojakoii) in vabi uljudnu k ol)ilnomn ohisku j Josip Čotar. i ; „JVarodna Xiskarna" v Qonci ; : uliea Vetiunni 9. : ; Ilijada. ; ; Povest slov. rnladini. ; : Prosto po Homerju : piipoveduje ; ANDRtJ KRAGELJ. \ S tolniiu^em važncjsih osebnih " : iuien tcr obsega 273 stranij. ; I Ct^NA: ! " 1 K 4v) vin., po pošti 20vin. več. ! " Vezana v platno 2 kroni, ozi- ] " roma 2 kroni 20 vin. ' : Dobivn se v „Narodai Tisknrni" v Gorici, ; : pri knjigotržcih Pallichu v üoiici nn : • Tiaviiikn, pri Schwciitiicrjn v Ljubljani : : in Florijanu v Kranji. . «r - Anton Pečenko Vrtiiu ulica 8 (.st;i\'l,|;i n;i uom in ra/.pušiljti [>o žoloz" iiiii mi vsc kiajo avsLro-ogcrsko moimi-liijc v soilili od ftO litrov naproj. J\Ta znhtevo pošilju I lutli iizorco. Cene zmeme. Postrežba pontcna. SS Železnato vino h'kariiarjii U. V i <• <«, o 1 i v Ljubljaui, Jvorn. založnika Nj. Svotosti p;ipožu, po analizi gosp. protesorja Frosenius v Wiodhaden-u JJp ima v sebi 9Qkrat več železa kakor druira po reklaini lu^aslužno sluveča chuKi-zekzuala viiui, I.a'.'ra često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno natnizno vino. Vsled tc;;,'ii najvecje janistvo za izdat- nost toga vina pri inalokrvuih, iiurvoznih ali vsled bolo/.ni oslabelih osel»ah, kakor linii ie po.s«"'l)ii«j pri bled ill, slubotnib in bulehavih oh'orib. l)obiv.i si- v stoklenicah |)O pol litra v (jorici ]jii is. li'karnarju Gironcoli. — Zu- iianj»; narucLu pruti jiovzetju. HI Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča castiti duliovsc-ini in slavnemu občinstvu v niestu in na dežoli svojo irgovino jodilnega bluga n. pr. kavo: Santos, Sandomin<;o, Java. Gojlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. AngiMo, Kortu, islersko in dalmatinsko. Fetrolcj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4. 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namröc ;>o 7a kila in od 1 f'unta. Testonino iz tvornice Žnidor.šič & Valt-neič v II. Histrici. Zvoplenke družbe sv. Cirila in Motodü. Moka iz Majdicevga mlina v Kranju in z Jouhnmnn-ovega v Ajdovšcini. Vse blago prve vrste. Po pošti so ra/,poi5ilja v zabojckih n.ijmanjo po 5 Kg. na vse kraje. Jakob Miklus, Irgovec z lesom in opeko, zaloga pohistva, rakev (Irug), vinskih po- sod, sliskalnice za vino in sadje vsake vdikosti itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča j». n. občinstvu svojo bogato zalo^o, ziifjolavlja naj- hitrejšo postrezbo in jako nizke cene. Ü . I 1. Hranilne vlogeobrestujepoi'/s; < I 2. Posojila (laje : a) na vknjižbo F: po o'/.j'Vo; b) na menice po ;; 0 0; c) na lokoci račun po si pogodbi. ] I- ...... .---s Prijiitelji in somisljeiiiki agilujto za ,Centralno posojilnico4 ; v Gorici, ülica Vetturini St. 9. Uradne ure od 8—12. 1 1. Glavni deleži po 200 K s tri- krat no zavczo ; 2. Opravilni deležj po 2 K s pet- , desetkral.no zavezo; ; 3. Upisnina: a) glavnih deležev i in» glede na število 4 K; b) [ opravilnib deležev 1 K. Šlev. 59 Razglas. Podpisaiio ž u ]) a. n si v o orlda 1.5. t. in. od 11. — 12. ure (l()})oliuliio u a javni (Iražhi zvisanj(k dosiMlanjega cerkvenega zvonika oneiini, kateri provzauie doJo uajeeneje. Kliena cena je 8200 K. Vsak udeležitelj mora polo- žiti 5"o varscine in ponudbo v zaprtein pismu, ki je po- stavuo kolekovaua. Pogoji in načrti so raz- položeni v občinski pisar- nici. » Žiipniistvo v Št. Aiidrezn 1. februvarija 1901. Žu[>an: L U T 31 A N. S v ljskih pridelkov j>roti požarni škuili. kakur : liidi ZYOllOV pi'oli puskodhi. j Pujawuila d;ijo in vzprejt'ina pound!»e ravnateljslvo | Ziivarovalnice v priiličju Jiedjatove hise ma Dunajski ! Cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah naskiv- | ljeni poverjenlki. | „Vzajemna zaviirovainicn v Ljubljani" je edina I slovtxnska ^avarovalnicci. Zavaruje pod tako ugodnimi ! P°goji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. ! Postavno vloženi uslanovni zaklad jamči zavarovan- ! cem popolno varnost. i 3w R0JAKI! Zavarujte svoje ¦ imetje pri domačem zavodu I -*& t Edina slovenska zavarovalnica! „Ljutiljanska kreditua Ms ; ' v Ljubljani ; Špitalske ulice St. 2. Nakup in prodaja * [ vseh vrit reut, drzavuih pnpirjev, zautavnih ^ v pitfem, »reck, uovcev, valut i. t. d. po uaj- / , kulautuejiih pugojih. , r Posojila ua vrednohiue papirj« proü ' \f nizkini obr«slini. < I Zararovaaje proti Lui.iüi izji^l. , L Proraeae k vsem zrebunjem. , 1 Sprejemanje denarnih vlog , na vlužne kiiji/iee, na tekoči ruciin in ua mirukonto sj47//o obi'üütüvanjüinuddue vloge 1 do due v/diga. » Eskompt menjic najkuiantneje. — Borzna naroeila.