POMOMKMM ItOTlDMt ■pV'1>w Navada* Din ob nedeljah Din 1*50.
,TABOR* u»i«
ikKr^i
MM
WWBB»
Posamezne Stevflkei Navadne Din 1*(—> ob nedeljah Din 1*5(1
UREDNIŠTVO m «h* * M*rt-
boni, Jurčičev« «L it < L B«d* strop]«. Telefaa Intsrvris. a J7A UPRAVA «• nehaj« v jMtSievi ■liet a 4, pritličja dssM. 1Ua> fo«tt2t - SHS MčtMiM nčua Um. ATM.
N« aanSil« braa di««fj» m M
Uto: IV. - Številka: 200.
Maribor, sreda 5. septembra 1923.
Naš notranji politični položaj.
Y nagnovejži številki zifaaie zagrebške »Jugoslav. Njiva« jo i®5el članek Ranega hrvatskega politika, bivšega po-
Protišlovne vekti. Zopet Sflvai iSejasao&t. — Italija nača sporazuma. — Stališče
Zanellovcev,
B-ebgrad, % KepteiBlbra. Izvestni utegnila izzvati' SoSfliBd: S priffeipr za?! urva^ega po.^u,	, *rogi so mnenja, da je delo Paritetneko^ palčke pogodbe,
N^ekega namestnika g. Jurja Deme- misije ostalobrezvisakogaremltatčL	Kraljeviča,	l	Heptemlbra.	V	tu-
kavi**, ki podaji dobro diagnozo ua-|Ur^nP poročilo AgenOe Stefani o. s^-	Zanellov& krogih vlada velika
*°Ka notranjega položaja. Članek prtria- razumu, ki je bil bajo dosežen dne . potrtogltj odkar ^ 80 razširile znane ve-
brez znatnejšega skrajšanja, zara-l avgusta med Sašo iri l^UanSiio delega, ^ q	mted jugoslovansko in’
* Preglednosti pa smo ga opremili g °^°* 3® popolnoma izmišljeno.	italijansko delegacijo v paritetni kotni«
,	.	onosu	pa	smo	s	, ^ paritetna Wsija obtičala ria mrtvi ^	^	^	tedaj	R0	Za-
točki, ker se delegaciji nista mogli spo- nellovi pristaži popolnoma izključeni od razumeti. Izgleda pa, da se Modo poga- dela pri upravi Refce> Zanella je janga nadaljevala	Isvrbo informacij odpotoval v, Beograd
y Beogradu so uverjeni, da Italijane in je že obiskal namestnika ministnske-mara sporazuma *ato So pa bili vsi po- ga predsednika dr. Velizarja Jankoviča. Skusi naše delegacije, da bi dosegla spo- Po vesteh, ki So došle semkaj, je stališče razum, popolnoma brezuspešni Beškega avtonomistov brezupno in je sami Zanella vprašanja ni smatrati za zadevo, ki se postal velik pesimist. Njegovi pristaši,
PPdnaslo'
vi.
Stranic, Id bo bite* na vladi.
Sodaino-demokratske stranke, pa tiče izključno le Jugoslavije, temveč ki žive v Kraljeviči im v drugih krajih
Ima Splošen značaj. Angleži in' Francozi Jugoslavije kot begunci, si bodo poiskal . Me kažejo volje podpirati akcijo, ki bi službo ih bivališče v inozemstvu.
Pred vladnimi pogajanji z dr. Korošcem.
Beograjski tisk o dvorezni politiki klerikalcev, j BeogVad, 4. feeptemibra. »Novi tel ja federalističnega bloka ih se trudi,
» važno politično dejstvo je osta-~ dokaj neopaženo, dejstvo namreč, da' “.Vse stranke — v (kolikor se rekrutd-I® Slovencev in! Hrvatov — po dal j-krajšem aodeiovaaiju na vladi iz-* J* volitev, decimirane. Taka je bila goda s
™^atske Zajeduice, sHoveriskih kmete j-’ J*»anskih Muslimanov okoli Ma-im končno Demokratske stran-• izjemo od tega. lahko rečemo, pra-kt <L^Vor^‘a edinole stranki gg. Korošca toda ugun slučaj se da pojas-tem, da sta spretno in ob pravem ^Bremenili svojo politiko uprav, od ®uverneineixtalino9t sta nado-jg _	* ekstremnim) radikalizmom, ki
kcoa0(Z|*fn podoben ustavno politični Radiča. Tako se je g. Spa-iajpramenil od pristaša unl
^mZJ^ovdaneke nstave v moto
bteo, a, g, Korošec od pristaša n-a-v bpjevnika posehne-jmarods. Njuna politična toaei-^9 ** doelej še »eoela/bljeua afir-
at,	DftfiPTivi/v	namvn	mnuvlvio ivn vri l/h An
Jg»*Č
Upravi, med Hrvati in Slovenci teT^jajo tla, vi kolikor se ne pridruži-pravem času radlčevizmn. če pri-| •-®*1 Prepozno, jih alt bonzumira Radi-I stranka popolnoma kakor je bilo [
Blat« ostro napada Vlado zaradi njenih pogajanj z dr. Korošcem, češ, da je Korošce talko kakor Radič odgovoren za separatistično gibanje, tembolj, ker še niti dr. Korošec niti dr. Spahe nista odrekla vodstva federalističnega bloka. — D*. Korošec je izkoristil odsotnost vodi-
UoSdoS, 4. Septembra, Poslopji francoskega ih italijanskega poslaništva v Tokiju sta porušeni. Mornariški mini--stetr ceni število mrtvih v Tokiju ha 150.000. Na opuetošenem ozemlju, kjer je i bilo razglašeno obsedno stanje, so ustre-lili zaradi ropa šest KorejanoeV. Viscon-». ?*• H HrV. ziajednioo, Težačko stran-1 Takahaskija i» 20 članov vladne y Bnvaiako pgČko stranko, ali pa jih j stranke jo zade do skrajnosti kot na pr. Demo-
da bi iz sedanje zmede v hrvafski republikanski stranki potegnil kar največ dobička za klerikalizem’.
»Tri buri a« piše, V uvodniku, da ie v federalističnem bloku vrši hud boj za vodstvo. Po »Tribunovem« mnenju dr. Korošec ni več v bloku.
Glavno mesto Japonske še gori.
Najubvejše vesti o strašili potresni katastrofi. — Čez 200.000 mrtvih. — iVulkaSi
bruhajo.
nobena hiša cela, Otok Kimakusa in »veti otok Oishiima ata pod vodo. Cesarska -palača v Nikko je resno poškodovana. O usodi diplomatskih zastopnikov v Tokiju in ostalih inozemoev ni nikakih zanesljivih vesti. Število mrtvih v Yo kohami cenijo na 100.000. IVulkan na otoku Osti ima deluje.
4a Socialnodemokratsko stran1- j ^J^chativa je tedaj: iril! popolnoiria I fcjJjV15*1 radičevizmiu: afi’ iae mu priklh-| l^^PedvreiE, da oataho V8aij fiktivna
-Včeraj je dospela zopet druga Vest, kil poroča, da je začelo več ognjenikov
S
rib najmočnejši element, ki he metajC svojega prepričanja pod nifcakimi pri^i tiskojn — iri pritiska je 'bilot v zadnjiSj i Letih dovolj — to dejstvo priča, da zg politiko narodnega jediristva niso stali zgolj nesposobni ljudje. Vnrj je trdb.a iska/ti drugod.
RadidevizemL
Ndi dVohia, da je toed Hrvati iri ttb* |
venoi obstojala že od preje stpozicija za raidičeviizennl.
isveatoa Mti AtetiHrbateri
zadek smrt v trenutku, ko no imeli važno politično sejo.
O usodi ameriškega poslaništva še hi	znova bruhati. Ob 9. uri je bilo čutiti v
nobenih vesti. Vlada Zedinjenih držav	Yokohami več potresnih sunkov. Dva
ameriških je dala na razpolago japori-	iiaj-st mest je popolnoma ali deloma po-
skemto admiralu vse ameriške ladje, ki	rušenih bodisi od potresa bodisi od poža-
se nahajajo v vodah Daljnega Vzhoda,	ra. Zadnje štetje je pokazalo, da je v
V Tokiju in sosednih krajih je ogrom,-	Tokiju iri Yokohami	čez 200.800 mrtvih,
■no ljudi, ki so n'e le brez strehe, ampak	Tokio še vedno gori.	Potres je tako razhodi brez živeža.	rušil glavno mesto Japonske, da se bo
™» bim_	Vožnja	a	parniki	je	Ha	Vsej	obali	zelo	vlada preselila v Osako ali Kyoto. Ekar
Us	3« tesni yečjega pomena,! otežkočena, ker je morje ob potresnem) pknsija v arzenalih je usmrtila več tisoč
!P«i	»o	vise	Omenjene	atrauke I eunlfca razbilo vse miorske svetilnike.	ljudi. Psi sesutju Sasako-tunela je izgu-
Idekril^	SlOVericih, ki’	ep	sjkušalej fo Osake poročajo, da Sta cesar ipče-	bilo življenj« 8000 delavcev. Očivi'dci po-
la»da	ih 'konetruktlvmo — Se-1 sartefa na varnem).	^	roeajo, da So se v Tokiju rušila poslopja
jjLAT1 tx>	HvojeeO	pojmovanju	— I Neka druga vest javlja: Več okrajev!	kakor da So j« kart	in čez par minut je
*«WŠJSo	narodnega	jedinčova. [glavnega mesta Toki jo je popolnoma	začelo goreti z vseh	strani. Panike med
tako gta morala atoontti gg. ^ ^ahd. Vi vsakem' Slučaju | riceni samO g. Radič.
pravaštva, klerikalno katollfanlsbvo, aoth« j državna negativnost kot državljanA* i krepost za časa AVsrfmo-Ograke, zeml izmučenih fri od vojne demotorarifli strah pred hegemonijo zmagovalsko Mri«. položenih Srbov itd. — vse to so eteanetf* ti »čovječanske i mirotvorne republike* iri predpogoji za poprolariziratije poHtiiMl g, Radiča med nevzgojenimft' maBsimi. TO* da politična akcija g. Radiča je že »Jari* mlaj prešla mejo politične stranka iri predstavljal danes gibanje, Ml je oagratoi«-lo tudi znaten! del inteligence. KoRlooe« koli je že bilo brezhrbteničnesra ofportri* nizma in špekulacije, je vendar mnogo stvarrio uipravi&easegai sse«aido8 volj&tva.
»Pribičevfč j©, kriv«.
Povizročitelj VSega	faezadovoljst vfi
med Hrvata IH Slovenci po mnenju tteJŠa* terifc ljudi je g. Svetozar Pribičeroč. J ljudje imajo samo v toliko prav, v kolb kor je tudi g. Pribičavič predstaviiri režiari. Toda »krivda« g. Pribičevič« ne večja n« manjša od »krivde« katerogaj koli udeleženca na vladi iz tav. pražaOK »kih krajev, torej tudi gg. KoroioC) Spahe, Drinkoviča, Trumbiča, ToualjaBri«! 6a itd. Najbolj dokazuje dejstvo, da Mj nezadovoljstvo med Hrvati iri Sto venci! ni prav nič zmanjšalo, odkar ni na vladi g. Prtbičevdda; pač pa se ja do parolan* ma razplamtela mririj« do —• Srbov. Tal pomeni, da je ravno homogena radikal« na vlada privedla naše notranje zlo d» vrhunca. In1 res: naš notranji poliSičfli problem je dosegel kulminaCijo z vlad#* vino Badikailrie stranke.
Harodnega jedlristva.
5.*
■i**-««
Hi Moboma uspela, »obe-1 porušenih. Yi Aodkuei iri Yokusaki »i prebivalstvom’ ni iriogoče popisati ,^®*la uiSpešnO zoperstaviti poK-
ki ariači negaci jo narod-J To je vsekakor dejstvo j , ki aaKte)fMf posebne
<5e
Pavza v konfliktu med Italijo In Grčijo.
Rimi 3. sept. (Stefani), člari italijari- bo sežgali italijansko zastavo ter dkušali ške delegacije pri Zvezi narodov, j« da« tudi napasti italijansko poslaništvo, nes dopoldne dospel Bemtkaj, da ec poraz« Berlin, B. sept. (Wolff). Tukajšnji goVori z ministrskim! predsednikom o grški poslanik je izročil nemški vladi važnih vprašanjih, ki pridejo pred fo- rioto, katero je Grčija poslala .velesilam rum) Zveze narodov iri’ Se nanašajo pa iri Zvezi narodov, italijarisko-grški spor.	,	London; 3. sept. (Reuter). Včeraj
Rim, S. eept. Agencija Stefani poro- zvečer je prispel semkaj lord Curzon ča iz Ateri: Danes je po requiscom, pri« Kakor ge zatrjuje ne bo v grško-italijan rejenem za žrtve italijanskega obstre« Bfkeml konfliktu zavzil nikakega stališča Ijevanja Krfa prišlo do velikanskih de« dokler -ne preštudira vise akte, nanašajo-monatraoij proti Italiji. Demoastranti če se na ta konflikt.
Unior Italijanskega fašista y Parbn. 'i	BORZA.
L-očr  T—	  —	| Lottd o it, 8. geptemlbra. tisti poroča« C ur ili, 4. sept, (Izv.) Sklepni tečaj.
vseh takrat vladajočih fctrank; jo ih Pariza, da je tamkaj Italijanski Pariz 31.27, Beograd 5.90, London 25.17, ^ **bo brezpogojrio vbo Intel- komtanist umoril italijanskega fašista. Berlin 0.0004, Praga 16.50, Mila« 33.60,
iW’,4"v     ““	“	'T‘šli so ga v bližini njegovega Mahova- New,york 555, Dunaj 0.007815, žig. krone
težko ranjeriega. Uvedena je bila 0.007, Budimpešta 0.03, Sofija 5.30. je KR* z« politiko stroga policijska preiskava, ki je do-gria« Zagreb, 4. Sept. Pariz 5.40—5.45, KKkristva vsa isitetegerioa iri la, da je mbrileo v, rejnici italijanski Švica 17.20^-17.25, London 4.30—4.83, Ber-»vsrtoibMnaipsai- kpastoist.^   -i«	Bmu ojsaz-oieg^
Ko	varoku, pridemo
(OdneZr^^ je rieuripehu politiko na-k4 je®11etva med Hrvati Iri Sloveri-J*dsu«vf^°	a® ljudje, ki So
hi, (U	to politiko, niso bili zraož-
n? terarin t. j. riSed Hrvati ^tedn -eQic* 'j®8®«® uSpeh, ali pa je n jih iri izveri terena -miiHo-^, Vanja. Kajti tretje ne iriore ^tev, namreč, da Slovencev in dploh Hi Mogoče pridobiti za S k.’aro^fi?a jedinatv-a, Saj je ven-ta politika ob1 njedlnjehjn iz-
Srbski radikalizem kot državno zkv i
To dejstvo, ki o njeni nihče vež Ml dvomi, dokazuje, da srbski radikalizem) predstavlja v naši držav! tinti riegath* vam, ki Hi dal zmagati politiki narodne* ga jedinstva, 'ker je ori sami na Sebi pri svoji velitko-srbaiki’ ideologiji separatisti« čeri, a s svojo upravlno-političnio praJcBri predstavlja negacijo moderHe države, Itt ker je to istima iri ker je imel Srbski mk dikalizerri ogromen vpliv na razmere y naši državi, — pač po zaslugi Bvoje prej* šnje vladavine v Srbiji, od 'katere je Ka* ša država podedovala v) njegovem! cPuWri vzgojeni n pravni aparait — im po zaJdugll parlamenitarrie abstinence iri amtidržavri* akcije g. Radiča; Bo imele yrio ostalri stranke zgolj ponižno vlogo: zabrauje« vati večje zlo. S to vlogo so Se izčrpa« v-ale, ž njimi vred pa je slabela politika narodnega jedinstva — dokler niso bi® 38 decembru prošle godirie takorekoč z dr« žavnim’ pučeari eleminiraiif od vlade 9ri zadnji Mohikanci iskrenega Marodflegri jedinstva med Srbi, Hrvati iri Slovenci, Srbskd radikalizem je započel1 Svojo oferi« živo; vrgel je bil raz Sebe dotedanjo maSko iri izdal parolo: Srbi vkop!
Bilanca radikalnega režim*
Nato je sledil Markov protokol Ut ■* daj teče era srbskega radikla-zma v poj«
- nem jjoikji	J>	zakoffih	je	StfldoisKa
£5 36 % vtiiKSal fiioderrfo urejeBe jjriasrer^cavi- nMriatruimv da niti ne govo-*im« o. brezprariernS, moralni ta tmateri-ijžanffi- d&rradacltM cbotMK državnih Ha-injeSteSoetvf napraml.vojaškim. Deetotere-
5«PS
*Sradi Seje) nadTprel^ ^A^amoErtjo bol--gatnSkega prevrata, Icmt’je Ibfl preveč v g^rbeh za lasten! obstoj, da bi ise biti še bcusaLza županjo varnost države« Ta re-Jferi AvsnOfeje, dafjriiflMiKrtaki promet paračaaran- polna dkva meseca, .ker zanj [Jpe T«eJjal;tQ, kar . je aarpdsBnto yt državni nrt^ui, da -inJla državai -jvS interesu celoto ^avdoo’ i^doažniobt, poseči v gostpodarske ,X*DteG6aje državljanov in1 jih urediti V <faba p*awtemsrti, ubjažiu joč na ta način. ‘dniSaton« padpmafcja. On gre preko raz-tAH-2jp?'jnrn’dki'ht.«fer. na dneVni red, kakor 'da ao to povestt.^a ifcratek čas, a ne arm-'pfcomi-težke bolezni« .Njega n© skrbi, da >0e je v nekaterih krajiih brezvladje in' državne uprave tako razpasla,
^ia sploh ju cutitisoblasti. On1 Smatra ko-‘ t in- nnvadei#rTO!p,za ..surogat do-rpiorave-ilttk-itdjvj *
'v	,-ii-
4^Radikalci kS »iirvatsiko vprašanje«.
A Skrivnostni odhod g. Radiča v ino-■ zetmHtvo1irE. mandat »hrvaškega narodne-l®a zastopstva« za njegovo »diplomatsko ■akcijo« v smeri »popolne iri neomejene ! «amoodk>6be hrvaitekega naroda«, kar tpamepi, dot-oetrdba odstraniti »«• brvat-! takega narodnega področja« vsako naj ijmtanjee znamenje srbske moči in robske fmprave je na splošno začudenje pri-jsšlil vlado srbskega radikalizma k re-[tašotšji ■— » ostrimi besedami. Zastopniki predsednika (g. dir. Veli-Jankovič Smatra, da je Raidičeua olja- protidSržavita.inofimeLrio izjaV-dalžje kraljeVska vlada »storila vise Jpofcrdbtnte-mere, da-sevaemt-osebam, ki > ae S' čemea1bodii' pregrešile zoper obsto-nStavino -iri zakonsko stanje, zoper .-lst|ba^i£a»b- 41111 splabzoper iritere-* maše d3»ave,vpoikažo yt*as- striogost žarna.«	1	'	-K-*	;	I
HipcidtizicIjriiri ■oMzem^mdn dbvsarišev g. Jarijfča- sta zares zelo velika, dat^ise -sedaj, sklicujejo na obstoječe nritarVno-sfiafejc, dočimj so sami’ sutSperidi-*aK državno ustavo! Mar ni zapisano v Mai#WVem.protokioltf;-«da.so se odposlanci 0BIH9 Sporazuartoli z Radičem m tovariši, da jastreba brezpogojna obuatavitil za,početo parcelacijo Hrvatske, Slovenije, rim HercegOvdriel Ali niso ravno odiposSanlei1 NiRiS priznali Radiča ih za predsrtavitelje posebnega •afriafsalMcega naroda; sedaj pa IMiuiabrski1 tovariši g. Janjiča proglaša-1(jo RaldičefJiio-Takciio za .»državno-politično pl. amnodna-knJfcuirrio individualnost fe, ®a»otda« torfi.proitadriavim? Ali. baš radikaiir inl njsh tilsfo napravili ijards državne skupnosti1, lae so zalil amputacijo, kil ni ničesar dm-
(Vgel dol svoj« meje; kdor zahteva solidarnost, je mora biti vreden'. A radikalni so danes vredni zgolj tiste družbe, v kateri se nahajajo, t. j. Turkov, Nentf-cev- in če ise najde še kak podoben materijah ki je za nakup. Priti pa mora čas, ko bo niaš notranji politifni .problem! definitivno rešen, ko bo zrušena vlada plemenskega separatizma, ki samo izziva druge separatizma in ko bo zmagala je-dtnatvejla mor^lpd in napredna Jugoslavija.
iVTA H D 1U)
'' «.grorrriTir-T"-' narr--v iw.-ragir»TirgiMTBwii
kriti ali tihi družabniki, je Hjihbv položaj zelo težaven. Ta položaj otežuje pa
MafiBor, s. septembra 1923.'
*K
ko na hrvatsko prevedena posebna Mmiuttvorria-i čavječataska re-iac. Kraljevska vlada sploh' ni ehnim, da kot zakoniti en-državnejoelote na-to kakorkoli* re-" ' ’T	'	i 'v%[''
^»SoJSžbtritoSl; državotvortfilr strank.«
*-TS Ijndje zahtevajo sedaj solidarnost strank in zlasti Hrvatovt Mar; onih »državotvornih« jrtraink, hs,ljudi, & katerimi so sklepali o ^parazumui irted tremi Maro-NSH no vendar že enkrat izigrali! demokratsko otranke in Hrvatov, ki o«tali zvesti! narodnenSa jedinstvu.1 ti dembkratom so vodili doslej Sploh [jedim boj in eioer boj do konca, tO' pa zbog tega, ker so demokrati za jedtntsbvo. S priznanjem! Radi-kot pradstavitelja posebnega hrvat-natroda SO Bankcijonirali njegoVo Hrvatovi rmitarcev iz vrst Ma-buvafajkega imena in so tatu; skoraj ' EPamogii, da jih ekrasira! PtI tem1 So <bceta pozabili neizogibno konse-Svojega postopanja, In’ sicer, da
i S priznanimi pre(dstaviteljeta
ja hrvatskega MarOda tako iz-
poMtično konstelacijo, da Se jippid vodstvom’ radikalne stranke sploh ? bo V-eč mogel vodilti boj, zoper kateri-
rattzeta in za državo in njeno [ (Skupnost, ker tbi to borbo predstavljaJa
Strapka i# bi) morala
til značaj boja med Snbi in Hrvati
I to ^tinacrjo ao riaS nesnečrito, zapeljati
p«'je
sgjpigki^.'
Politične vesti.
* Pred važno sejo ministrskega' Sveta. Takoj po kraljovom! povratku v Beograd’ — najbrž jutri ali pojutrišnjem) — se vrši važna seja ministrskega SVeta podi kraljevim! predsedstvom. Na tej seji se- bo vlada ‘bavilu s sporazumom o Re-■;kl in-o grško-italijamskem sporu. [Vlada bo izvršila važne sklepe. Na tej seji se bo tudi razpravljalo.o notranji situaciji, zlasti o eveutuelnih' pogajanjih B Korošcem. Vlada se je začela zavedati, da stoji v trenutku izredno resnega zunanjega položaja, Ha zelo šibkih Hogab. Njeno stališče v parlamentu, je skrajna omajano in se je bati, da bomo imeli Sredi fiajhnjŠih zmed v sosedstvu držav^še resHo vladno krizo.
* Klerikalci iit vladat »Deutšches VofksbLatt« prinaša v nedeljski številki sleldeče mnenje o iklerikrinih pogajanjih a- vlado to p. paši potranje-politični situaciji sploh:	»Kar se tiče koalicije mled radikali ih klerikalci je v pogajanjih nastopil zastoj. Radikali so večinoma za koalicijo p) klerikalci, je pa tudi mnogo ^radikalnih prvakov, ki so nasprotnega mišljenja. Hud odpor se pojavlja tudi pri onih nimlsttrih, ki bi V Slučaju koalicije morali zapustiti sivo ja komaj nedav-nlo težko priborjena mesta.. iVj radikalnem) klubu vlada negotovost iri razdvojenost, splošno pa je mnenje, -da se na
sNemco in Džemijet ne ®ne zanašati preveč. Nekateri smatrajo koalici jo a klerikalci za potrebno, ker, bi 'bil S terni razbit federalistični blok. Klerikalci bi vr teta! slučaju postali goUpcdarjl situacije in' Hrvati )bi spoznali, da njihovo plebiscitno, glasovanje ničesar ne donaša ter bi spremenili svojo politiko. Zagreb’ seveda brani še nadalje svoje stališče ter pričakuje prihod dr. Korošca. Zagrebča ni so trdnjo prepričani, da je zveza z Zagrebom1 za dr. Korošca tanogo več vredna kakor pa zveza z Beogradom! iri zato ■Hočejo verjeti, da bi se spuščal! v špekulacije, .ka so dvoml jive. Dr. Korošec bo o priliki svojega obiiska v®agTebn prisostvoval! seji .poslancev Radičeve stranke. Muslimani so zelo -oprezni. 'Njihov položaj je najtežji. Radi Radidafega/od-iPotovanja v Inozemstvo'je'tudi položaj bloka postal težavnejši, raidi česar hočejo anrslimani počakati, da vidijo, kako se bodo stvari razvilo. O pogajanjih B klerikalci bo vladi poročal daneB ali jutri predsednik Skupščine Ljuba Jova-riovič. Kar se tiče Radiča, postaja ved no jasriCjše, da ga vlada' ne bo ščitila amtpak bo nastopila proti njemu brezobzirno. Splošno se misli, 'da bodo razpuščene V3e kulturne, butmlanitarrie in politične organizacije, Jri stoje v zvezi z Radičevo stranko iirictajbbdo ustavljeni tudi njihovi Kati.
* Klerikalci iri vlada. Kljuh vsemn Batrjevanju tako s strani' radikalov kakor tudi klerikalcev, da se niso pogajali radi sodelovanja v vladi, je vendar res, da so se taka pogajanja vršila res pa je tudi to, da pogajanja za enikrat še niso bila obveznega značaja. Radikali sso hoteli v prvi vrsti izvedeti, za kako ceno ®o klerikalci na prodaj. Večina klerikalnih zahtev je take narave, da radikali ne morejo nanje pristati, ne da bi se pregrešili proti -temeljnim principom svo je politike iri ker radikali ponovno iz javljajo, da boeejo ostati zvesti tem, principom, ja malo upanja, da bi prišlo do sporazuma. Obstoja pa tudi še etta mložnost, namireč ta, da bodo radikali formelno sprejbli nekatere klerikalne zahteve, čeprav nekoliko oknijerie, jih pa nikdar ne bodo izpolnili, kakor niso izpolnili Markovega protokola. V tem slučaju hi radikali ostali zvesti sVoje-mm načelu izigravanja in slepar jen ja. Zdi se, da se tudi! klerikalci tega boje iri ker vejo obeneml tudi to, da bo njihova strankarska moč »a vsak način trpela
daljo tudi še Radičev beg v inozemstvo. Gotovo pa je na drugi strani tudi to, da radikali sami ne morejo vec dalje in. so prisiljeni iskati drugod pomoči. V Beogradu se govori tudi zadnjih par dni, da bodo radikali zopet začeli snubiti demokrate, čeprav menda tudi sami ne verujejo v uspeh tega snubljenja.
* Spor med vlado iri zemljoradniki.
!ECakbr poročajo beograjski listi, je prišlo med: vlado iri zemljoradniki do konflikta radi- radikalnega terorja riad zem-Ijoradniki y Bosni. Zemiljoradndški klub je vložil pri beograjski vladi oster protest proti postopanju el člani njegove stranke v! Bosni.
* Pred preganjanjem Hrvatške še-Uačke republikanske stranke. Vi notranjem1 ministrstvu se pridno zbira mnte-rijal proti Radiču, njegovimi poslaric-em iri njegovi Stranki. Narodni skupščini bo predložena zahteva radi izročitve-vSeh onih Radičevih poslancev, ki so se udeležili one zriane seje, ki se je vršila kmalu po Radičevem odhodu v inozemstvo, ria kateri je bilo sklenjeno, da *hr-vatski narod« prekinja vse oduošaje z Beogradom' iri pooblašča Radiča za svojega zastopnika v inozemstvu. Več. voditeljev Radičeve stranke bo aretiranih ibajo žete. dni. Vse pa je Seveda — bajt*.
* Situacijsko poročilo o grozeči vojni nevarnosti Ha Balkanu. Treputno je Situacija sledeča: Grčija je zaprosila za posredovanje Društvo narodov. Italija je odločrio odklonila, da bi se Društvo narodov vmešavalo y rijerie »riacionalnef zadeve, dasi je tudi Italija podpisala pravno oblvezen akt o Ustanovitvi Društva narodov 'kot mirovrie institucijo evropskih držav1. Italija je proti določbam pakta o Društvu narodovi iri proti iried-iriarodnemlur pravu zasedla .grški otok Krf in tam pobila več ljudi ter zažgala poslopja. To dejanje jo označila kot »garancijo, da ji Grčija <!a'zadoščerije«, frie pa kot vojrio dejanje. Druge države pa so mnenja, da je to že vojrio dejanje. Ker Italija odklanja razsodišče, sta mogoča
ultimata grški vladi so na Anglcsk pozalbiii na vsa druga vprašanja 0 na rulhrsko iri razpravljajo samo o tein, -kako bi se nastali konflikt mirnim po* toni poravnaL Mussolinijeve zahteve so napravile ria politične in ljudsike^ kroga zelo neugoden vtis. Vse obsoja ožite raze italijanskega imperijalizma iri hsti trdijo, da je nevarnost izbruha velikega svetovnega požara prav tako velika kar kor je bila leta 1914, ko je dunajska vlada poslala znani usodni ultimat b©ograj* ■ skiv ladi. Vsi listi so enotnega mriew®t, da bo Italija, če bo vztrajala na svoor v ultimatu navedenih zahtevah iri če ne j bo spoštovala mednarodnih določb, ria*. šla rias|pro.ti sebi združene vse 'batkanske'j države, Francijo iri Anglijo, ki bodo -Prj\J;; pravljerie, če bo potrebno, poseči V° v*e J sredstvih, ki so na razpolago, da 9® preči namera mladega ita!ijariskega perijalizma, ki bi 'bila v stanu	|
svet v novi -vojni požar. Nek angle&kig; žavnik se je izrazil o položaju »Italijanski ministrski predsednik ™ solini še poslužuje manir, ki so bil®111 i da umestne iin običajne pred velik® tovno vojno, niso pa sedaj in' 9PraV'S, s tem antanto v mučen1 položaj. ©® Italija tirala dalje svojo sovražno jo, bo Zveza narodov proglasila nad ^ lij® gospodarski bojkot. Ustavila S® dobava prembga iri v par tednih ; počivale vise italijanske železnice, ladje iri Vsa Industrija.« Italija je torej, zelo nevarno igro, ki bo škodovala največ njej sami in! ji sla ravno nasprotno od onega, kaf doseči. Nass veseli, da končno tudi n8*?? zapadn-i svet uvideva italijariSke z®' ne iri nepoštene namene.
zgolj dva izhoda: da se Grčija ali uda ali pa napove vojno. Tretji je ta: velesile prisilijo Italijo, da Se podvrže iskle-poml Društva narodov. Položaj je tedaj zelo komplicirani iri zopet enkrat visi nad nami Damokiov meč nove vojne. Na sporu je zelo zairiteresiraria Ariglija, ki velja kot zaščitama Grčije iri ki je bila pred leti lastnica otoka Krfa. Lord Curzon je izjavil, da bo Ariglija ttpravila grško-italijanski koriflikt pred Društvo narodov iri če bi se Italija ne hotela podvreči, bodo pod vzete proti nji prisilne mcre.iS tem je^sporazumina tudi FrariCi-!ja. Naša državaf je-že izj&vila, da bi smatrala, izkrcavanje italijanskih čet v Albaniji ze casus beJli (vzrok vojrie) IH da ne dovoli daljše okupacije Krfa. (Male države Male antante so izjavile, da Sc s temi strinjajo. Madžarska pa je izjavila antantnim diplomatom, da He more jamčiti za nevtralnost'napram Jugoslaviji, če se slednja zaplete v vojrio z Italijo.
* Jalov izgovor bolgarske vlade. Bolgarska vlada je službeno izjavila, da je dobil atentator na Rajka Daskalova pot-niUiat za Prago že dne 26. maja tL in da je y juniju odšel čez mejo. To bi pomenilo, da je atentator Nikolov, zapustil ‘Bolgarija še za časa Sbamfbolljskega. Naše poslaništvo v Sofiji pa je ugotovilo, da je bil vizum Atanaeu Nikolovu izdan drie 17. avgusta in da je tiste dni pri Caribrodu prestopil našb mejo ter peljal proti Pragi. Ugotovitve čeških listov, s katerimi hoče polemizirati bol gorska vlada, so tedaj točne in na njo Prida sum, da je riaročila atentat na enega svojih riajvečjih nasprotnikov.
* Angleško javno mnenje in italijajS-sko-grški spor. Kljub vsemu zatrjevanju s strahi Italije, da obstoja med Ri-toam in Londonom! neomajno prijateljstvo in da se Ariglija vedno bolj naslanja na Kalijo, ise je angleško javno, pa tudi ofici.jelno politično mrienje obrnflo v konflik: , rned Italijo inj Grčijo odločno proti Italiji. jVj angleški krvi je prišlo zopet do izraza nerazpoloženju Hapram1 nadutemu apeninakemu narodu. Med Anglijo in Grčijo obstojajo že stare zveze iri kakor je Attglija vedno ščitila Grčijo, tako jo ščiti tudi sedaj. Vse angleško političarstvo je mlrierija, da je možnost vojrie nevarnosti med Italijo iri
Radi italijanskega
Dnevna kronika.
— Pred ptujskimi slavnostmi-
čali amio že, da bo letošnja glavnri ščitfa Ciril-Metodove družbe v P®0* združena « slavnostno K-letriico — ^ ptu jskih dogodkov. Drie 8. septemb** r* zberejo v Ptuju visi narodni delavci ^ zavedno občinstvo od blizu in dale® ■ pozarjamo ponovno ria to priredit®'®'. 'Satao članstvo Ciril-Metodove ampak sploh vBe obinejne Slovence, ta dan v Ptuju manifestacija naše rio-obrambne misli.	<
— Slavnostna Seja Muzejskega štva v Ptuju. Iz Ptuja nam pišejo-raj drie 2. septembra tl. se je vrš*1®, mestni posvetovalnici slavnostna j muzejskega društva. Navzoče, ki ^	■' polnili dvorano, je pozdravil kot predsednik g. dr. Jurtela. Poteiri imeli referate g. dr. Kotnik, pn društva iri g. Viktor Skrabar, ki j® Nemec, a najboljši arheolog iri P^0 daj v jugoslovanske revije o arbe^j ških vprašanjih'. Po referatih je P*1 odbornik dr. Travner mnoga
brzojave. Po delegatih so bili zast?^4 Zagreb', Beograd, Gradec, mnoga slovanska mesta in tudi precej noV je prišlo. Popoldne Be je otvori ^ Hajdini mitrej. Zvečer Be je vršil ® noktrii komers, ki je bil jako ddbr bislkari.	>	.	v	-
— Radio-termalHo kopališče
d 1. septembrom th izdatno znižal® sobam ta kopanju za državrie aT^L,ikC kraljevine SHS, častnike iri dub vseh veroizpovedanj, da jim! B q&* priliko, da se okrepčajo, ozdravij® Jg ^ počijejo. Soba z eno posteljo stafl0t)Oate* rilom! vred 7A0—9^0 D, z dvcU^Jp, ljama 1250—16 D, kopel ji od	' J,
— Tatvine. V rioči od SL sept. je bil ukraden! drvarju riika Arthurja Pergarja V Ko®1
čiria Skomerje iz riezaklorije®®^ ^iŠ^® vol, težak približno 400 kg. <3®e®^a? tatu pridno zasleduje, vendar ^ 25-letni še ni nolbenega sledu za riji®1'^, okraI Jurij Petrovič iz Občine	v0licl ^
Ptuj, se že delj časa klati J' V0|VTenc® Janž pri Dravogradu v družbi precej Gabrove iz Loke. imata že ^K^ništvri tatvin' na vesti. DoBedaj se ° varrio. Hi posrečilo, da bi ga aPraVt7ifiiinju r®* - 26-letni Oskar Vouk, v	^ 25<
jeri in tja pristojen', i®	pa	je že
julija zapustil zapore V L0* TTkradel j® zopet pokazal dolge prta®*
Vinku Strašeku 580 Diri.
- Demonstracije pred	B®
konzulatom v Rimu. V «edebo	^{,1*
priredile velike mase rimj*0i\khnJ
salstea demoasteacue ®r®d
jnatiDOT, &
ir** Ob«?
jmsarm
klanišfrvouS iK konzulatom!. Kakor 1 1914 Po atentatu v Sarajevu po se Suli tudi) Pri teh demonstracijah vzkliki; »Smrt Greijil« »Živela vojna!« Ljudje se torej tiao še nič spametovali in: so kljub strašni® grozotami vojnih let še vedno ostali Prijatelji vojne. Po demonstracijah Pred grškim poslaništvom in konzul atom 36 krenila masa pred jugoslovenski konzulat, kjer je tudi hotela demonstri-rati, toda karabinijerji, ki so bili o tem Pravočasno obveščeni, so demonstrante J^mili in razgnal L P omeje so skušali ^nionstrirati pred poslaništvom, pa tu-1 '»rej uspeha.
.Neokusna šala. Novosadski »Deu It« • ^°^sblatt« je prinesel v nedeljski ,, ''ilki pod naslovom:	»Franzosisdhe
enbezeiguTiig vor eLUemv deutscherl vest, da je 20 francoskih študen-Pod vodstvoml svojih profesorjevi te obiskalo djakovsko stolnico ter po-Venec ha gTO'l> skofa Strossimayer-Proti vesti sami nimamo ničesar, če-jo napisana tako, da človek, ki ne rj^a našega velikega Strossmayerja, Tj*0 res misli, da je bil Nemec, ne-šala pa se nami zdi naslov. Fran-J* * Strossmayerju niso poklonili za-> *er je imel nemško kne, ampak zato, ^ velik Jiugoslovenl Kaj bi re-®^»Deutsches Volksblatt«, če hi mi da se Nemci klanjajo slovanskimi enoto! Nitzscheja, Bolscheja, Koschata tiK ’	Košata)	in vseh nešte-
®awstvenikov, umetnikov, pesnikov, ln politikov, ki so nosili slo-. ^ka iinteifa! Gospodje »Volksblattov-|i ^ Polje je opolzko!
^ahj§lnske gole v RumnnijL Po So-. zakonu, ki je stopil v veljavo 1. t. laft*6 t°u^®Vala na manjšinskih šo v ®mnurntji zsrodoviua, geografija jjej,|iftava v državnem1, to je rumlunakem ijoj ^ T*® redovniške in samostanske ^a*e;r,i*1 «e je doslej vršil pouk v tatei^U8klb jezikih; se Hpreniene v ra-teanjg.6 ali se pa zapro. Na ljudskih’ ^°°k	šolah	se	uvede intenziven
do ^“nščine, konični izpiti pa se bo-®&ni. tv,^ Polagati sploh samo v rutaun Stelji, ki Se vi najkrajšem1 ro-
”**rr
Dopisi.
Slovenska Bistrica. 2e dolgo Be opaža v Slov. Bistrici sistematična gonja proti vsemu, kar je naprednega, posebno pa proti Sokoloml. Anonimne in neanonimne ovadbe, osebne intervencije pri oblastvih so na dnevnem redu; klerikalci ise ne sramujejo nobenega sredstva, da le dosežejo Svoj cilj: oslabiti napredni, posebno pa sokolski živelj v Slov. Bistrici. V zadnjem čaau eo se vrgli na naše učiteljstvo. Najprej različne ovadbe prati učitelju Cehu, zdaj preganjajo učitelja Metliko, za Sjlmia pa pridejo na vrato drugi Oba sta naprednjaka, oba Sta agilna sokolska delavca in oba sta — kar naj jima Bog odpusti! — Orjnnaša. Imata torej grehov dovolj v, klerikalno-nemčurskih očeh. Kakšna sta kot učitelja, kako izpolnjujeta svoje stanovske dolžnosti, za to ne vprašajo; glavno je njiju politično prepri Čanje. Oudno je postopanje okrajnega glavarstva v Mariboru v teh zadevah. Učitelj Čeh je bil na podlagi teh ovadib, dasi go so vso izkazale za neresnične razrešen svoje službe v Slov. Bistrici. To bi bilo navsezadnje še potrpeti, ker je samo provizorično nameščen. Bolj čudno pa je, da vsebuje dotični dekret okr. glavarstva v Mariboru tudi dostavek, da v oklišu mariborskega okrajnega glavarstva ne dobi več službe. To bi 'bil torej neke vrste izgon'. Okrajno glavarstvo vlada precej absolutistično in smatra učiteljtsvo za neko podrejeno rajo, pri kateri niti v občevanju ž njo ni treba upoštevati vsaj najnavadnejših pravil dostojnosti. Značilno je za okrajno glavarstvo tudi dejstvo, da so se pri nekem zaslišanju iičitelja Čeha sklicevali na neki dopis »Straže«, niso mu pa hote 'li pokazati ovadbe. Kam bo privedlo tak šno postopanje oblasti? Upamo, da bo UJU energično nastopilo proti preganjanju našega naprednega učiteljstva.
Jkm
ne
^»ttče Tumlumščine in ne polože izpitov, (bodo odpuščeni iz
manjšfcskni Sol Ea
“*om. Madžarska vlada je izdala ^.Pravilnik o mtartjSinsikSh šolah na JjjT®a*«fceaa teritoriju. Po temi pravilih®® Ne predvidevajo tri vnste manjšin-iri sicer: 1. šole, ha katerih’ se S^iejo vsi predmeti v!- narodnem je-iu je madžarščina le obvezen pred jjjrj 2- tačežane šole, na katerih' »e pouču-<W •	predmeti	v	1	narodnem’,
le 511*® v madžarsketmfi jeaifcu in 3. go-jo učni jezik Madžarščina, *	Pa Samo obvezen predmet,
fej*	ce®e- Po poročilih iz Nem-
prošlega tedna dosege bajno višino 8,200.000
^ttark' ^^ ^Jfega piv1« je stal 294 tisoč 486	^	tiaoč	maric,
P
marčnega
'SSark"
 SaSvet. KfifelcSki Kohzer-
^kerrj w?*aS5tec .®0®n! J® sfattal v aiUgle-9>i bil	panfeten predlog, ki
Utog^a ** naše (parlaimletttarce prfli>o-Po	PosTanjški	kandidat	tu	naj
Položil ispit iz zgodovine, račufflafija ifl pravopisja. ’triU stoverfiskeaifu poslare-®*»dila pri polaganju teh iz-
^os&S.Bol«artlfi 'diiaik! fzgflam Iz J«8fiti*ja	CeSkoHlovašika	vlada	je
• ■feapaTr« ^“^l^ažke reputtike štiri ^valno vfs°košokie, (ki so se obnašali ^ahibn °'T®irili,fci Pogreba ’ usnorjenega ^ ^edai P^kalova, Bolgarska vlada ^ JXrateaLproti
i2«oSu,
m
m«. Dobi
zobna krešo povsotf<
Sokolstvo.
*® Člane, ie
Pozivi
5^^ . ki
rrrrr
. - Žlage, fetovtodefie ia netdovta--	01, one, k| nimajo kroja,
k' obvozni vadbi reta	,,	w	Bredo	dne
?*■ rea^ ?	“• “• » ^Orišoa
*» faSStt	dokažHf disdpliijo
Mariborske vesti.
Maribor, 4. aepttmbra 1923.
m Nadaljevanje 9. redno keje občin skega sveta se vrši v petek dne 7. sept. tl. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Gg. občinski svetniki se vabijo k udeležbi.
m Mariborske starke. Železničarska Stavka če traja. -Vest o demilitarizaciji je vplivala ugodno in je upati, da bo stavka kmalu končana. Danes popoldne ob 5. url imajo železničarji v kazinski dvorani sestanek, da se paraeagovore o nadaljnih korakih’. Sestanka se udeleži, več delegatov iz Ljubljane, med njimi tajnik delavske zbornice g. dr. Likar. Stavka traja samo v delavnici, dočimi v kurilnici delajo, tako da promet ne trpi škode. Stavkajoči železničarji zahtevajo: odpravo nadurnega dela, ukinitev represalij in izpolnitev zahtev, stavljenih v resolucijah od 11. do 16. marca. — Stav ka pri podjetju Doctor in drug traje. Jutri rie sestanejo delavci k nadaljnim sklepom!. Stavko izrablja klerikalna strokovna zveza, ki skuša delavstvo pridobiti zase in je sinoči priredila shod v Lekarniški ulici. Kalkor izvemo, zahtevajo delavioi 50 odstotno zvišanje mezd. Podjetje je že privolilo ^.vi 30 odstotno nvišanije.
tal Uradni dali Trgovske zbornice, ki
bi se imel vršiti jiutri v Mariboru, je zaradi ljubljanskega velesejma odpovedali:,
m Znamenje časa in razmer. Vpisovanje novincev; v paše šole je pokazalo letos nepričakovan izid. Lani je bilo šolskem okolišu L deške osnovne šole vtpisanih 55 Slovencev in 6 Nemcev, letos pa se je število skrčilo na 33 Slovencev inl 4 Nemoe (trije so posilinemci itt le 1 je pristen). Odpadniška deca bo seveda Morala posečati slovenske šole. Število manj nadarjenih, teh najnesrečUejših o-trok je — Bogu bodi potoženo — naraat-lo iif treba bo zopet otvoriti 1 razred. Tudi V ostalih šolah je pojav skoro isti, število učencev, in učenk za prvi razred je hapraml drugim letom pa^lo. Vzrok So vojna leta. Otroci, ki prihajajo letos v( solo, so bili rojeni v| času najhujšega vojnega moteča, zato pa je takra' tudi število porodov, bilo mtajhno. Cez par let bomo pa imeli ravno nasproten pojav. Število šoloobveznih otrok se bo zelo zvišalo, ker je bilo število porodov
leta zelo veliko. Število nemfekih’ otrok pada od leta do leta in bo gotovo padalo tudi V bodoče. Razveseljiv pojav pa je tudi to, da postaja leto za letom večje število onih Nemcev, ki vpisujego svoje otroke v slovenske šole. Počasi se naših Nemcev vendar polašča spoznanje, da otrool, ki ne bodo gladko obvladavali našega jezika, pozneje ne bodo našli pri Sas zaslužka ifl eksistence. Dobro bi bilo, če bi nam' poslale vse šole tozadevne natančne podatke.
mi O zabavnem večeru, ki ga je priredil tukajšnji ISŠK Maribor na čast gostom Jugoslav. SK Orient iz Sužaka v soboto zvečer v Gfrtaovi dvorani, smo prejeli poročilo, da je dosegel v polni meri moralen uspeh. Obisk pa nikakor ni bil zadovoljiv; manjkalo je v velikem številu našega občinstva, zlasti pa premožnih slojev in inteligentov. Smatramo, da to ni bilo prav, tem manj, ker smo bili dolžni pokazati bratom iz juga vso Hašo naklonjenost. Hvala pa gre Vsem onim, ki eo zabavo posetili in lahko se trdi, da so bili v vsakem! oziru zadovoljni. Omenimo naj, da je poleg drugih odličnih oseb posetil večer odhajajoči poveljnik 45. pp. pukovinik g. Pan ta Draškič z mnogimi častniki. Z izbranimi točkami je nastopil pevski zbor društva »Jadran« in je za svoja izvajanja žel burno odobravanje. Naše priznano glasbeno društvo »Drava« je s svojim odličnim igranjem želo obilno pohvalo. Plesne točke je vodil član kluba »Maribor* g. Nemec v najlepšeni redu. — Naše narodne dame in gospodje so bili zaposleni po raznih' šotorih ter marljivo pomagali, da se je ta zabavni večer lepo in čaistno zaključi L Vsem sodeloval-cem! gre naj iskrenejša zahvala. — Kakor smo zvedeli, 1 Bo bili Sušačani zbog prijaznega Sprejema iti naklonjenosti v Mariboru presenečeni ter so odnesli od nas najlepše spomine. (O izidu tekem’ smo poročali že včeraj. Op. ur.)
ta »V kraljestvu palčkov«. V torek, dne 28. avgusta, je nenadoma umrla nadebudna učenka 1. razreda dekl. šole v Studencih p. M. Adelca Žafran’, ki je pred par meseci s tako lepim ufitpehom' pela vlogo Anice v čarobni spevoigri: »V kraljestvu palčkov«. Le prehitro je postala bridka resnica, kar je dekletce tako ginljivo predstavljalo: palčki in vile So jo res ponesli v svoje kraljestvo.
m Kavarna mestni park. Pri lepem vremenu svira orkester popoldne od pol 17. do pol 19. ure. Zvečer pri Vsakem vremenu svira glasovir znani češki pia-
licitacija glede dobave 'dveh parnih kot« lov. Predmetni oglas je v pisarni trgov« ake in obrtniške zbornice V Ljubljani
interesentom na vpogled.
n krt Franjo Chalupa.
' 1 •
Julio Metni
d. d.
Uvoz kave
Utemeljeno 1862
Mariborske šole.
Začetek šol. leta 1923-24 ha mestni «• alni gimnaziji v Ljubljani ln na % ntfi združenih oddelkih. — Peirasredna (MR. šola. Vpisovanje v prvi razred in ontaki razrede se vrši v torek, dne 11. sept. od1 9. do 11. ure v posameznih razredi!* poslopju liceja na Bleiweiscrva cesti. Zn vstop v 1. razred je prinesti seboj krstni list in' izpričevalo o cepljenih kozah. X višje razrede osnovne šole se ne Sprejo* ma nobenih novih, gojenk. — Mestni de> kliški licej. S šolskimi letom) 1923-24 «h staneta le še razreda V. toni Vi. .Vpioonriak nje za gojenke, ki želijo nanovo vstopi* ti v enega izmed teh dveh razredov, M vrši v nedeljo 9. septembra od 9. do lOU-i ure. Gojenke prinesejo s seboj zadnja izpričevalo in’ krstni list. Sprejemni lepiti za te gojenke so v pondeljek 10. pyetpL'; ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na *a-vodu, se javijo v torek 11. sept. od 9. do 11. ure z zadnjimi izpričevalam. •— Medi* na ženska realna in ref. real gimnmija. Vi tuk. šoL letu se I. razred girnn. ukine. Vpisovanje za nanovo vatopivže go*-ječake v, II.—VdiL razr. ise vrši v hedeljor
9. sept. od 9.—10. ure. S seboj jo prinesti!; zadnje izpričevalo in krstni lisifc. Sipnc-> jemni izpiti za gojenke za li. raared. ijS za gojenke v ostale višje razrede ao v1 ponideljek 10. sept. ob 8. uri. Gojenke, lot!' so bile že na zavodu,, se javijo vi tordkrt 11. sept. od 9. do 11. ure, Ponavljalni^ izpiti in dodatni izpiti za licej itt gimnavi zi jo se yrše 7. m 8. septembra vsakokrat* ob 8. uri. Natančnejši razpored glej W-zavodul Vpisnina m prispevek n učila-za gojenke liceja m gimnazije 15 IX ■<••( Otvoritvena služba božja za o^orBo lOMj
10, licej U za gimnazijo je v, Sredo 11 sept. ob 9. UTi v nunski cerkvi ln je oK-. vezna za vse gojenke. Po službi božjfcJ se vrnejo vse gojenke » zavod, da Mal naznani urnik' in prečita disciplinarni* red. Pouk se prične na osrtowni šoli« Hi ceju in gimnaziji v polnem obsega v Se« j trtek 13. sept ob 8. uri sa vse razred«! samo 1. razr. osn. šole pride ob' 9. uri. ""*t Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpMo* vanje je določen na soboto 29. sept. od %-do 1L ure. Sprejem/na izpit je Vi nedeljo 30. sept Pouk se prične L oktobra ati 8^ uri. — Enoletna gospodinjska šola. RoK’ za vpisovanje je določeti n« 1. oktoBrO od 10.-12. ure. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. uri. Sprejemlni pogoji se objavijo pozneje. Gojenkam in starišent Svetujo. ravnateljstvo, da se točno drže določetiiH; rokov, ker se pozneje ne sprejme gojetdc/ pod nobenim pogojem. — Ravnateljstiv®,-1
Gospodarstvo.
g Izvoz sadja v Nemčijo. Kakor zfla Ho so svoj«as Virtemberžani pokupili po Spodnjem Štajerskem velike množine sadja za napravo sadjevca (Mostobst) Letos Se zopet za to sadje živahno zani majo. Interesenti naj se obrnejo po tozadevne informacije z navedbo cen in množine, ki bi jo imeli za ekspert, na Zadružno Zvezo vi Celju«
g Dobava materijala za izdelovanje petrolejskih kant. Pri upravi državnih monopolov y Beogradu ise bo vsCila dne 20. septembra tL ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala za izdelovanje petrolejskih' kant. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisar-ni trgovske in obrtniške zbornice y
Zanimivosti.
Bogat berač, - .^v
V Bagdi, glavnem mestu Cohumbija v Južni Ameriki, je umrl nedavno starec ki je uživail med ljudstvom glas čudaka; Mož je dolga leta živel od miloščine ht se oblačil v cunje, ki ep tam jih dajati meščani. Ko je zbolel, je zabtaftrat, da gS mora zdravnik zdraviti zastoj id is celo iz lastnega žepa plačati sdrav&tak Mož je bil velik! skopuh in bi nihče no mislil, da pod njegovimi cunjami in osja*' zano kožo utriplje dobro človeško SroO, Ko je berač pred tedni umrl, je bila vse mesto izredno presenečena Čudak je-imel krasno premoženje, štiri hiša ftt dva. in pol milijon« v gotovini. Vaj, prema* ženje je volil v dobrodelne namene, bol* nikom in revežem. Tako je bilo njegoviO življenje daleko večjega pomeBa flegO življenje kakšnega lepo oblečenega st'«' pravljivca. Čudak je stradal in mislil &a druge ljudi, zapravljivec pa je poznal druge ljudi samo takrat, kadar jih je fcio* tel kakorkoli izkoristiti.	-	%
Ljubljani interesentom na Vpogled.
? ®°bava parnih kotlov. Pri ravtta-
  	.	.	.	—	-	, . teljstvu državnih železnic v Subotici Be
8E3CS fei fce yrwla dne 19. Ǥjjteaiibca jbl,
Obiave.
§ Mestni kino. »Napad Sa vlak 11 V* — amerikanska drama V, 5 činih •"* W' predvaja v torek, sredo in četrtek; ;
% Legitimacije za Donajeki voleBctol Se dobe pri ravnateljem Msnbortki tiskarne po 25 Din.
§ Legitimacije aa LjnMJafflft V«io* sejem Se dobe pri ravnatelisfcm MSI* ifeoeabjjjgl^	*
Prod» te dobre ohrani postelj« in nolna «** »mina ul, 44/111. lav*.
Dva dijaka alidijakinji i' jih razredov m sprejmi 1 polno oskrk*. tfaslev : oprava.
Svetla
TORINo
Paviljon o» predaf. 7£#*p
Hmelak in drag. Slom*'*
1921 3,-1
Dve postelji z vloi^i^-za obloko s« takoJF^ * *l*v i »prati
Čeden io priprav«* cefli na obrtni raz^ i. Mlin-na prodaj. Gjuro ¥«“' jg90 •Jut ul. J.	^-
Mala oznanila
Javni nameščenec, upokojen, ieli kako zaupno službo kot •skrbnik večjega ali manjiega posestva ali kaj enacega, najraje k|« ob Adriji. Zahteve skromne. Ponudbe na uprav-nistvo tega lista.	•
[Seemo zmotna mec za knji-?
fektno obvladanje slovenskega
Prvovrstna suha
$Va nejnškega jezika, lepi reko-®i* in zadostno predizobrazbo kajigovodatvenih in korespondenčnih poslih. Ponudb« *ŠJ* pošljejo podi .Žane, lifk* na administracij« lista. im 9rA
povsod ,TABOR‘l
liflka; Morihoraka tlakam* A. &
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prejemnica
za vlog Din
/•
dinarjev '
Upiii v a u xi o » m i
„TABOR”
Položnica.
Vlog Din je vplačal
11787
vplačan na čekovni račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št.
Lastnik računa:
Mariborska tiskarna d. d. Maribor.
na račun štev.
dne
Podpis poštn< ga uradnika:
Oj
C
rt
E
m
rs
11
787|
192
Vpisnlca.
Vlog Din Ime vložnika :
Račun štev.
11787
Položnico in vplsnico naj poštni uradnik odtrga od .prejemnice ln posije z daerului računom poštnemu čekovnemu zavodu v Ljubljani.
Tisk. St 2. Sl. 1922.
Tisk. St. 2. Sl. 1922.
i &
N
- ca
” N
en
<u
>u
s
S «3 M
o> a
v a>
a ** «
"S
>CB -rt CO 2 » .2 ■s &
— > n
fe c a cs
a> § «
S >3 -
2 g ja
t» *■ n	* **■*
° .* J*
« 'S . «58
! J 15 > .s
Prostor za pismena sporočila lastnika računa.
Pri uporabi se mora franklratl kot odprta poštna dopisnica.
Da se opravi plačilo s pomočjo položnice, mora se ta poslednja tisku primerno v vseh treh delih izpolniti in oddati potem na pošti z zneskom vred, ki se hoče vložiti.
Položnica se izpolni s črnilom, s tiskom ali pa s pisalnim strojem. Za datum mora položnik postaviti vselej dan, katerega je plačilo v istini opravljeno bilo.
Poštni uradnik opravi prejemnico ter jo potem, ko jo je od položnice oddelil, vrne kot potrdilo napravljenega vloga tistemu, ki jo je prinesel. Položnica in vpisnica se pošljeta na poštni čekovni zavod.
Nerazločno pisanih, pomazanih, raztrganih, stru-ganih, prečrtanih in pfipravljenih položnic poštni uradi ne smejo sprejemati.