180. številka. Ljubljana, nedeljo 8. avgusta. XIII. leto, 1880. SLO VENSKI NAROD. lahaja vsak dan, izvzomAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po po i ti prejeuan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 g\., za pol leta .s Kl m eetrt lota 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oz na ti ila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., Ae se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi m ne vračajo. —U red n i it v o je v Ljubljani v Frane Kolmanovej liifti št. 3 gledališka stolba". 0'pravni* t v «>, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koltuanovej liiši. Kandidatura za Maribor-Ptuj. Zadnja nam došla graška „Tagespost" poroča, da je od več strani j slišala, da bode od avtonomistične strani kandidiran za državni zbor v mestnej skupini Maribor, Ptuj, Ormuž, Središče, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec in Marenberg minister baron Con rad, kar smo uže tudi po druzih novinah čitali. Da li je to res, da li minister baron Conrad tudi kandidaturo sprejme, tega ne vemo še, ali že limo, da bi se obistinilo, ker s tacim kandida tom, kakor bi bil minister (ali morda tudi sploh kateri zdanjej vladi prijazni višji uradnik) bilo bi prav lahko vreči kandidata opozici-jonalne nemške n fortschritt.ske" stranke, naslednika dr. Duchatscha. To priznajo indirektno tudi nemške novine, ker „Tagespost", „N. Fr. Pr.u in celo naš „Laib. Tagblatt" prinašajo obupne članke, v katerih alarmirajo svojce, naj vstanejo zoper nas, češ, da smo nevarni. Torej boje se uže. Tak vladni kandidat bi le hko zmagal, ako je vladi kaj ležeče na tej volitvi. Kajti v vseh zaznamovanih krajih je skoro samih uradnikov volilcev toliko, kolikor je zadnjič dr. Duchatsch skupaj glasov imel, (zlasti ako se odbijejo nekateri slovenski glasi, katere je — žalibog! — dobil bil tudi Duchatsch, ki je pred svojim strastnim pamfletskim govorom zoper nas veljal nekaterim našim kot „zmeren" človek in nestrasten!) Slovencev je pa v vseh mestih te skupine več nego si sami mislijo. Ako tedaj glasujejo vsi Slovenci v tem volilnem okraji, in poleg njih še vsi konservativci, potlej pa le še n e k a te r i uradniki pa 2 njimi, drugi uradniki pa da se le volitve zdi že, — potem je zmaga gotovo naša in in vladna. Vlada mora tak resultat le h o te ti in doseže ga, doseže zisto tako in še bolj legalnimi sredstvi, kakor se jih je prejšnja ustavoverna vlada Lasser jeva zmirom pri nas posluževala s pohvalo in odobravanjem ustavoverue stranke in graške „Tagesp.tt Vlada Toutlejeva naj stori samo en del tega, kar je Lasser-Auerspergova storila, t. j. kar po zakonu sme. Lasserjeva, in prej tudi Giskrova vlada je pri nas na pr. dala vsem šefom v uradih vedeti, ta in ta je vladi prijeten kandidat, ta ne. „Vlada želi . . .u je rekel vsak šef svojim uradnikom in volit so bit kar v jatah za svojim šefom vladnega kandidata. Narodnim uradnikom pak je dotični Sef začel razkladati, da ne morejo zoper vlad© glasovati, katera jih plačuje. In doma so morali ostati, če uijso šli celo zoper prepričanje volit (česar poslednjega Bog varuj, da bi mi od nasprotnikov zahtevali). Ponavljamo, da se je tako vladno posto- panje od ustavoverne strani vsa leta glasno odobravalo. Kar je torej za me prav, to je za te prav, rekel bi, ne? Pod Giskro in zlasti pod Auersperg-Las-serjem so uradniki storili na višji ukaz še več, nego da so sami volit Šli tako, kakor je vladi prav bilo. Pritiskali so še celo na druge volilce t vladnem smislu in rabili v to svojo uradniško avtoriteto. Kaj tacega pa mi od pošteneje Taaffe-jeve vlade niti ne zahtevamo. To je nemoralno bilo in bode, to je preveč nemško-ustavoverno. Le to naj vlada pri svojih uradnikih, katere plačuje, stori, kar sme: da ne bodo proti njej glasovali. Za vse drugo bomo mi Slovenci in bodo konservativci skrbeli in nij nas strah za veČino. To se ve, ako bode pa vlada pripustila, da jej nje uradniki kakor sklenena kohorta volijo hudega oponenta in vraga v državni zbor, potem bi bilo bolje, da to zgodaj vemo in se ne trudimo. Dozdaj je žalibog vlada le preveč pustila uradnike tu in tam zoper sebe agitirati. To mora vlada odpraviti, če hoče obstati. Torej tu je le: h otet i! Politični razgled. V Ljubljani 7. avgusta. Na mesto zakona, ki bi proglašal nemški jezik državnim jezikom, naznanja se zdaj po oficijoznili listih, da bo vlada državnemu zboru predložila zakon o Izvrševanji para-grafa 19. državnih osnovnih zakonov. V mi-nisterstvih se baje res uže zbira gradivo za tak zakon. „Moravska Orlice" se tudi ostro obrača zoper dunajski „scliulvcrelii**. Ta list pravi, da je smešna trditev Nemcev, da bi bili zatirani, kajti milijon Slovanov v Moravskej ima 6 srednjih šol a 500 000 Nemcev ima jih l"7. Moravska in Češka imata nemška deželtu zbora. Šlezija nema nobenega za stopu. V češkem šolskem svetu sedi 15 Nemcev a samo 7 Slovanov. Trditev o zatiranji ncmštva je židovska laž. Nemci imajo dosti svojih šol, zato dunajsko „Šolsko nemško društvo" nij dražega nego agitacija za nem-štvo i n za germanizacijo. Razkol mej hrvatsko narodno stranko ima to dobra v sebi, da dela narodna opozicija pod vodstvom zagrebškega župana na pomnjenje in pobratenje m e j Srbi in Hrvati. Srbski listi se vesele tega domoljubnega prizadevanja narodne opozicije. V n to u Je d rzuv4\ Organ ernDvorske vlade „Glas Crnogorca" piše o tem, ker je bil Črnogorski zastopnik od pozvan iz Carigrada, da niti nij vredno, da bi kakšna vlada še imela svojega zastopnika na porti, kajti ta se samo laže in nema resne volje. Poveljnik v Baru, vojevoda Sava Petrovič, poroča, da se Albanci množe na Mozura-Plauini in da je zavoljo tega črnogorski voje- voda Gjnrović na Dobravodi v nevarnosti. Vojni minister Ilija Plamenac je takoj ukazal, da se posadka v Baru namnoži za 2000 mož. CWrkl Bicer mobilizujejo, a veliko jim to ne bode koristilo; kakor namreč francoski „Tempsu piše, vlade popolnem ločijo črnogorsko vprašanje od grškega, zato bode še preteklo dosti časa, predno dobe Grki v last Janino. Sicer pa tudi razen Anglije nehče nobena vlast dejansko posredovati za Grke. Iz Dobrnče so javlja, da se tam prikazujejo turški roparji in drže prebivalstvo v vednem strahu. Rumunska vlada pa trdi, da to nij so Turki nego so — Bolgari. Bolgarska vlada pravi, da je to laž, ter zahteva, da stvar preišče mej narodna komisija. Vidi se, da položenje mej Bolgarsko in Rumunsko postaje bolj in bolj sovražno. Turčija je dolžna Angleškej in Fran-coskej na obrestih od garantovanega posojila 1855. leta nič menj nego 1,030.000 gld. Demonstracija z ladijami evropskih velesil je odložena za tri tedne. Na francoskem so dovršene volitve v generalna svetovalstva. Voljenih je 927 republikancev, kateri so 281 sedežev pridobili. — To kaže, da se republikanizem silno utrjuje v narodu in da bodo morali konservativci, ki se za kralja ali za cesarJA navdušujejo, svojo politiko spremeniti in pod republikansko zastavo za svoje konservativne interese boriti se. O angleškem pobitji v .»Tg-aiilstaiiu prinašajo „Times" natančnejša poročila. Dne 27. julija je namreč napadel general Burrows Ayub kana, ki je imel 12.000 mož in 20 ka-nonov, od Kandahara 50 milj daleč. Boj je trajal četiri ure. Burrovvs je bil nazaj vržen ter je zgubil: 20 oficirjev, 1200 vojakov in 3 kanone. Ayub kan po tem boju nij prodiral dalje, ker tudi on je zgubil veliko vojakov. Dop 181. Iz savinjske dolino « < n j gradca 5. avgusta. [Izv. dop.] Pri denašnjej volitvi jednajsterih okraj nih zastopnikov iz skupine kmetskih občin so bili narodni kandidatje enoglasno od 30 prišlih volilcev izvoljeni. Ker je bilo vse jedino, složno in navdušeno, se je tudi volitev tako naglo dovršila, da je jeden pošten volilec uže prepozno prišel, ako ravno je mislil, da se še volitev začela nij; jeden volilec je bil po bolezni, jeden po neodložljivih opravkih zadržan k volitvi priti. Obširnejše pozneje. S tem imamo v okrajnem zastopu spet narodno slovensko večino. Iz Idrije 3. avgusta. [Izv. dop.] Kakor je bilo v „Slovenskem Narodu" štev. 172. uže poročano, napravila je bila naša narodna čitalnica na g. J. Leskovičevej pristavi v nedeljo 1. avgusta veliko besedo v spomin tisoČ-letnice slovanskega cerkvenega jezika. Bali smo se uže v soboto, ko je celi dan v plohah deževalo, da nam bode dež tudi veselico odplavil, pa Bog nam je bil v nedeljo mi!o8tljiv z ugodnim vremenom. Zjutraj ob Va9. uri je bila v ta namen sveta maša brana, pri katerej je čitalniška godba svirala in pevci so slovensko mašo peli. Kakor je bilo v programu naznanjeno, se je popoludne ob 1/a 4. uri lepo število družbenikov v čitalnici zbralo, in od tukaj se je odrinilo proti pristavi z godbo, katera je še pred Čitalnico stoječ „Naprej zastava Slave" zaigrala in z družbeno zastavo (katera je menda uže od časa vipavskega tabora mirno počivala) pridružilo se je še ogromno število druzega ljudstva; mej tem, ko je godba vesele popotnice igrala, smo nepričakovano hitro dospeli na pristavo, kjer nas je kar prvi pogled očaral, videče, kako lepo je bilo vse okinčano z zelenjem in narodnimi zastavami. Lep in dolg program se je skozi in skozi dobro vršil. Govornik gosp. V. Treven je v dolgem in jako jedrnato sestavljenem govoru razjasnil življenje in delovanje sv. slovanskih bratov Cirila in Metoda mej Slavjani, in pomen obhajanja tisočletnice in h koncu je rekel blizu tako-le: Zgodovina nam torej jasno pove, da uže tisoč let se upirajo in vse sile napenjajo nam sovražni Nemci, da bi naš jezik uničili in nas ponemčili; ali naturna reč se ne da ni z voj-skino silo niti ne z zvijačo odpraviti, ker stvarnik sam je zapovedal; „pusti mojega slavca peti, kakor sem mu grlo ustvaril". in teške naloge izvrstno in v občo pohvalo izvršili, pod vodstvom izvrstnega našega kapelnika gosp. J. Serjuna. Veselilo nas je tudi videti mej gg. pevci one, ki so se bili za časa hudega narodnega preganjanja nam odmakniti morali; tem zakličemo : dobro došli! V mraku smo videli umetalni ogenj v narodnih barvah, kar je vsem zelo dopadalo. Mladi svet šel je v gornje prostore in je rajal do ranega jutra. T>a je naše mesto in njega prebivalstvo izvzemši učenega Onderko, z« katerega se zgoraj baje še vedno ugiblje, kam bi ga poslali, popolnem narodno, smo se zopet prepri čali iz velike udeležbe pri veselici, ker prostorno dvorišče bi bilo skoraj premajheno. In tako smo zopet videli star slovensk pregovor uresničen, da po hudej uri zmirom lepše solnce sije. (Drug dopisnik nam tudi popisuje to veselico, pa končuje:) Nehote se spominjam necega g. dr. For-regerja, kateri je v državnem zboru rekel, da je Idrija „Deutsch-Idria". Naj bi prijel ta slavofag ta dan semkaj, in bridka žalost bi bila prešinila njegovo švabsko srce, da bi mo-! ral videti resnico, da Idrije še nij p o- i žre.-, ni germanski moloh pogoltnil. Še so možje „od lipovega lesa" tukaj, da, lehko rečem, vsi trgovci brez izjeme, kakor tudi rudarji in obrtniki so vrli Slovenci. Z bridkim srcem je zrl g. Onderka na čitalničarje, ko so s svojo zastavo korakali, in plakal je na razvalinah ndes DeutschthumB in der deutschen Stadt Idria". V obče se mora pri pozna ti, da se politično obnebje pri nas svetli in upamo, da se bode tudi ljudstvu kmalu neko'i ko Ir tko življenje olajšalo Malo veselic je napravila naša čitalnica ali vendar pri nobenej se še nijsem tako dobro počutil kakor pri tej. Kako velikansk uspeh imajo čit' lnice v spodbujo naroda, to se je tukaj najbolje izkazalo. Delajmo tedaj, dokler imamo priložnost, utrjujmo narodno zavest! Domače stvari. — (Kako so neki naši c. kr. uradniki dozdaj razumeli ravnopravnost jezikov in§ 19 os n. postav), o tem jako drastično poroča „Slovenec" (kateri se ponuja deželnej vladi povedati imena in kraj, nam itak lchko uganljiv) v dopisu z Gorenjskega, ki se glasi: „Pošiljara vam tu odgovor našega okrajnega glavarstva našemu županu, ki je prosil, naj bi se mu pošiljali uradni dopisi in odpisi v slovenskem jeziku, ker nemškega ne on in tudi nihče drugi v županiji ne razume. Naj bi si ta odgovor ogledala tudi slavna deželna vlada, ker je lepa ilustracija onim 11, poročilom, katere je gospod deželni predsednik o tem od okrajnih glavarjev dobil. Odpis tega okrajnega glavarstva se glasi v nemškem jeziku tako: Z. 1770. Dem Gemoindeamto in K. Naši nasprotniki nehčejo vedeti, da „pol j zurilek unter Hinwefarang auf den Art. XIX. dcs Staats-Bveta last je sinom Slrve!" Nehčejo vedeti groiiđjpeaeteei vom 21./22. 1867 mit dem Bemerken, da „Slavjanu nigd^r solnce ne zaide!" (Burni' daHS die 1>tli(*ut' 8icl1 daH Verstiindniss beider Landeu-živio ! in dobro-klici') Hprachen angelegun sein zu lasspn, fiir dan (Jnuieindo- Vw i i _ i .. , amt elienso vorhanden ist, \via fiir die k. k. Staats- Deklamacije, slavnosti popolnem primerne, behiirilen. 80 jako dopadale, posebno one od mladih go- Ich Hude bel dieaem Aulaa«e dom Geinoindeamte spodičin Lapajnetove in Ilojšerjeve deklanio- 5611 bomerken, dass in Hipkuoft ji:dc rui derartigun Bteuču »trenete ^ealindet werden wird." Gospodje pevci in godci so tudi njih točke I Tako omenjeni dopis poroča. Stvar se res bere, kakor da bi bila is časov najhujšega absolutizma, a ne iz zdanje ustavne dobe! Originalna interpretacija člana 19.!! Mi denes samo vprašamo: Kako bi nemški časniki grozno zatulili, da bi odmevalo od sten vse Ger-manije, ko bi na pr. kak češki okrajni glavar od trdonemškega župana zahteval, da mora češki znati, sicer ga bode ostro kaznoval! Sicer pa s temi besedami ta stvar nij še odpravljena. Radovedni smo, kaj vladni organi poreko na vse to. — (Še enkrat „Li derta f 1 erj i" in napad M e d v o d s k i.) Nemškutarsko laganje iz Ljubljane v dunajske liste se nadaljuje. Zadnja „Deutsche Zeitung," „N. Fr. Pr.8 in drugi listi imajo telegrame iz Ljubljane da iz „sod-niško prisiljenega" (! popravka „Slovenskega Naroda" izhaja posledica, da nijso „liedertaf-lerji" dali ni najmanjšega povoda k napadu. In vendar se očitano „nedostojno obnašanje" izrekoma nij popravilo! G. Wawrezkaf „c. kr. uradnik" kakor seje podpisal, politi'en kapital dela, kakor ga nij bilo pričakovati. Naj bi rajši preklical uže enkrat vseskozi neresnično poročilo v „Lab. Ztg." in perfidna očitanje, da so bili napadalci od narodne stranke nahujskani. Sicer bi pa c. kr. uradniku tudi ne Škodilo, ko bi se več za svojo dožnost brigal nego za politične pravde in poročila in telegrame. — (Naši ljubljanski nemškutarji) so dali v dunajske liste od petka telegrafirati, da je njih „konstitucijalno društvo" sklenilo letos obhajati veliko ustavno s 1 a v n o s t, „verfassungsfeier," kakor jih je nekdaj slavni Brandstetter delal na spodnjem Štajerskem. Mi smo zelo radovedni na to „veliko" praznovanje. — (Ljubljanski kantine rji) podpisani z imeni, izjavljajo, da bodo znanega „ne ravno v najboljšem sluhu glede resnice stoječega" dopisnika „N. Fr. Pr." tožili, če do 12. avg. ne preklice, ker jih je obdolžil, da so oderuhi. Ljubljanski „Tagblatt," ki bi imel ljubljanske razmere bolje vendar poznati, kot „N. Fr. Pr.," ponatisnil je bil ono notico in širil tako ono obrekovanje. „Tagbl." je vse prav, kar le Kranjce grdi in blati. — (K prazniku lOletnice tukajšnje požarne straže,) ki bode prihodnjo nedeljo, oglasilo se je baje uže čez 300 udeležencev. Društvo je na svoje tovarišo poslalo pismo v katerem se pravi: „Dne* 14, 15. in IG. avg. meseca nameravamo oslaviti desetletni obstanek požarne brambe naše in zelo nas bode veselilo in nam v čast, ako ondotna požarna bramba naše iskreno povabilo k tej slavnosti sprejme, katero tu s tem izrekamo Kakor Vam program povd, bo meščenje deželnega glavnega mesta veljavo dobro organizovane požarne brambe kaj dobro izpoznali, a zdaj gasilno opravo našo hote pomnožiti še z velikanskim darilom, namr«'č s parno brizgalnico. Slavni deželni zbor je nedavno sklenil s posebnim zakonom novo uredbo o gasilstvu požarnih bramb po deželi in se pri tem zvlasti oziral na prostovoljne požarne brambe. Če se torej na mero-dajnem mestu njih važna korist izpoznava in ceni, je nalog naš, kolikor moći se or^anizovati in marljivo pospeševati založbo daljših prostovoljnih požarnih hramb O sredstvih in potih, kako to doseči, hočemo i/pregovoriti ob povodu naše slavnosti, in prevdariti, bi li ne bilo dobro in koristno, vse kranjske požarne brambe ožje združiti svoje uredbo kolikor je moči enakomerno vsporediti, in jim vsled tega vz-mogočiti, da se vzajemno podpirajo in si po- magajo a staliSče občne stvari naše razširimo in utrdimo." — (Duhovenske premenbe na Kranjske m.) G.France Schweiger, doslej koopera-tor v Semiči, je dobil faro Radovico. Umrla sta: Tomaž Jerančič v Moravčah dne 2. julija in Jurij Zabrezovnik v Skofjej Loki dne IG. julija. Kanonično investituro so dobili: gospodje Ludvik Škufea na župnijo Leskovica nad Loko dne 2fi. junija; Anton Žgur na župnijo Prem dne 30. junija ; Anton Trepal na župnijo Kopanje dne 1. julija potem dne 25. julija gospoda dr. Andrej Čebasek ter Andrej Zamejic ker sta imenovana kanonikom. — (Obsojen notar.) Z Vrhnike se piše, da je tamošnji notar g. Mulej zavoljo nekorektnega uradov*nja obsojen bil na 300 gl. globe. Ta gospod je od nekdaj velik nem-škutarski agitator in je rad ljuto zabavljal na slovensko narodno stranko. — (Tržaški namestnik de Pretiš) pridno potuje. Te dni je bil v Tolminu in v Cerknem. — (Iz Konjic) se poroča „Gosp.w da bode v slavo 50letnega rojstnega dne Nj. veličanstva, BVitlega cesarja Franca Jožefa, imelo kat. politično društvo v Konjicah dne 15. avg. .ob treh popoludne zbor in svojo obletnico. — (Osepnice) močno razsajajo po Iju-tomerskej fari. Zdaj je dotičnih bolnikov naštetih do 70; veliko jih je uže spomrlo. Človeka precej, ko dušo izdihne, položijo v trugo ter ga hladnej zemljici izročijo v varstvo, da se zrak še bolje ne okuži. Zavoljo tega so šole zaprte uže od 10 julija. Bolehajo ne samo otroci, ampak tudi odrasli ljudje. Pred kratkim se je kužna nadloga prikazala Še v Ba-•bincih , — (Požar.) Piše se nam iz Podgrada v Istri 6. avg.: Včeraj so pogorela v bližnjih :Sobonjah šestim kmetom gospodarska poslopja. Pet jih je zavarovanih pri „Slaviji", ■eden pri „Fonciere". — (O požaru na Gori pri Sod ranici), katerega smo na kratko uže omenili, ^poroča se nam natančneje, da je upepelil IG gospodarjem 51 poslopij ! Zavarovanih je bilo 14 gospodarjev, in sicer: 7 pri banki „Slaviji" za 4000 gld., — G pri graškej zavarovalnici za 2800 gld., — eden pa pri peštanskej za varovalnej družbi za 400 gld. — Zgorela je tudi neka ženska, na katero se je goreče ostrešje podrlo. — (Strela) je po noči od dne 1. na 2. avgusta udarila v kozolec Franca Hvastja na Bregu in ga zažgala. — (V svečanost petdesetletnemu rojstvenemu dnevu presvitlega cesarja F rane a Jožefa L), ki se bode go dovala 18. dne t. m., prišla je na Dunaji ravnokar na Bvitlo prav lična knjižica za slovensko mladino pod naslovom: „Avgusta meseca 18. dan." — Knjižica, ki jo je sestavil Ivan Tomšič, c. k. učitelj in urednik „ Vrtcev", ob-•seza na 20 straneh najvažnejše črtice iz živ ljenja našega cesarja in cesarske rodovine. Sedem prav dobro izdelanih podob daje še posebno vrednost tej knjižici. Podobe so: 1. cesarska obitelj ; 2. cesar Franc Jožef I.; 3. nadvojvoda Franc Karel; 4. nadvojvodinja Sofija; 5. grof Radecki; G. nadvojvoda Al breeht; 7. princezinja Štefanija. — Da bi se knjižica po vseh slovenskih pokrajinah v nnj-obilnejšem številu razdelila mej slovensko mla dino, zato jej je cena tako nizka, da si jo prijatelji slovenske mladine lehko v večjem številu naroče. Cena posameznim iztiskom je samo 12 kr. — 10 iztiskov skupaj veljd 1 gld. : 25 iztiskov 2 gld.; 50 iztiskov 3 gld. 50 kr.; 100 iztisov G gld.; 500 iztisov 25 gld. — Koncem šolskega leta je ta lepo ozaljšana knjižica tudi posebno pripravna za šolska darila, ker je tako po ceni, da se ž njo lehko prav obilo otrok obdaruje. Mi bi pač želeli, da ta knjižica uže dne* 18. t. m. pride mej slovensko mladino, in to na sbvo 50letnemu rojstvenemu dnevu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, zato opozarjamo na njo vse slovenske učitelje in prijatelje šolske mladine. Kdor želi knjižice imeti do omenjenega dne, naj si je takoj naroči s poštno nakaznico ali pa s poštnim povzetjem pod natančno adreso: Carl Ruuch, Buchdruckerei und VerlRgsgeschaft. VVien, VI. Hornbostelgasse 4. — (Cirkus Fumagalli) ostane Ramo denes in jutri še tukaj. Njega vodstvo se mnogo trudi, da bi zadovoljno bilo občinstvo in je dobilo zdaj novega izvrstnega jahalca in jedno jnhalko. Razen tega je posebno omenjati telovadcev na trapecu in na tleh, ki izvršujejo res čudovite reči. Občudovanja vredna je tudi gibčnost in pogum majhene sedemletne hčerke Fuinagr.llijeve. Konji so prav dobro dresirani. Mej članovi tega cirkusa je tudi jeden Slovenec, Koželjev iz Kranja, ki je še kot otrok šel z gimnastiki. — Društvo je imelo dozdaj tuđi „atleta" ali močnega moža, ki je razpi-saval darilo za onega, ki bi ga ob tla „vrgel". Čudno, da, ko drugod tacih tekmecev-borilcev nij lehko dobiti, temuč jih mora pod vzetnik za denar iskati, da jih vsaj na videz ima, oglaŠHli so se pri nas hlapci in pomagači radi in sami, in sicer nekateri tako močni in krepki, da „atlet" tudi njih nij mogel na tla spraviti, čeravno se je sam pač kot telovadec ubranil rpravilnemu" vrženju. Dobil se j i na primer ljubljansk mesarsk pomočnik, Slovenec, ki je bil očividno močnejši, samo ne tako spreten. Vsled tega je „atlet" v Ljubljani ob kredit svoje moči prišel. Razne vesli. * (Maščevanje ogoljufane deklice.) V Parizu je bila 2. avgusta pred porotno sodnijo tožena 2G letna deklica Lojza Saulnier, da je necega Fr. Berfotflda ustrelila. Ona je to priznala, ali rekla v svojo obrambo, da je to storila zarad tega, ker jej je P>er-trand, njen ljubi, zakon obljubil, zapeljal jo, a potem, ko mu je otroka porodila, zapustil jo in hotel z drugo poročiti se. Porotniki so morilko izpoznali za nek rivo in občinstvo jih je zato hvalilo. * (Nemški novinarji na begu.) Iz Hamburga poročajo, da je od tam nanaglomr v Ameriko pobegnil žurnalist in socijalistični nemški agitator in poslanec Hasselman, za-pustivši silno mnogo dolgov. Torej naših nem škutarjev najemnik llans Krava „dobiva mlade" ali posnemalce, in naši Dežmarii bodo lehko tolažili se, da je jeden nemški jud tak kot drugi. Solatium est socios nabere dolorum. * (Umrl) je sloveči dunajski zdravnik in profesor zdravilstva Hebra. * (Prostovoljni popolni post Amerikanca dr. Tannerja), o katerem smo poročali, da je stavil, ka bode 40 dni brez jedi in ob samej vodi živel, iztekel je Včeraj 7. avgusta. Novine so poročale, da je bil 35 dni srečno prebil brez jedi in imel upanje, prebiti tudi zadnjih pet. Slab je pač. Telegraf bode poročal skoro, da li je nevarno stavo dobi ali ne. * (Nesreča na Dunavu.) Početkom onega tedna se jo mej Paksom in Budapešto razpočila na parniku „Drava" cev za i/puščanje sopuha. Sopuh je ubil delavca, ki je delal v onem prostoru. Zadaj v druzem prostoru sta opravljala svoj posel dva kurilca. Ko sta videla, kaj se je zgodilo, bežala sta | ven na prosti zrak. A iti sta morala ravno skozi oni prostor, ki se je napolnil s pekočim sopuhom. Po celem životu opečena in utrujena do smrti, sta vendar še živa prišla na površje ladijno, a pravi se, da živela ne bosta. •(Lakota v Perziji.) Dunajski trgovci so dobili poročila, da je v mestu Tiibris v Perziji silna lakota« Peki so svoje proda-jalniee zaprli, ker ne morejo kruha prodajati po ceni, kakor vlada hoče. Ljudje so zarad tega obupani, trgovine nij, in vsak le gleda, kako bi kaj za jesti dob.l. Konje in govejo živino so uže sneli; bati se je kuge. * (Po vodenj na Moravske m.) V se-vernej Moravskej je vsled silnega deževja nastala povodenj in je voda zalila na več krajeh tudi železnico. Reki Lu/iiia in Ostrovica sta izstopili; železnični most črez Ostrovico se je podrl. Moravska Ostravu je vsa pod vodo a še raste; dežuje neprenehoin i in je bil hud vihar. Oatrovlca in Odra sta četiri metre globočjl nego navadno. V velikej nevarnosti je mesto Oderberg. V moravskej Belej cerkvi je voda uničila vsa kopelišča. Voda nosi soboj cerknene domače živali. Tudi kopelišče Toplice je popolnem prd vodo. Veliko Ijudij je uže utonilo, drugi beže in spravljajo v varnost svoje premično imenje. I.i*tMiru ur«'dnlNtVMt O. li. v N. Dotični dopis je ('isto zastarel, zato ga nij smo priobčili. Vselej iihiii bu iistrežo 7, dopisi, ali ne da hi bili pisani tri tedne ,,poht festutn", nego prosimo poročil o pravem Čllgll. Podpisanec dozvoljuje si prigodom otvor-jf nja svojega borznega komisijonarstva na kongresnem trgu št. 7, dne 9. avgusta t. 1 , opozarjati p. n. občinstvo na ugodnosti, katere zdaj ponuja ukoristenje konstelacije na borzi, ter objavljati posebne pogoje, pod katerimi hoče zastopati svoje čestite klijente. Kar He tiče občnega položenja, more se splošno trdili, da se zaupanje zopet vzbuja ter je gotovost zopet prikazala se, da lehko s koristjo na borzi posle entruje. Ta gotovost se je tudi uže realizovala v mnozem slučaji; samo se ne sme pričakovati ali zahtevati, da pride ono divje, neprimerno diferenčno igranje, ka-keršno je cvetelo pred krizo, zopet v veljavo. Soli.Ini kapitalist, premišljeni spekulant bode se gotovo tudi rad izognil temu, Česar pošteni komisijonar v interesu svojih komitentov, kakor v svojem lastnem, prrv razumljenem, ne sme podpirati. A v zmernih mejah se da s precejšnjo gotovostjo pričakovati vspeha, ker gospodarstveno položenje kaže, da se boljša, v političnem oziru pa se resnih zapletenj nij bati, kajti vse države potrebujejo miru. Kar se pa tiče naloge, katero si je postavil podpisanec, in pogojev, pod katerimi jo misli rešiti, ima pred vsem ta smoter pred ormi, da bi omogočil udeleževanje borznih operacij tudi onemu občinstvu, ki nema prav velikega kapitala. Vsled tega ima načelo, da pre-merja pokritje o borznem sklepanju tako maj-heno, kolikor kaže, in določuje depot ob sklepu samo na 300 gld. v gotovini ali solidnej vrednosti. Razen tega imelo se bode nagraditi naročene nakupe in prodaje v obliki običajne sensarije v znesku 2 gld. 50 kr. ter Viooo provizije in konci narasle troSke od poštnine, za korespondenco, dane svete itd. Ustmena razjasnila dobi vsagdo brez troškov ter opozarja podpisanec, da je v direktnej zvezi z dunajsko borzo in operira izključno se samo za njegovo hišo delujočimi v njegovej službi stoječimi zaupnimi osobami. Izključeno je dakle vsako posredovanje z agenti. Podpisanec misli, da ne omenja nepotrebnega, ako naglasa, da ima jamstvo za svoje reelno poslovanje v tem, da na svoj račun se njegova hiša nikakor ne udeležuje na borzi. S tem pa odpade stvarni moment nezaupanja, kateri plaši ljudstvo vsled veliko grenkih izkustev, in se boji spekulacijo pričeti s posredovanjem kakega borzi janea. Podpisanec ponavljajoč: da rad in zastonj p. n. privatnim spekulantom ali kapitalistom, ki iščejo novih zalogov za svoj kapital, z dobrim svetom pomaga, opirajočim se na dolgoletno občenje z borzo, izjavlja tudi, da dovo- Jjuje vsakemu pogledati najnovejša brzojavna poročila z beške borze. On sklepa s prošnjo in trdno nadejo, da se bode p. n. občinstvo na njegovo komisijsko hišo oziralo in dalo mnogobrojnih prilik, da izkaže on svoje res pošteno poslovanje. Z visokim spoštovanjem XC T IJiiUIjMiil: 4. avgusta: Marija Cankar, natakarjeva hči, 5 m., na sv. petra cesti št. 10, za atrofijo. — Albin Hi ten c, hišnika sin, fi mes., v Vegovih ulicah St. 4, za drisko. 5. julija: Amalija Hogel, kleparjeva hči, i"1/, 1., rožne tiiico St. 2.*. V deželnej bolnici: 31. juliju: Franca Mohar, delavka, 30 let, zaje-tiko. — Urša Oster, delavka, 63 let, za starostjo. — Fran I psi vic, delavec, 20 let, za vročinsko boleznijo. 1. avgusta: Franca Stopar, krojačeva žena, 31 let, za jetiko. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo je a0~ prava francoska žolča. "9kl To, kakor tudi prosti n ivod, ksko se mM, dobi se zrn rum z osobnim ali poštnim naročilom pri A. lini mitiinu v I.|ul»ljuii<» v Luka Ta v Carje v«-j hiši. (273 — IS, Najsijajiiojši vspeh zagotovljamo. Troški z« čišćenje znašajo za vsak hektoliter 4'a kr. Zgradben risar se takoj sprejme v službo. Kje? pove opravništvo ^Slovenskega Naroda". (364—3) Razpis Dunajska borza 7. avgusta. (Izvirno te'."grafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 gld. 90 kt Enotni dri. dolg v srebru ... 72 „ bT> „ Zlata renta.........87 „ 15 I 1860 dr L posojilo......130 „ 50 Akcije narodno banke .... 819 „ — „ Kreditno akcije....... 270 „ 50 London..........117 „ 50 Srebro..........— » — j ■anol...........9 „ 33«/, . C. kr. cekini........5 „ 53 „ Državne marke.......57 „ 60 j Solicitator lice službo v Ljubljani, 28 let star, je uže črez 10 let pri tem poslu in je še sedaj v službi. Ponudbe se prosijo pod Šifro: „Solicitator poste restante Maribor." (383-1) Bcrgmanovo »ilo sa pege, • katerim se pege na lici odpravljajo popolnem, priporoča po 45 novč. komad lekarnar •/. Si «»#»«*!« na PreSirnovem trgu. (136—10) Absolviran jurist, z dovršeno sodnjisko prakso, slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnem zmožen, išče primerne službe kot lioii<-i|>i.j««iit pri odvetniku ali bo-ležniku. Ponudbe: (JhilVre J. W-n v št. K upe rt, na Dolenja k um. (378—2) Poletni cirkus ED. FUMAGrALLI. Dene* v iic«lcljf» 8. avguata dve zadnji veliki predstavi se spremenjenim programom. Denes se bosta posebno odlikovala nova artista go-spica V. lA*tw in gospod A. NcMloglnvic. H koncu vsaki krat dr vi g a komična pantomima, K obilnej udeležbi vabi uljudno EKi2. ^iiifiBii^ralli, (384) vodja. (štipendij za posebne šole na obrtnijskem le lino logične m muzeji na I uma j i za domače obrtniške izdelke iz lesa in za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo, potem za posebno lončarsko šolo v Znojniu. Vsled sklepa slavnega deželnega zbora kranjskega dne 5. julija 1. 1880, se dogovorno s kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico razpisujejo 3 štipendije, in sicer 1 štipendija za posebno šolo v zimskem času 1. 1880/81 na obrtnijskem tehnologičnem muzeji na Dunaji za domače obrtnijske izdelke iz lesa; — 1 štipendija za posebno šolo tudi na imenovani j obrtnijskej šoli in tudi v zimskem semestru za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo; — in 1 štipendija za posebno celoletno šolo 1880/81 v Znojmu za lončarsko obrtnijo. Pogoji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendija za lesorezno šolo znaša 400 gold., — štipendija za šolo za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo 30O gold., — in štipendija za lončarsko šolo tudi 300 gold. Iz štipendij 8e morajo učenci na Šoli preživeti in plačati tudi vse potne troske, — iz prve štipendije s 400 gold. se morajo pa tudi kupiti učencu delavske priprave ter se ne bo dala za te nobena druga odškodnina. 2. Kdor dobi štipendijo, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmenj skozi pet let v domačej deželi proti primernemu plačilu po zahtevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično podučevati. 3. Prošnjiki za te štipendije morajo 18 let stari biti ter dokazati, da so nemškega in slovenskega jezika dobro zmožni, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili, ako mogoče pa tudi enega ali več razredov kake srednje šole; dokazati imajo pa še posebno svoje vednosti in svoje dosedanje praktično zamestna-vanje v dotičnom obrtnijskem delu. 4. Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi dokazili vred naj se najpozneje do 2O. avgusta 1SSO lesem izroče. (374—3) Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 31. julija 1880. Severno-nemški Lloyd (Nordtlcutscher Lltivil) v avstrijskej državi koncesijonirana parobrodna družba. Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej Bremenom in Ameriko. Poleg najnižje cene prevožnji in najsolidnejšega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-neinškega Llojrfla za Kranjsko 1*. Raiiziiiger 9 (39 - 15) speditcur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. flSF" Sprejmo so zanesljivi Ofrenti za okraje na Kranjskem, •S « rt <*> £ -o S H «C5 s I* i * ,£«'2 .5, S c .2 "S a k . „ o a . e« T3 en S tu * " *~ ** v S j I S fla= p o * i S i S I M * I m u" a •c 5 L * S i« 3 C •Z S a, * Zoper jf&atni eni i u rožnovski maho-rastlinsii celtličM, pr oor.ićajo se p..sobno za vse, tudi za za-stnrane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko Slavilo pri/.tnnskili pisem razpolagajo se v prepričanje ___% Gospod J. Nelchert, dipl. lekar v Rožnavi. Pr..s m, da mi p>.ŠIjet" se 12 zavitkov Kadgostk-ga univer/.alnej;a čija in 12 šk^itljic Kožnovskih maho-rasr.linakih cdtličkiv Ilčiiink teli zdravil ju v resnici pri vseh na prsih liulnih usahnil izvrsten, in odkar jih uputrebljam sam, nič več ne kašljuni, kakor suni iloslu vs.-i ko zimo 4 — 6 tednov. Z vsem spoštov njem ud.mi Dr. IhhIa, pl. TauenHtcin, c kr. štabni zdravnik. V Kremsi, dnč> 2«. oktobra i877. Vaš* blagorodje! Moja lić. rka je uže vž nego pol leta imela hud kaš.-j, kateri jej je često prouzro-ćeval tudi bruhanje{ ker ae jej niti nij ljubilo jesti, je zelo osabida ter sbujšda; v no-viuah Čitavši o vaših izrvHtnili zdravilih, si naročim 1 zavitek čaia m 'i A k.-it jici celtličkov. Jedva je použila bolnica nekoliko teh zdravil, in uže jej je odleglo. V nekolikih dneb poide druga škatljica. Dote zdaj k večjemu vsakih 24 ur do jedunkrnt zakašja, ter je zupot krepko in se ni u ljubi jesti. Zauvalmjoć su vam uljudno, prosim, oa iui vnovič pošljete 1 zavitek čaja in 3 škatijiee slavnih conličkov, ter se beležim z odličnim spoštovan iem Adoll' Hiill. knež. Collort-do Manusfeldski pivarnar. V Opočnem, dnč 11. januarja ltt75. Vaše blagorodje! Prosim, da mi posliete za ztlaj 2 zavitka svojega ninogoslavljunega Kadgostskega univerza uegr č.i.ja in b šUhi JltJS ce.tličk .v, potom tudi skieniuo Uožnovskega rastlinskega mleka Spoštovanjem I vuu Vcctć, zemljiščuo-kigižiit vodja v Boaujakih (47—3) (Vojaška granica). Od toga po zdravuiškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veja za llduevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. nv. v. Jed na originalna š'^atlja ltožtiovakih maho-rastliuskih celtličkov BO kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčho. HuritfOMiHki iini*eraalal £h| in Koi-uovskl niHlio-raMiliuMUl IIlički dobivajo se .|««lluo ie v lekarni .1. Mel«her(as v lložuovi na Mma\..k. m , m razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zal go sledeči lekar,i: W. III ayr v IJiinijiiiii, W. Kotiig v Mariboru, S. Mitteibach in J. Cejbok v %ts|{reku, Baruihurzige Ur lider m A. Nouved v 4.ru.lvee, hitro in tiajno idnivlja pu.ik ., trganje po Udih in vsake vrste slabosi v živcih m kitah, Izvirna skleuica 70 kr. av. v., /a kolek in zavoj lO kr. več. 1'ruvi se dobi samo narai-uonI iz lekarne v Kožuavi v»Moravaka>. Jedna originalna steklenica /. navodom, kako lek rabin, stane 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. ■*»•»»« takšna voda se dobiva samo ii<-i>oM-t" i in ime (pravi oviji sir). Kcrjo podpisani prevzel na svojo stioške jedno največjih tukajšnjih planinskih salaš, pošilja ovčji sir najboljšo vrsto 1 kilo s posouo vred a UO kr. av. v. Pri poši janji po pišii .post dna jo jednaka do b kno) volja kolek m za v j 10 kr več Naslov: J. Seichevt, itkar v kopelji Rož na it. •aBMOB Izdatelj in urednik Makso Ar miti. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.