NajTeftjl slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS N ARO fA [ 1 list slovenskih delavcev v Ameriki The largeit Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. • Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 26. — ŠTEV. 26. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 1, 1922. — SREDA, 1. FEBRUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. v » FRIDERIK VILJEM PRIZNAVA REPUBLIKO FRIDERIK VILJEM HOHENZOLLERN, BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK IZJAVLJA, DA JE REPUBLIKANSKA VLADNA OBLIKA NEMČIJE USTAVNA, IN ZATO TUDI VELJAVNA. VSI "PUČI" ŠKODUJEJO VLADI IN DRŽAVI. Berlin, NVmf-i111. januarja. Friderik Viljem llohenzollern, 1 ivši nemški prestolonaslednik, i/javlja, »la jc republikanska vla-«i;i dežele, kHt«ri je bil on odločen \Iadati kot rt-sar in kralj, vel javlja in konstitualna. Bivši nemški prinr*. ki jo sedaj J7trnanee na otoku Wierinjjen, v li<»landskem Severnem morju, — I»ravi nadalje, da je on proti vsakim piu'em. pa naj jiii vprizore te jili one stranke ali frakcije, eeST dn je Nemčija že dovolj trp**la. Nacionalistični or;; an, 4 • I >«-r Ta^r", bo priobčil neko Viljemo-\o pismo, ki ira je pisal slavnemu jurist« ustavnem strokovnjaku /«»rnu, profesorju na Honn vseu-i'iliM-u, ki je bil učitelj mladega ptinea Vdjeiaa, ko je slednji obiskoval to vseučilišče. Profesor '/.nrn pravi, da se^je odločil publi-c i rat i to pismo zato, da razprši dvome in slr.bo sodbo o Viljemu. T«» pismi. Ki jo datirano r. dnem 15, oktobra 1912! Ur pisano v Wierinjremu se deloma plasl: I - V svi'i|.'iii dolgočasju seui 1 vale/en za vsako pismo ali poro-i" In. ki je vrejmem od svojih pri-ja telite v. . . Glede one».ra kritične-•ra vprašanja v vaiem zadnjem pismu, vam samo odgovarjam, — ra tudi jaz verujem, da ne sme prašanje o republiki ali monarhiji iarrati nober.e vlogo ob času. ko potrebuje domovina vseh svojih sil. _ ! Kakor veste, sera se jaz vedno zavzemal za stališče, da eksi-stirajo monarhi za blagor Ijud-stva. no pa ljudstvo za blagor — monarhov. Nemški narodni zbor, i/bran in izvoljen od ogromne večine nemškega ljudstva, se je od-ioeil ra republikansko obliko vlade ter jo to -vladno obliko tudi potrdil z ustavo v Weimarju. — Vsaka forma vladavine j*1* lahko blagor ljudstva, če temelji na zaupnosti naroda ter če je dobra zasidrana v narodu, kateremu vlada. Moje mnenje je, da bi l il zategadelj na.ive"ji zločin, če se uvede v Nemčiji zopet razredni boj. Nemško delavstvo je preveč inteligentno in pametno, da ne bi ^ edelo, da moremo pričakovati I lagra Nemčije samo tedaj, če bomo z vsem sreem ljubili svojo domovino. Nemško delavstvo je> v deželi mogočen faktor, iu nobena vlada se ne bo mogla držati dolgo, če ne bo imela podpore tega delavstva. — Vsakršni puči po in ostanejo zločin napram nemškem narodu, ki danes ne more nositi nobenih novih nesreč in bremen. — Mir. red in delo, to so stvari, ki jih danes domovina najbolj potrebuje. — Vi dobro veste, kakšno stališče sem zastopal glede mlrovneira vprašanja tekom vojnih faz. Že leta 1014. takoj po bitki ob reki Marni. sem videl, da absolutna zmaga ni več mogoča. — Zato sem podpiral vsako mt-rovno stremljenje kolikor je bilo \ moji moči. Napaka naših vodilni!) državnikov je bila. da se niso bolj resno zavzemali za mir. — Celo v poletju leta 1917.. je bila po mojem mnenjti še vedno prilika za Nemčijo, da gre iz voj-n» v kolikortoliko še dobrih okol-štinah. Res, po zlomu naše vojaške sile in moči leta 1918., je postal naš p doza j neznosen in takojšen mir je bil absolutno potreben. — Rešitev \ prašanja, kdo je zakrivil vojno, naj se prepusti bodočnosti in zgodovinski preiskavi. Glavna stvar danes je, da se nekaj naučimo iz preteklosti ter da očistimo vseh zaprek pot. ki vodi k notranji konsolidaciji dežele. Vsi imejmo le eno misel in željo: Rekonstrukcija domovine! — Meni je še do danes prepovedano pomagati pri tem delu. in to tudi kot navaden državljan. Toda v teh d.dgih letih osamelo-sti, ki jih preživljam, sem se naučil potrpežljivosti. — Vendjir pa upam. da kadar bo meni udarila ura svobode, da bo zame še vedno prostora v domovini. — ČUDEN NAČIN LOVA. Minneapolis, Minn. 31. januarja. — Arthur Lener jt danes blizu tega mesta ulvl velikega volka. — Ko ga je gladna žival napadla, jo je zgrabil za zadnje noge. jo zavihtel ter ji razbil glavo ob železniški tračnici. Dobil je $7.50. kar je običajna nagrada za vsakega ubitega volka. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ImtaJeJ« p« nizid ceni, uomIJIvo In Mir«. YteraJ mm bOe mmim cene iledeb: Jugoslavija: Razpošilja mm tadnje poUe In lspU*a> "Kr. poštni fekovta! ond" ta "Jadranska tenka" v Ljubljani. 300 kron...... $ 150 1,000 kron .... 400 kron......$ 1.60 5,000 kron .... 500 kron ......$ 2.00 10,000 kron .. . Glasen nandbe ministrstva sa pošt« in bro^r je aedaj nmgmU tam nakazovati malte potem poftte edinole aarjlh: za rake Iliri krene be ttpiA« ra dinar; razmerje dinarj*a in krona ostane torej neizpremenjeno. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje potto in Izplačajo "Jadranska banka" t $ 3.80 $18.50 $36.00 i Jugoslaviji m- Tnrto. 50 lir 100 lir 300 lir .. $ 2.80 .. $ 5.20 .. $15.00 500 lir 1000 lir $24.00 $47.50 Nemška Avstrija: Razpeftilja na sadnje potte In izpla£c> "Adriat^che_ Dunaja. Radi Tollkanskih razlik t Maju Izplačujemo oedaj v Avstriji mbm amerikaneke dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do $10,— znača 50 centov; od $10.— de $50.— po $1,—; in ca večja nakazila po 2 centa od dolarja. Vi Ml i w roko. nuunc mBEE STATI BAH!, 82 Cortiandt St., How York \ NEMŠKI PROFESORJI SLAVE KAJZERJA Nemški profesorji so vprizorili raonarhistično demonstracijo ter vzbudili srd republikancev. AMERIŠKI KARDINALI NA POTI V ITALIJO NEMIRI OŽIVELI V INDIJI Preliminarne seje odgodene, da se omogoči prisostvovanje ameriških kardinalov. Senator Capper iz Kansasa, ki l>o zahteval senatno preiskavo glede vzrokov nesreče, ki se je pripetila v Washingtonu, ko se je podrlo gledišče ter pokopalo pod seboj več kot sto ijudi. PARLAMENTARNA KRIZA NA ITALIJANSKEM Italija pred parlamentarno krizo radi vprašanja priznanja smrti prejšnjega papeža. Rim, Italija. 31. januarja. — Po koridorju parlamenta je čuti govorice o možni kabinetni krizi na predvečer otvoritve za- j eoskega ministrskega, predsedni sedanja v t- »trtek. Različne afiTc- NEMCI ZAHTEVAJO ODPOKLIC ENTENTMIH ČET. Berlin, Nemčija, 30. januarja, [— Paul Loebe, predsednik nem-j škrga državnika zbora je imel govor na *diodu. ki so ga priredili v Berlinu Nemci iz po renski h de-V svojem govoru je zahteval, da morajo zavezniki takoj odpoklical i svoje čete r. zasedenega o-zemlja. Posebno je napadal govornik v svojih izvajanjih fran- cije se pričenjajo zgrinjati v skupine za boj glede notranje in zunanje politike. Stranke oentruma, v katerih je našla vlada dosedaj svojo glavno op;>rr-. postajajo navidezno slabejše. Veliko se razmišlja o tem, če naj liberalci in demo-kratje podpirajo sedanji kabinet v luči najnovejših razvojev. Vlada stoji lir** v liee z vprašanjem priznanja smrti rimskega papeža. ' Določeno jr bilo, da bo imel šignor de Nicola, predsednik poslanske zbornice nagovor, v katerem naj bi proslavil zasluge papeža za svetovni mir in prav posebno za stvai zaveznikov. Katoliški poslanci, to je člani nove ita-ljanske klerikalne stranke, na katere se ministrski pred- sednik za 1 lO glasov, pa zahtevajo odločno, naj so zbornica odgodi za celi dan v poeaisče-nje pokojnega papeža. Liberalci in demoVratje, ki tudi predstavljajo velik del podpore sedanj* vlade, pa temu odločno nasprotujejo. Kazventega pa so številni dali celo izraza mnenju, da je šla vlada predaleč, ko je ofieije'po priznala smrt papeža s tem. da je razobesila zastave na poldrogu in na druge načine. Najti je člane v tej skupini, ki trdijo, da je sedanji kabinet zakrivil propad Sconto banke ter obsojajo razventega tudi zunanjo politiko vlade Bonomija. Sedanji kabinet se dolži. da se ni pripustilo Italijo v dogovor štirih velesil glede Pacifika in razventega je bila Italija tudi izključena od dogovora med Anglijo in Francijo. ka Poincarea. V Berlin je prišel Marcel Ca-chin. komunistični član francoske poslanske zbornice, da bi imel nagovor na nemške komuniste. — Protestiral je proti politiki Poin-carejevega kabineta ter dejal, da skuša ta kabinet preprečiti rekonstrukcijo Francije, ker se bra-ri nemških delavcev. J NEMŠKI PRORAČUN KAŽE VELIK PRIMANJKLJAJ. LENIN GRE V GENOVO. London, Anglija, 30. januarja. —Neka brzojavka poroča, da je Lenin izjavil, da se bo osebno u-deležil ekonomske konference v Genovi. Berlin, Nemčija. 30. januarja. Nemški državni prore?un, prvikrat izza konca svetovne vojne, je pripravljen ter bo predložen nemškem« državnemu zboru še predno se bo prioelo novo fiskalno leto, dne 1. aprila. Ta pravočasnost. je prvi praktični uspeh pritiska, katerega se je izvedlo na vlado kaneelarja WJrtha. Novi nemški proračun kaže 183 tisoč miljonov nemških mark primanjkljaja in ta primanjkljaj je treba prikriti s posojili ali pa izdajo novega papirnatega denarja. Berlin, Nemčija, 31. januarja. Danes se je objavilo prihod noveli a Ilohenzollemca. To je deček, eetrti otrok najmlajšega kajzer-•evega sina Oskarja, ki je rekon- lucent po dol^ri bolezni. MonarhiNtični listi so vsi iz se-l.e od vesel ja radi poročil iz Door-i a. da je dobil prejšni kajzer ve£ «"fHt:tk ob pi iliki svojega rojstne-ra dne kot pa v preteklem letu in io kljub veliko višjim poštnim pristojbinam. Kajzer je dobil pet tisoč pisem in tisoč brzojavk, kar predstavlja v celem miljon Nemcev. ® Demokratični in sceijalistlena listi so polni ogorčenja radi dveh slučajev proslave kajzer jevega dno v Nemčiji. Neki dr. "VVolter, ravnatelj berlinskega hohenzol-lernskega liceja za deklice, je zbral svoje učenke in po par izbranih izjavah glede Yiljema II.. v katerih je slednjega označil kot "našega vzvišenega monarha" ter po petju prejšne pruske na-rodne himne: — "Heil dir im Sieges kranze", ;e imel ravnatelj nagovor, v katerem je rekel: — Dolžnost vsakega dobrega Nemca napram kajzerju je bila dati vse svoie zlato tekom vojne in isto bo tudi treba storiti tekom naslednje vojne. katero bomo morali kmr.lu vojevati proti Franciji. Drugi dogodek, ki je vzbudil srd demokratov, j.? obstajal v tem. da je imel Ulrik Stueb, profesor nemške zgodovine na berlinskem vseučilišču prosiaviien nagovor glede: kajzerja. katerega-jo zaključil z naslednjim vzklikom : — Mi stojimo neomajno na strani svojega kajzerja in jaz se hočem postaviti v vaše vrste, prijatelji moji. Ko je izrekel to, je skočil profesor z odra v prvo vrsto dijakov ler nadaljeval: — In jaz kličem našemu kajzerju, velikemu in potrpežljivemu mueeniku z očmi, obrnjenimi proti hiši v Doornu: -— Ave Caesar Imperator, stu-'liosi te salutant. £ izjemo dveh ali treh dijakov, ki so žvižgali, so ostali študenti z navdušenjem sprejeli izbruh profesorja. POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pti ameriškem konzulu 7. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v V. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin {affidavit o v ^ in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Sakser State Bank, 82 Cortiandt St., New York, N. 7. STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM. Salamanca, Španska, 27. jan. Položaj v železniški stavki med Medina del Campo teh portugal sko mejo jo dosegel kritičen Sta ciij. Železniške kompanije in delavci niso mogli priti do nikake-ga sporazuma. Proizvajalci v bližin! so prosili vlado, naj intervenira, kajti pre prekinjenje tovornih vlakov inielo za posledico veliko škodo Razmišlja se o predlogu vlade, da prevzame popolno kontrolo nad obema železnicama, ki sta priza deti pri tem. je Rim, Italija, 31. januarja. -— Preliminarne seje konklava se bo za nekaj dni odložilo, da se ameriškima kardinaloma Dougherty iz Philadelphije in CVConnellu iz Bostona — kakor tudi kanadskemu kardinalu Beginu omogoči pri sostvovanje. Ti irije kardinali se nahajajo sedaj na oceanu, na poti v Italijo. Dozdaj je dospelo v Rim 41 kardinalov, med njimi kardinal Logue, irski prelat. Šestnajst kardinalov se je nastanilo v zasebnih hišah, a nihče od njih v hotelu. Drugi so nastanjeni v različnih poslopjih, ki pripadajo raznim cerkvenim ustanovam. Ž"vl-*e,,,i> t "h kardinalov v Rimu jt* z»'!o >: •»( "-no in preprosto. .tajajo vsak dan ob šestih zjutraj, uaiiar čiiajo maše. Opoldne, imajo kardinali kosilo v svojih stanovališčih. ki je navadno zelo preprosto. Med obedom čita navadno kak menih epizode iz življenja svetnikov. Konverzacija med kardinali je vedno zelo diskretna in vsi se skrbno izogibajo obravnavati o glavnem dnevnem ■vprašanju — o konklavu. Po kosilu gredo kardinali v svoje sobe, kjer sprejemajo obiske prijatelejv. Ker inozemski, to je neltalijan-ski kardinali navadno ne poznajo natančnejše možnih kandidatov, zato imajo italijanski kardinali nalogo, da pouče in informirajo tuje kardinale o zmožnostih in krepostih vseh onih kardinalov, c katerih s* domneva, da bodo kandidatje za svet estolico. V Indiji je zopet oživelo gibanje za neodvisnost. — Ghandi na čela Indijcev. London, Anglija, 31. januarja. — Tukajšnji uradni krogi pričakujejo z vsakim trenutkom vesti o pričetku kampanje indijskega narodnega voditeija Gandhija, ki je napovedal, da se bodo Indijci z vso silo uprli angleškemu. —-nadgospodstvu. Tozadevno pihanje se je že pričelo v mnogih okrajih Bombaja. To je Ghandijev najmočnejši poizkus, d i strmoglavi angleško \ladno administracijo. Njegova sedanja kampanja gre za tem. da pregovori Indijce, da nehajo plačevati Angležem svoje davke, da se uprejo civilnim zakonom ter rakonitim sodiščem in da ignorirajo sploh vse ukaze predstavnikov in uradnikov postave. Oblasti v Kalkuti so storile vse, tla preprečijo nemire, toda domačini so že tako razdraženi in na-hujskani, da n*1 bodo aretacija, ki so jih dozdaj izvršili Angleži, ničesar iz]1emejii!e na položaju. Pričakuje se. da bo indijski vieeroj proglasil nadaljne reforme in svoboščine, vendar pa se splošno sod«, da ne bo nobena vlada tako močna, da bi se mogla (ielj časa upirati vedno večjim zahtevam indijskih voditeljev. PARIŠKA KONFERENCA. Pariz, Francija, 30. januarja. George Harvey, ameriški poslanik v Angliji in Myron T. Herrick se bosta jutri popoldne oglasila pri ministrskem predsedniku Poinca-reju. Harvey izjavlja sicer, da je to le diploraatičen obisk, a francosko časopisje pripisuje temu sestanku veliko važnost. Domneva se, da bo obrazložil Poineare ob"ma Amerikancema stališče Francije glede statusa ruskih in nemških delegatov na konferenci v Genovi. Ameriška poslanika po bosta, najbrž obrazložila Francozu stališče ameriške vlade z ozironi na to konferenco. FRINC IZ WALESA BO OBISKAL TOKIO. LENIN BO PRIŠEL V GENOVO. London, Anglija, 30. januarja. V nekem poročilu iz Tokija na londonski Times se glaal, da se je zanikalo poročilo, da bo stanoval princ iz Waiesa v vili princa Kanina, vrhovnega japonskega vojaškega svetovalca v Odavara, štirideset milj od glavnega mesta, tekom svojega obiska na Japonskem. Princ bo sinoval v Akasaka palači v Tokio. Moskva, Rusija. 30. januarja. Izvrševnlni svet ruske sovjetske vlade je odobril seznam delegatov za konferenco v Genovi, katerega je predložil luski minister za zunanje zadeve, Cičerin. Delegacija obstaja iz naslednjih članov; Lenin. predsednik; Oičerin, podpredsednik; Krasin, Litvinov, Jcffe, Vorovski. Rakovski, Nari-inonof iz Serbejdžana, ter par na-daljnih zastopnikov ruskih strokovnih organizacij. Priprost, a patetičen govor jo imel pred odločitvijo sveta neki star kmet, ki je rekel; — Slišal sem. da hočejo v Genovi govoriti glede prejšni h dolgov Rusije. Jaz sem bil celo svoje življenje ubog človek ter sem izgubil sina v vojni. Ali nisem plačal dosti? Kaj morem dati bolj dragocenega kot je moj sin? AH ne pomenjajo trpljenja in smrti ruskih kmetov in delavcev ničesar v bilanci narodov sveta, ki so bodo zbrali v Genovi? M ADAMA BERNHART, SLAVNA IGRALKA IN TRAGEDI-NJA, NEVARNO BOLNA. Veliki Blaznikova Pratika ZA LETO 1922. 201 s poštnino vred. K Večja naročila: 100 pratik stane........$12.00 60 pratik stane........$ 6.50 25 pratik stane........$ 3.75 Z naročilom pošljite tudi denar. SIbvenio Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York; N. 7 Kdor namerava v kratkem vr> niti se v domovino, ter ob tej pri-b*ki videti lepe kraje ob Atlant-skem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo pa mikom Cunard proge "C A R M A N I A", ki odplnje kot izletni parnik 11 februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih Vsi potniki tretjega razreda bo do nastanjeni v kabinah. Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka. Frank Pariz, Francija. 30. januarja. Madama Sarah Bemhard, slavna igralka, je nevarno zbolela za influenco. Bila je prisiljea, odpovedati se svoji vlogi, ki jo je imela igrati pri neki gala - performance Billet in, k; so ga izdali zdravniki glede njenega zdravja, se glasi: — Dasi njena mrzlica narašča, vendar za enkrat ni nevarnosti za življenje madame Bernhard. — Njepa robustna konstitucija bo tudi zdaj premagala bolezen. ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDARJI Te zanimive knjige imamo še malo v zalogi. V nji so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil žnjim zadovoljen. Na delo, dokler je čas. Slovenic Publishing Company, 82 Cortiandt St. New York City, riLAS KATvcYM 1 FE1VR. 10-2-2 "GLAS NARODA" «-— fca. 'i MOl«. • LOVE Nt AM DAILY !»■>< mr\4 Publish«« Iz P MAM« IAKIM, Mf rati—j LOUIS BENEDIK. TruNW Pl*e« ef BwIimm «f ttM Corporation «ni AMrmn of Abov« Offlclon: •■ Cortland« lUxt, ••rough of Manhattan, N«w York City, N. Y. "Qlaa Naroda" ixJtaja vaakl ten IsvmmU nod« IJ to ptaxnlkov. Ca doto totd valja IM t« Canada «a Amoriko Za Naw York it calo I tUt za po4 tota U.00 Za Idasamttvo za cdio tljM sa pol lata fTJt UM t3 M L A I M A n • O A (Vola? of Ott Paopio) Dajr Eiriw* Sunday* and ffalMayd* •ubwrfptka ymmrrr Adwartlaamanta on Agroonnant. brad podplaa la ib>id«M m t» priob&jJeJo- Danar aaj da blagovoli »o- po Money Ordar. Prt iprausbl kraja narotofkov proaimd, da ad aam tudi projdajo MtaBdfto da hitreje osjdemo nurtornHuu Aretacije v Celju. Aretiran je 1 »11 821etni brezposelni tr^r Frane Teiripraai, !ci je v javni bolnišnici ukradel Francu Iioštjančicu listnico, v kateri je fiilo 1500 kron. vratno usmrtili. Obtoženci priznavajo tihotapstvo, taje pa umor nadpaznika Voršiča. Zagovorniki so predsedniku očitali., da se zavzema za Jugoslavijo. Porotniki so soglasno zanikali krivilo in so bili obtoženci oproščeni. — Tako teudencijozno se sodi v Gradcu in na ta Jiawin »e vztraja avstrijsko obmejno ljudstvo za dobre jugoslovanske od noša je. O L A 8 NARODA ■ Oartlandt Sfttv Borouafi of Manhattan. Ndwr Ydffc, K. Y. ▼otaphono: Cortlandt C878 JUNAK DALJNEGA JUGA. Višja vojaška realka v Mariboru se v kratkem času izpremeni v lehniled delavstvom in lastnikom premogovnika Krmelj na Dolenj- Izured celjske porote jsk,*m s<> uaoroto je bil >b- kolektiv,^ pogodbe. katerih it»n -I uri j ;ia osemnajst mesecev težke ječe. ker ie napadel in težko poškodo-val Slavka Kan jopa. Kmlelja iz Dubrova'•,osl(1i ni })il° mogoče izravnati. En vo vrst jk> njili nsj K'bili Izpred celjske porote. „ , ,, - ...„,,..sranovanisko pos3"T>'e Pred poroto s<> je zagovarjal. 1 1 j zlatarski poinocnw Franc Kager, (ki ie L oktobra poskušal ropar- uki umor na natakarskem vajencu 1 . . j Koncu. 'Dobil je 4 leta težke jrfP.l^^jal. ° P«**™ * Požar v Selnici in Rušah. Pri Pečniku nad Janževim \r-om je izbruhnil požar, ki je uni-:! vse gospodarske objekte in Ker leži posestvo visoko v hribu, gasilci mogli pravočasno prihiteti na in se je ogenj -nemoteno bita obve- ščena tudi mariborska policija, ki stj Henry Sharklftuna je tivba staviti v pi jMdaniili raziskovalcev, .V jili hočemo soditi Nevaren uzmoVi6 pod ključem. ! . de j;iiiskih zemljepisnih in drugih znanstvenih kratkini je bil v Zagrebu V" nK;rala ;riltV nt* da 1,1 v- - .. - i i ^ i 'pila v akcijo, ker i-* not nrestrma N.k-jmu Se Rierr m jmsivcilo dospeti do Južne- utiran znam hotelski tat Kan^ ^ ^^ ^ * . ^ -a tečaja. t'oprav je ravno on ugladil pot. po kateri j starkhl iz Sevnice. Možakar ima ;gIednji llan dopoldlie> gfc^ je le je prist I pozneje Seott do za Želje lie tja *<-iljiU kjer pa je j »a vesti erlo vrsto tat yn m ^-•>-|(it.loma kHta z zavarovalnin-. ie našeL da -a je pn-liitel Annino-ročila iz Evrope pravijo, da se evropski diplomat je zgražajo nad kratkimi kikljami Amerikank. Oe bi bili to pravi diplomati, bi se delali kot cla smatrajo kratke kik-! ie za pravilfte in ženske bi jih rti-koj zamenjal" za daljše. Diplomat ni nikak diplomat, če ne zna postopati 7. ženskami. ♦ * * Kaj so Združene države? Neizmerne prostranosti suše. * * * Najboljši .lan za delo je danes Najboljši dan za skrbi pa je včeraj.šn i. ______• a * Kongres porabi polovico svojega časa. da dela načrte za rešitve problemov in drugo polovico svojega Časa. da skuša rešiti svojo načrte. * * * Načrt za od pravljenje denarja j- obvestila požarno hrambo, ti ta'i'' najbrž započela kaka komunist in ja. ki je našla, da ji dela denar napot je v nogavicah ali v I-iiM Natural Bank. ih, Konjicah in v , .,e prišel do 1«»eke. ki je bila izdatno bližja Južnemu K-:Karl<,vcu. svoje žrtve je iskal zla čaja kot pa je bila katerakoli droga, do katei e je mcd hotrlnkimi gnnti trr i** spel preje kak laziskovalee. Natančno nanovo lliro- \>aki tatvini hitro izginil. Z-laj loA-ii južni ma^netieiii tečaj in njegova metereološka in uriura znanstvena raziskavanja obenem z opisom za-piifeenih in praznih južnih pokrajin so bila komaj ke- je nastal ogenj, 1ci so ga pa ' :;malu pogasili in tako je bila pre-Iprečena večja škoda. ■ Mariborske gledališče v državni upravi. Tatvine v Ljubljani. j Kak(>r ?loro^a --Tabor- je {>re. Jaj nadkriljena gknle natančnosti in glede obogatenja gledali s i. ,a- nahaia v zaoorih zagreb. sodiš»*a. našega polarnih ]»okrajin. K;ir se tiee lastnosti in vrlin, velikim in ki si pribore v vsakem slučaju usjieh in j i * i i ■ i • i i • i "i ri' i je hi. SugnslmianBka Ustanovljena 1. 1898 2CataL S^turta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. 1 i I J Glavni odborniki. Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Are., Lc.aln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLKR, Ely, Mine. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanib smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Dulutb, Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa. Nsdzcmi odbor: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J- PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair A?e., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meaduw Ave., Roe t da le, Joliet, HL »»ACLINE ERMENC, 539 — 3rd Street, L« Salle. ia JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 70G Market Street, Waukesan, I1L :- Jednotino uradno glwsilo: "Glas Naroda". - ('e nima pesimist, to je človek, ki vidi vse črno. nobene druge stvari, radi katere bi se vznemirjal. bo pri'Vi razmišljati o nevarnosti. da ga bo zadel k;ik padajoči meteor. Skrajna okrutost. — Da. popit sem enega. —* pra-stric Janko vedno svoji ženi Vse Btvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi p<>s*Ji*i član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J, S., K. J, Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se labko vstanovi z 8 člani all članicami Iz Jugoslavije. Jugoslovanske trgovinske a gen- ' cije. Minister trgovine m industrije! __ beograjske univerze Xa beograj očem št hi 1 i iv i univerzi je v le-'Ml scinesU'li vpisii- zia! pr>,an ^ uuarjem v ,trv n.,stavi uf)r:anilka d ieij.....I leta 1^11 do ecpinv se mil Zopet lli ])0-Jžavn^m kolodvoru v l.jabljani. ^ -nika jn t|raiJiatui.„.;i> -lečilo izvr-itl in o-rama. katerega je izdelal, je ]K»ka- Zagovarjati se 1m» moral zaradi j r ; irtz li- li la zal poli um, nstrajnost in lojalno ]>osveeenje napram svojim tovarišem k«>t s<* na ni še nikdar prekosilo. Ko-maj je najti kako bolj zanimivo ]>ovcst kot je ona o i je^ovem tisoč milj dolgem potovanju v majhnem odprtem eolntt preko viharnega antarktičnega morja, da dobi pomoč za svoje tovariše. On je bil v resniei tipična primera moža, ki je v i ->ni«*i zmožen napornih in nevarnih raziskovanj. Nje- tv-ga pred sodiščem. Zanimivo predavanje. V Ptuja ]•• priredilo tamošnje Slovenska defravdacija v Beo- ,nllZL.jskn «!ru5tvo v mestnem gle- . jdališču oredavanjc s kioptičnimi ••Jutro- pisr: Klerikalno in;slikami Q Diokleoianovi ^lači v drugo avtonomistn-no časopisje,^Sp]ifu y I)al,na(.iiL Preplaval je tpravlja o i>a}-jrav„atelj državnega muzeja v ima sedaj prni-1 ki i.aiisUi koriiTMSip. Vsled tesra nima ona ničesar, kar bi ga mogla vprašati. Sramota je postopati z žensko J na tak način. i novanjc trgovin-Uei nijt s!u.salrlj.-v: na [.ravni fakul-I teti "_'7T /fii>kihl, na filozof- Kopenhagen na sl:; iol»la-1aiein^ki :i'J7. na tehniški 1128 in |t;a poljedelski lakuiteii ls:{. Ti-s dijakov uživa r i agencije \ j \* K< datlju Danskem) se ščeiiii trgovinska agencija Ju go ! slavi je. Vodstvo je pt»verjeno Bra nishtvu Cirieu iz Nov^na Sada. Gospodinja igralcu: — Jaz ho-čem vaš denar ali pa sobo. < Draginja drv za kurivo v Beogradu, \/. lieograda pt.roeajo, da je tam -[crrn]oc: — Prosim, ali hočete ' veliko pomanjkanje drv za kurja- M idžarski špijoni v Banatu. \* zadnjem času so llorthvjevi špijoni ]>oplavili zlasti lianat, kjer vršč največji; agitacijo proti Jtt-goslaviji ne samo iaetl Madžari, pustiti sobo? .vo. Cena za kuluČni meter'je po- a}H,pa]c tU(|j Vemci in Rumu- skočila otl 80 na Dill. Prvi: — Ali morate iti v tem i. Jngf>slovanske r»blasti so ai-eti-rale več takih agentov in Ma-rzar-ke. S daj javljajo iz Subot'i- ko. da pise o siovensKi utMra%««-jtluIi z vl>ra^an^MU obnovitve te ciji v lieouradu. Ministerijalm in-,V(l!ike zjr<>dovi!1Slice Zfiradbe nek- anskega cesarja. si i »v ensk i def ravda- {. ni i Kaznovana italjanska vsiljivost. mestu naiprvo k zdravniku, če \ . , , .... , i • , i - - • i- - j diru dr. Abramič, ki se je pečal ,.ft i Ko je priplul ameriški dread- re. da je tamkajšnja policija zo- i!ov p'.^Tiin ill njegova dl*znost pa liiMa bila pnsveeeiia j Xo je inoravlja in parlament, ki se bo sestal naslednji teden, bo na-) . . i;l ...... I - - , , i •• lili- i plemenu, pac pa po velikosti 'favvar, vrl naroden mož. prosen. naj \ prizori kako aknjo ^lede bodočega statusa, ,.ahie pr0!,ai0s1i. Dobro bi bilo. ali stališča Egipta. da si to zapomnijo tudi slovenski' Madžaroni v Prekmurju. J>M leta 1!M 4 ie bil Egipt avtonomna država, pod Javtouomisti (to je oni, Ivi se pote-, jz Doln> i^dave poročajo: fgujejo za avtonomijo fcdoveuge). Povodom tukajšnji^ tri todne tra- suverenostjo Turčije. je stopila Turčija v vojno na strani Tevtonov, je Anglija, ki je vojaški kontrolirala Egipt, proglasila turško suverenost za končano ter priznala Egipt kot neodvisno kraljevino pod protektora-tom Anglije. Angleška vlada je imela namen braniti Egipt p rot i vsaki invaziji. E^ipt je sprejel t<« interven-eijo ter prispeval materijalno z možmi in blagom k uspehu zavezniških operaeij na Sinajskem polotoku in v Palestini. " ' f f .i pijačo; Diiigi: —- Ne, ponavadi obiščemo zdravnika potem. nought -'I'tab" z admiralom Nie- ,><'t vjela dva taka nevarna agen-, blackout v splitsko luko, je ko- ta. Našli so pri njiju obtežilne li-! mandatLt tamkaj usidrane italjan- stino in nmo»o denarja. ■ke b " Ribotv" takoj Oče, kaj je nojne ladje navaden |odpo&lal do ameriške bul je motorni čoln z veliko razvilo italjansko 'zastavo in doputacijo oficirjev, da aret Ubojic?. polkovnika zaprt. V neki gostilni v Somboru je bil i ran Milan Delič, ki je v orotnim,ieteia_ Upati je. da bodo tudi v sodiščem vršila senzacijonalna ob- j Beogradu sprevideli, da je treba ravnava proti 10 konjskim tilio- prekmurski Avgijev hlev korenl-tapcem, ki so obdolženi. da so v to očlsrtit.i od takozvane 4i]>rek-noei 22. maja 1921 na obrežju Mu-j.jiurske madžaisike inteligence", re v bližini Cmureka umorili ju- (]a tudi ni del angleškega miperija., zavrnilo zahtevo jugoslo- govmo na Martinovi cesti posre-Egijitovska lllieijonalistirna stranka je neprestano za-lvanske vlade, da se morilci njej Čilo priti na sled rafinirani tatin- htevala priznanje neodvisnosti. Anglija je ponudilaZago^i-niki so z ^ljivimi ski zalegi, ki ^ imela svoje sha-1 , . T besedami podali izjavof da je ta jalisce pri cevljarici Mariji Kogoj razveljavijelije protektorata ter priznanje egipeanske|;>roeos političnega značaja, vsled v Plorjanski ulici. Pri hišni (pre-suverenosti. če bi hotel Egipt skleniti zvezo z Anglijo, j cesar jih je predsednik ukoril. Po- iskavi je našla policija tamkaj ce-- „ i i • j ..... Isebno žaliive besede je rabil zago- lo zatlogo nakradenih predmetom' Poiratanjii so ce vršila skozi dve let*., a S4> hiia v pre-j T . ... : , v _ ^ 1 vornik dr. Lang proti Jugoslaviji,;v vrednosti več .stotisoc kron. Po- tekli jeseni prekinjena, ko ni hotela egijieanska dele-jtakt« da se bo o tem uradno obve- leg znanega Jožeta Dacar.ja. je garija sprejeti pogojev, katere je stavil Lord Curzon.Utila jugoslovanska vlada. Obto-1 aretiran tudi Ivan Semen, hlapec ' . .ženi so: inesai-ski pomočnik Adolf;v Golobovi tvora' na Viču. Obstajali sta dve glavni torki nesporazuma. Egip- j deiavw Emerih Ci-nčič,:01a\mi vodja t at k. ^e' zalege je hlapca Janez Simouič in Josip pobegnil čez mejo. Leber, sedlar Rudolf Wunsclier,| \ j^oFeistnikov sin Josip Sk ar get h, I Tragedija v Dobranjah. klepar Josip Krainz, čevljar Fri-} Posestniku Jakobu Anžiču v derik Stoker, trgovec Suppersba- Dobrunjah se je nenadoma omra-eher in prožni delavec Spathauf. j čil um. V zmedenosti je napadel Z vojaškimi puškami oborožena svojo ženo Jero in 2 meseca staje +a tolpa v noči 22. maj nika na rega sinčka Franceta ter ju tako straži stoječega jugoslovanskega močno pretepel, da je otrok na za-nac>j)aznika Voršiea ustrelila. Tol-j dobljenih poškodbah umrl, ženo pa se je intenzivno pečala s tih o-.pa so morali prepeljati v splošno tapljenjem konj in so v omenjeni .bolnišnico v Ljubljani. Anžič je noči r.a skrivaj odvedli več ml ju-,nato pokleknil sredi veže in ne-goslovauskc straže zaplenjenih!premično zrl v kot tako dolgo, da konj. Nadstražnika Voršiča, ki je ga je brat odpeljal v opazovalni rani so bili pripravljeni dovoliti Angliji pravico, da sme vzdržavati v deželi dosti re^ da zavaruje svojo pot v Indijo. Egipčani pa niso hoteli dovoliti Angležem ustanovi jen ja, posadk v notranjosti dežele ter prosto uporabo egipčanskih železnic in vodnih poti. Egipčani so tudi nasprotovali diplomatičnim polnomočim, katere je zahteval Curzon za Anglijo in sicer z izjavo, da bi bila i>otem egipčanska svoboda le na papirju. Celo zmerni naeijonalisti zahtevajo pravico lastnega zastopstva v drugih državah. Iz tega je razvidno, da je ie težko najti formulo, ki bila sprejemljiva tako za Egipčane kot za Angleže. ADVERTISEMENTS. nikdar preveč dolgi. trudni trgovec. , ru jugoslovansko zastavo. — \ es • » i . * j čas svojega bivanja v Splitu so .m1 dospeli po cement ena italjan — Moj moŽ je danes v postelji . zadržali Amerikanci napram po- Nka in ena grška trg. ladja. :n poslala sem po zdravnika. jsadki italjanske ladje skrajno re- ------ — Ali j1 tako hudo bolan? jzervirano. kar je naredilo na pre- — Ne. tako hudo žejen je. jbivalstvo najboljši vtis. * * # I V očeh možkih niso ženska kri-: Oblikovanje ameriškega admirala. la nikdar prekratka. | V Dubrovnik je prispel general In ženskam niso možki pogledi ,Živko Pavlovi.', ki je imel nalogo, j da izroči tamkaj se mudečemu w i ameriškemu admiralu Nieblacku i red lielega orla prvega razreda Poročajo, da si je neka ženska ;x ^ in lmto To liajvi^(. (>d- y New York ii zlomila tilnik pri |Iikovanje Y Jugoslaviji, česanju las. Nesrečnica sc je baje nagnila t 701etnica Frana Vilharia. in padla vznak. j Kakor poroča zagrebška Riječ. To je izvunredno Čudna stvar, i ;e obhajal dobroznani jngoslovan-Ko Češejo Newyorcanke svoje'ski skladatelj Fran Vil bar dne 5. lase, jih ponavadi v rokah drže.' januarja svojo TOletnieo. Manhattan Opera House Xltli Street i 8th Ave. Chicago Opera Company ob 8.20 danes zvečer, dne 1. februarja slavna opera "LA BOHEME" 8 Tino Pattiera, največjim živečim jugoslovanskim pevcem (Tenor) in drugimi sijajnimi umetniki. Vstopnice naprodaj pri blagajni. ■ ■ Zrno do zrna - pogača, Kamen do kamna - palača! • ■ • i Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost. - Ha Tloge pri nas plačujemc do daljnega 4% na "special interest account'-', (posebni obrestni račun). Vloge so 2asigxirane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo: 82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y. FRANKfSAKSER STATE BANK glavno zastopstvo Jadranske Banke hotel preprečiti tihotapstvo, so za- oddelek javne bolnišnice. B . ■ i ■§ ■ liBlBiliBlBH ■JižatoliittA-L^ij-.k.rV:^ --f--- Edgar Allan Poe: V Čudoviti doživljaji Arturja Gordon Pyma* Za "Glas Naroda" prevel A. Šnbec. M Prvo poglavje. Mo je inv doveka hi o vse ded it*a. |b-t star emu i •ičnem ■i.uno r< A rt ur Gordon Pvm ►j oče i il častitljiv in pošten ; firovre s ]»•»morskim blagom v ."aiitucketu. v mojem rojstnem «'stu. Moj ded(od materine stra-■ je bil priljubljen odvetnik, j Iji je im»*! jiri vsem sre'-o; pri jih špekulacijah v banki v idirartnnu j«' bil /< lo srečen in sp««.š»'n. Triko mu .je bilo tudi • nožno. položiti na Ktran večjo šoto denarju. M« ne je ljubil «»Ij kakor kateregakoli drugega na svetil, in mene je splo-, smatralo kot njegovega 1 K'» s*-m bil skoraj šest. m" je poslal v šolo k ne-i^podn Riekettsu, ekseen-' ("loveku, ki je imel eno ' ko in katerega j*1 v Vew Bedfordu vsakdo pognal. V nje-i š.»li t.stnl do svojega še-tnajstega b*t;i. nakar sem odšel i akademijo gospodo Ronalda.1 ^ je bila zgrajena aad mestom, 'amkaj sem se spoprijnTel.nl s sj-om gospoda Ramarda. kapita-a. ki je broduril navadno v služ-i družbe lJoyd; gospod Barnard j" bil v Bedfordu istotako dobro znan ter je imel, kakor se mi je lozdevalo, v Kdgartonu mnogo »rodnikov. Njegovemu sinu j.|e iilo ime Avgust in ie bil skoraj l\«> leti starejši od mene. S srn-im očetom s je bi! udeležil že lo-a na kite. in sieer na krovu lad-e "John Df naldsoir * ter ni go-oril o ničemer drugem, kakor o 'ojih doživijajih v Tihem »n*»*a-m. .?ar st-m ca v« s" k rat spremlja) lomov, nakar sem ost-tl dotičneg^ ene ali pa tudi mnogokrat preko noči pri njem. Spala sva skupaj tvegati in izpeljati drzno podvzet-je. Naglo sva se oblekla ter stekla i proti jadrniei. Ležala je vsidra-jna v starem, že skoraj razpadlem j ]m istanišču. v bližini lesnega skladišča tvrdke Pankev & Co. Avgust je skočil v ladjico ter pričel plati iz nje vodo. kajti skoraj do polovice je bila z vodo napolnjena,. Kakorhitro je bilo to delo oj>-ravljeno, sva potegnila kvišku prvo malo. in. glavno veliko jadro tt-r pogumno odjadrala na inor-jt*. Kakor sem že rekel, je veter močno pihal od jugozapada. Noč je bila zelo jasna in. zelo mrzla. Avgust je se! h krniiiu. jaz sem stopil k glavnem jadru. Letala sva z bliskovito naglico naprej, in nihče na ju ni izpregovoril besedice. Nato p i sem vprašal svojega prijatelja, kam misli jadrati n kdaj se nameravava vrniti. — »n je žvižgriI tiho pred se, nato pa je odvrnil; — Jaz jadram na morje, ti gre-š pa lahko domov, Če misliš, da j • tako za te bolje. — Pogledal sem ga ter takoj izpre-vjdel. da je kljub navidezni rav-nodnšnosti, ;elo razburjen. Natančno sem ga lahko opazoval v nies«*čnem -\itu; njegov obraz je !>il bledejši. kakor je obraz ka-menitega kipa. njegova roka se .'e tako silno tresla, da je komaj držala krmilo. Prepričan sem bil, da nekaj, karkoli že, ni v redu, n polastila se me je resna skrb. Tedaj še nisem nun i mnogo o u-irietnosti. kako je ravnati r. jadrnico; bil s,»in popolnoma odvisen im mornariško izurjenost svojega prijatelja. Poleg tiega je pričel veter mnogo bolj pihati, tako ni preobrnila: Avgust je Krmilo izpustil, ja pa sem bit preve? razburjen, da bi je sam prijel. — K sreči pa je ladjica lttela naprej v svoji smeri in jaz sem spet počasi dobil prisotnost duha. Veter je še vedno ljuto bičal morje, in vsakokrat, kadar se je dvignil rilec iz vode, nam je udarilo valov-je odzadaj preko ki ova. tako da sva bila kmalu do kože premočena. Moji udje so bili tako otrpli, da jih skoraj nisem ve? čutil. — Končno sem se ves obupan vrgel Odgojevahii pomen glazbe. Piše N. Druzovič. Zidanic* novo državo, zbliževanje poedinili Kulturno! ukaima svoj vzrok v tem zati predmet novim razme-izdatnih sredstev v dosego te«ra je'1'*11". in uspeh ne I>.j izostal. Životopis in življenjepis je eno --in isto, le da je životopis bolj po Dublin, irska. 31. januarja. — hrvatski in življenjepis bolj po Objavilo se je. da je že vec kot Slovenski. — Niagara slapovi se 12.000 anirleskih čet zapustilo Ir- '»aliajajo v državi New York, ne-sko. Večina p-možnih čet je že kako miIi ,hI n,ft4a — odšla in jutri b f>000 ta ko/, van: h čet. Namerava >e razpustiti kralje-! vo irsko orožništvo ter ga nado-, mestiti z narodno policijsko silo. j'; odšlo nekako black and tan Višinski rekord z aeroplanom je nekaj več kot. -'Hi.(HM) čevljev. K<--ikord glede vztrajanja v zraku pa sM pred kratkim dosegla dva iivijatika v New Vorku. ko sta 'rož H a neipr^stano v zraku več •t 2") iu" v zraku. j: ter s tem iikratu odtrgalo jarbo-jin s pomočjo umetnosti. Vsaka io. nakar j * vse skupaj zagrmelo . umetnost ima svoj izvor v člove- čustvenem življenju in u- skem nr eni post.-iji in on me Je "a-!da smo se z bliskovito naglico ved adno ohranil čuječeira do jutra- Tl0 hojj oddaljevali od brega. — nje zore. k.t mi je neprestano pri- jaz sem se sram0val. pokazati povedoval r. svojih zanimivih do- pred svojim prijateljem strah, zaživi ja jih. Tako mi je pri po ved o- , , 9em tor tal-0 vrAržal še val zgodbe noniačinov otoka Ti- kake pol ure. Končno pa se nisem preko krova. In baš to naju je Rešilo hipnega potopa: Ladjica, gnana sedaj samo s prvim jadrom je. še vedno skakala kakor besna po valovih, toda glavna nevarnost je bila začasno odstranjena. Sedel sem h krmilu nekoliko lažje in svobodneje dihal, ko sem videl, da je še upanj*.4 na rešitev. Avgust je št, vedno ležal na dnu ladjice, in ker je bila nevarnost, da bo tamkaj utonil (voda je stala n nnreč na dotičnem mestu en čevelj visoko), sem ga zavlekel k sebi ter ga jir.sad.il, da je nekako sedel. Ovil sem mu okoli telesa \ rv ter ga pri\ezal za neko ročko na krovu.. Nato, ko sem uredil vse, kar je bilo v moji moči, sem se priporočil Bogu, trdno odločen, da bom pogumno In moško prenesel vse, pa naj me doleti, kar hoče. Komaj sem storil ta sklep, ko piične napolnjevati atmosfero tuljenje in kričanje, kot da prihaja i/, pekla sam°ga. Nikoli v svojem življenju ne bom pozabil, karano mostjmskih je zav2emal ta šega naroda se da na ta način u- strašno grozo sem leda j občutil. POZOR, SLAMNIKARJI V NEW Y0RKU! j četrtek 2. tVbruarja ob šestih! se }>o vršilo v liiyant Hall. H. Ave.. New York, organi-1 /acijsko zborovanje slamnikarjev-•n ^lamnik:»rii-. Ciovoril bo pre bali prav različno ulogo. Pri sta-,^J nekake oaze v široki muzi rib Grkih je v dobi velikega kul-j'^ni puščavi, (jlavno je, da vi podlagi in tako pomagamo,] Dr. Kern ., be. V dobi kulturnega propadanja "a narrxl umetnost vzljubi- p ri fSIovensk«» angleški feiavap Slovensko-aagleška slovnica . Nemški kbeedr&i ........... Nemško totm&t jt1 lepem vedenju .......... bila jim je samo nekako igračka-j5)0 postal tudi v nravstvenem ozi-<štovetisko-DemškI tloTar — nje s toni. Nravno propadajoč ua-(rt* holjši, kajti estetiška odgoju! (JanežlC Bartol) rod ni mogel več pojmiri pravega'.!<■ obenem priprava in pospeševa-♦ jedra glasbene umetnosti. V po-jW nravnost ne odgoje. V kulrturi pls^e g^sa« "cirll ki znejših dobah so se menjavali jia-J^^a. It-ži tt>r«»j neka vzvišena nazori o pomenu glasbe in glasbe-, loga našega predmeta. Velik za-j ega pouka. V srednjeveških sa- klad muzikalne nadarjenosti na- liada bi izviKlela za svojega strica i MIHAELA V RA NEŽA. Jaz sem prišla i/, starega kra ja pre kdo ve, kje se nahaja, naj mi sporoči njegov naslov. A ko bi pa sam čital te vi-;u't>, naj -e pa siini t>g!asi na naslov: M-s. Josephine Voglin i prt. j Crpič . llox -lO'l. Thomas. W. Va. ' {1-2—2' Knjige! Knjige! 7. ZT.: Prihajal. vest ........... 9. sv.: Bren'.'elj : Zanimiva po» Kako Bern se je padla tudi glasba na nivo ho posameznik prizadeval, prazne, spretnosti. Rimljani jo^"0.^ hotenje spraviti v zvezo z vsled tega niso vpoštevali, ampak estetiškimi stremljenji, to je on . $5.06 ... Lat likal, 1. zvezek .. 1.50 10. zv.: Brencelj: Kako ... *35 ja« likal, 2. zvezek ... .SO n. zv.: BreneeU : Ksko -.. -50 jaz likal. 3. zveeek „ 14. et. : Breiicelj : Ljubljanske »11-te. {Podohe ljubljanskega me- iana ter doživljaje z drugih oto-:ov. katere je obiskal, f? časom se »isem mogel vrč premagovati. — ajti. ko seii. cul iz njegovih usta • vseh teh čudovitih doživljajih, e me je polastila vro(ra želja, da se podam tudi sam na morje. Imel s<'in svojo malo jadrnico mogel več premagovati ter sem dejal prijatelju, da bi bilo vendar najpametn-je, če s-.' vrneva. Zo-oet je pretekla skoraj minuta, [•redno je odvrnil: Da, da. — je dejal. — ampak midva Imava še dovolj časa za vrnitev. — Ton I njegovega odgovora in njegovih 1' Lasje so se mi naježili, Čutil sem kako mi je r.ledenelu kri v žilah, srce iiii je pričelo motno utripati, in ne tla bi dvignil svoje oči 1 c i tako morda spozna?, kaj se godi. sem se zgrudil na tla in izgubil zavest. Ko sem se zopet zavedel, sem se znašel v kajuti velike ladje, kakršne uporabljajo za lov na kite, ki je jadrala proti Nantucket-tu. Več ljudi se je sklanjalo pre-k omene, in Avgust, bled ko smrt se je trudil, da mi ogreje roke. — Skrivnost najine rešitve je bila kmalu pojasnjena. Ladja nas je '■pogazila; več ljudi je bi!o sicer na straži, toda našo ladjico so zapazili šele tedaj, ko je bilo že prepozno in je bila kolizija gotova stvar. Vsled onega groz. kričanja in klicanja sem se tedaj onesvestil. Ta ogromna ladja nas ie potem pr »gazila, in sicer z lahkoto. kakor bi šla preko peresa, r.e da bi bi i a najmanj zadržana v svojem teku. Z najine jadrnice ni bilo čuti nikake«:a klica, šele ko se je začela ladjica potapljati, je bilo čuti zamolkel glas. Kapitan ladje je smatra Inašo ladjico za brodolomno razvalino ali ta-.. .. . isnl krm,l° ter telebril na tla. — kozvani «wrackJ' ter je hotel t življenja. : i - io ni. moj ljubi. . . midva jadra P redno pričnem z daljšo in po- proti domu. kakor vidiš! — ■■Tedaj v eiriua.....36 Oekletvu. Spisal Anton B JegllS M tiospodinstvo — Furgaj. Prak-tlftrn knjiga za naSe gom^Jl- nJe.CSv«Jo "ezana.) .......... .... , . , , . . , . Praktični nfniisr ............ pouk odlično mesto. ^ hipu pa.■ -pesno uporabiti v splosne pro- tgnjfga 0 lepe« vedenja Črtama, ko se ti nazori izpremenili, je'svetne namene. T'metniSki, Osobi-j (TVdo vezano i .............. j.H začel tndi pr^lmet padati. Prej- to pa glasbeni pouk je med onimiIMladenHe*. Ant. 3. ) 35. »r.: P. Colome: Juan >11 wrta. Porasti iz španskega življenja 38. zr. Se v Amerike. Po reantCnUi dogodbafck .................... ^O PPILMANOVE POVESTI. M l.M i l.M | LSt .75 .71 .71 šnji pouk na umetniški podlagi in faktorji, ki pospešujejo etiško od-Jz umetniškimi cilji je. dobil zna-[go j o naroda. Podlaga pa mu je čaj tehničnega pouka, katerega so šolski pevski pouk. izvrševali učitelji nižje izobrazbe. Šele v 19. stoletju se je začelo obračati v tem oziru polagoma na bolje. Pospeševal ga je nastanek nacijonalne glasbe. Odgojevalni pomen glasbe se je začel vpošte-vati in to v prvi vrsti vsled uspehov na političnem polju, ki so se Ariel ", ki je hibi vredna pri- j besed me je napolnii z neko gro-Uižno petinscdenidcsft dolarjev, jzo. sem pričel pozorno o- pazovati prijatelja. Njegove ustne so bile popolnoma blede, kolera pa so mu tako klecala, da je komaj stal. — Za božjo voljo! Avgust! — sem zakričal v smrt-•icm strahu. — kaj ti je. kaj je ra jadrnica je imda takozvam •olovični krov ter je bila nprem-jena z jatlr!, kot so običajna na alupah. Njene prostornine v to-lah n* rnoiem več navesti, toda »rez t^/ave je lahko vzela na tvoj c rov deset oseb. S to malo jadrni- tebojf — kaj hočeš jrričeti? — tvegali najdrzne.jše vožnje j — Kaj je? — je zajecljal, oči-šc danes se mi zdi čudno, če vidno začuden, medtem ko je spu-m i si i m na one čase, da sem še VELIKANSKI NEMIRI V EGIPTU. i .6# I. avezrk, .................. 11» zvezek .i................. Nasveti za i*io La docc. Koristna knjiga za vsako htSo ........ Pravila sa olika. Dr. J. Dostojen .€5 Varčna kcSreriem, aa slabe ln dobro 5aso ......................LM RAZNE POVESTI IN BOMANL i Udova Leruž, detektivski roman po pravici često pripisovali glas-!■Eveninjr Star iz Rima s« bi. jtaljani trde, da je pospeševala! ncs- da so ^bruhnili v laembnejšo pfivestjo. hočem opi-ati nek tak doživlj; j. Nekega vet-era je bila pri gospodu Rarnar-du večja družba, in koncem konca sva bila oba, jar. in Avgust. —-precej vinjt na in razpoložena. Kakor navadno, mesto da bi odšel domov, sem ostal preko noči pri svojem prijatelju. Kakor se mi je dozdevalo, sem kmalu zaspal. ne ostelji vedenje pi-janea, ki je enačilo nlaznosti, pri katere žrtvah mnogokrat ni opaziti- ničesar posebnega v prvem frenutku. Nato se je popolnoma ■ nesvestil iu tudi ni bilo pričakovati. da bo tekom prihodnjih par ur zopet postal gosjiodar svojih •utov. Skoraj lie morem popisati, kako sem bil prestrašen. Vinski duhovi so mi izpuhteli iz glave in rdkakor mi ni bilo mogoče priti do kakega zaključka. Vedel sem samo to, da nimam niti pojma, — kako mi je ravnati z jadri iu krmilom ter da me besen veter in bližajoča S3 oseka tirata v pogubo. Grozil nama je vihar, pri se-Vi nisva imela nikakega kompasa in nikakih živil, in bilo je go-tov/>. da morava z najino smerjo *e pred jutrom izgubiti obalo izpred oči. Te misli so se podile kot bliski skozi mojo glavo, tako da *em bil popolnoma nezmožen, da Si kaj ukrenil. Jadrnica je letela < strašno naglico preko lahnih valov, a niti eno jadro ni bilo zvito. Včasih besno tkakala preko valovja, in rilec ladje je ved- enostavno nadaljevati svojo pot. K sreči pa sta tedaj prihitela dva mornarja, ki ?ta sveto zatrjevala, da sta opazila na ladjici človeka, katerega bi bilo morda mogoče še rešiti. Pričeli so stvar pretresali. kapitan se je jezil ter dejal, da ni njegova stvar, paziti na take orehove lupine na visokem morju ter da njegova ladja vsled takih malenkosti ne bo izpreminja-la svoje smeri; če je bil res kdo povožen, je njegova lastna kriv-da — naj se utopi ter gre k vragu. Henderson, nadkrmar. ki je bil ogorčen vsled kapitanove brez srčnosti, je izjavil, da slednji zasluži, da se ga obesi na jarbolo, on. Henderson pa se ne bo, in tud> na nevarnost, da ga doleti enaka usoda, pokoril v tem slučaju kapitanu. Stopil je mimo kapitana, ki je molčal, prijel je za krmilo ter dal povelje: Okrenite jadra^ tesno k ladjici! Pomorščaki so planili na svoja mesta in manever se je sijajno posrečil. Vse to je trajalo celih pet minut in ko-, maj je bilo verjeti, da bo mogoče še koga rešiti. Vendar se je rešitev posrečila, kar je pripisovati srečnemu slučaju. Henderson je ukazal spustiti čoln ter je skočil vanj z obema pomorščakoma, ki sta me prva ugledala. Po nepopisno nevarnem in trdem delu, so naju dvignili v svoj čoln ter privedli na ladjo. "Penguin", tako se je namreč imenovala ladja, ki nas je rešila, je zapeljal naslednjega dne ob devetih zjutraj v pristan, ko je prej še srečno prestal vihar, k? se malokdaj pojavi s tako silo na i; j ili stremljenje po edinstvu Verdijeva opera, in Nemci frde isto o svojih vzorno! organiziranih moških pevskih društvih. Druge države, kakor Francija in Anglija, so že zda v no uvedle enotno organiziran šob: k i pevski pouk. Stara Avstrija je šoksk' pevski pouk zapostavljala iz enostavnega vzroka, ker se je bala razširjenja nacijonalne ideje pri posameznik narodih; podpirala pa je razvoj oblikujoči h umetnosti in osobito šolskega risarskega pouka, kjer ne prrde nacijo-ualni moment v toliki meri v pošte v. Ideja odgoje na podlagi umetnosti se je rodila na Angleškem ter našla svojo pot čez Hamburg London, Anglija, 2G. januarja. 4. rr.: Cve* hi scd. V nekem kabelskem sporočilu na i J^ijSV^ ^^ ^ «7 1 (J«*. Jurii«, o. rv: Soaedov ion. Sta se glasi da- kmecskeg* cesarja itd. ........ Joa. Juritt, S. sv.: Itokčar Zober, roman. — Tr^oroer, tngeaija Dve sliki — Kiavei Me#ko Kajiri v narodnem • Egiptu novi nemiri, tekom kate- be : ih je bilo 19 ljudi ubitih in več bnado^ jj! v„ ^to, kar m kot tisoč ranjenih. V poročilu se| se sreU Itd. .................. Klasi, nadalje, da so angleške če- jPfctoria, povest im irske junačke dote zadušile usta jo. j Dosedaj ni prišlo v London še nobeno potrdilo teira sporočila iz Rima. a vesti se tudi ni zanikalo. Slavni češki virtuoz Jan Kubelik namerava stalno naseliti pri .se Pragi v gradiču Spod. Pošernice. od svabodaim Eotncem, zgodovinska povest, 1. zr............. od svobodnim salneem, zgoaovLn- ska povest, 2. rv. ............Ltt Povesti aiovenskecm ljudstvu t poduk ln zabav«. Katar....... .13 K omarica, povest ...............61 j SPISI 3A MLADINO. 2. «▼.: Maroa, krfianskl de«ek la Libanona .................... JSC 3. sv.: Marijina ctrska, pc?e*t ia l kavkaSkib ?ora ....................JU 4. sv.: Praški £odek. povest, LL natis ........................ JS3 5. sr. .Tri indijske povesti...... 9. XV.: kraljičin ae£ak. 2godorin- ska povest iz Japonskega .... M 10. ev. :Zv»m1 sin, povest la vlaile Akbarja Velikega ............ JU 11. sv.: E4e£a in bela vrtnica, p* 12. rrr.: Kerejska Vrata. Črtkat la nalsijfonorr v Koreji............ .M ) 18. zv.: Esj is »>«asa, povo« iz i Amats ....................... JH 14. sv.: Prilega borotiskega {Is-varj*, pooMt is ryodqvtne kanadske ...................................Jfl 15. zv. : Angel] strl^OT — Braall-ite povest .................. JBM 16. zv.: Zlatokopl, povest ...... M 17. ar.: med Inrtjsnei ali važnjii v Nikara*nc .......... JU IS. zv.: Preganjanje hidijskib mJ- sljonarjrT ................... .*• 9. sv.: MSada nmrnarjfc, povest M l.#0 .75 .r« M J5 Ji* 1.28 NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreem naznanjam vsem druge države. Ni slučaj, da je!Zmmcem in l^jateljem žalostno baš narod izrazito trgovskega zna- vest» da Je dne ^nttarja imirl ea ja bil tisti, ki je najprej v sebi jnajl>oljsiprijatel.) m najblrz-čutil potrelx) izpopolnjevanja um-H'' stvene izobrazbe s ix>močjo umet-| nosti. V še večji meri pa je danes potrebno, da se bavimo temeljiteje lov en ski sosed JOHN LOGAR v starosti 44 let. Rojen je bil leta 1S77 v vasi Vodica, fara Sv. Križ pri Litiji. IJolan je bil samo 4 dni s tem vprašanjem. Živimo v dobd|:ia P1.^1^; Ameriki je najhujšega materijalizma Ln stra-hotnega moralnega propadanja. Da bi se sedanja generacija . še predrugačila, ne pričakujemo. .Moramo pa skrbeti, da bo nastopila generacija boljša. Iji tukaj naj stopi umetniški pouk v .službo narodne odgoje v najširjem pomenu. bival 18 let in bil jako priljubljen med sosedi. Vsi «;a bomo težko pogrešali, posebno jaz iu Fr. Egane, ker smo bili vedno skupaj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in 3 še riedorastle otroke v starosti od 3 do 10 let. v starem kraju pa dva brata in pet sester. Pogreb se je Sisto « Šesto, povest is A brace v Sliko ln »ovesti, Ksaver MeSko študent naj be, — Ka* vsakdenji kruli ........................ Veselo povesti: Za moiem, — V pusti v je Sla. — Pr-vda tnec* bratoaa ...•....»..«•*.....•• /ojnlmlr aU poganstva m krst, POVBSt ••••••••*»**«»s*ats«fts* stav Doli s orovjem ................ Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni bo] (3^4 str.) ...... Mesija (1. sv.) .............. Mesija (2. ov.) .............. Zgodovina §lov. naroda (5. zv.) Zgodovina slov. naroda (0. sv.) Mladim srcem (2. sv.) •pisal K. MeSko iajlga sn lahkomloc^ce ljudi, Spisal I. fankar.............. *et tedoUv t zrakoplovu........ ll. Amerikanei.......... ^jBob za miadi sok, pesclce...... M j Dedek je pravU, pravljica.......il .35! MOLITTENIKL uo izginjal pod besno se penečo ,,aši obali vodo. Pravi čudež, da se ladjiea (Dadje prihodnjič.) Kakor so se širitelji krščanstva '"1"sl1 v ^nuarja ob 2. posluževali bogoslužebnega petja!un 12 n^ove la^le hl" V dosego svojih ciljev in kakor je ^ Mam St ^ranton, srbski guslar po porazu na ' na Pokopaiiaee v vem uspešno vzprKibujal narod k!North Pa- vztrajnemu upanju na končno od- LePa hvala sk)važkemu dni*tvu rešenje, tako naj tndi naša tonska!^- 186 Nar" Slovaškega Spolka v govorica navdušuje mladino za plemenite ideje. Mogoče pa je to le tedaj, če pride pri tem v poštev njena vsebina, ne pa njen mehanski elomet, spretnost proizvajanja. Uprav radi tega šteie novejša pedigogika muzikalni oziroma pevski pouk (z risanjem vred) k predmetom u-, nietniskega značaja, ne pa k pred-metom znanstvenega značaja. Stara pedagogika je štela tudi glasbeni pouk k "ročnostim" (veščinam), kar kar je bila še zaostali-na iz dobe, ki je videla v njem le formalno stran. Vsled tega napačnega naziranja je bil tudi pouk le tehničnega značaja in. cela iinizerija našega današnjega šol-J21^ Reese St., skega x>evskega in glasbenega po- Se ran tonu, Pa., katerega člani so mu položili krasne vence v zadnji spomin kot svojemu sobratu. Pokojni je bil namreč član omenjenega društva. Lepa hvala tudi vsem znancem in prijateljem za krasne vence in za mnogoštevilno vdeležbo pri pogrebu, kar je dokaz, da je bil zelo priljubljen med Tebi pa, nepozabni prijatelj, soprog in oče, želimo: počivaj mirno v ameriški zemlji! v Žalujoči ostali: Maggie Logar, soproga. John, Magdalen in William, otroci- Ralph Konchnik, prijatelj. Scran/ton, Pa. 3V J&O M M M M JS9 M L7S t.** ».M JUDSKA KNJIŽICA POVESTI. 1. sv. Znamenj« Mrlk Povest <• tektiva Sherlock Holmes .... M 2. XV. Darovana. Zgodovinska p> povest- *s dobe esovauskib apos-tolov« »tt 3 sv.: JnrraC ftnpovest. — Med Plazovi, tlrolsoa povest. JM 4. sv. Malo tivijenje, povest .... M B. sv.: Tadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .78 i sv. Gozdarjev tin — Flažgar, povest ••••«•••••••••••»•••t*« Skrbi za fe^o: v nsuje veaeno ... v plr.^no vosaao . RaJhd pttTs.: v r'stno vezwM> ... * kos*, vezano .... v usnje vezano ... ZEIOJVTTDL Zdraž«aJh drinv ..... Zemljevid Sle^enije . Zeesljevid Kvropc ... | Velika stenska mnpa {flHBljevifi: Ker York, lUinrls, Oo-londo, Kansaa, M oca na, Minnesota, Wyoming la Alaska f—= vsnkl po Pennaljvanla ................. West Ylrginija .............. RAZGLEDNICE: Zabavno, različne, ducat Newyor£ke, rc*!lčne, ducat, Panorama mest« New Ysrfc, 28 allk Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge .. 'i.tt M JH l.Tf LM Ji JC M IN JU M .49 Jt% M M tb Z ZADNJO POSiLJATVIJO SMO DOBILI NASLEDNJE XNJIGE: Side Tomova Koča ........... Sv. Notburga ............... GozdoTuik, <2 zvezka) Cvetina Borograjska . Dostojno vedenje .... Pravljice H. Majar .. .60 Godterskl Katekizem ....... .... .55 J6 Beneška Vedeževaika____.... .... J3 JM Materina žrtev ............. 1.66 M Pozigal^ .................. .45 JS6 Svetna cai ................. J3 JO CIganova osveta ............ .... 35 prllfltttl bodisi ali NarstD—> Je v gotovini, IVI znamke po 1 ali 2 centa. Co po6IJo> to gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročaji« knjig, katerih nI v ceniku. Knjigo pfosto. Slcvenic Publishing Cc, 82 Cortiandt St., New York J ©£XS NARISA, 1. WB*. 19*3 J FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. Spisal Emile Gaborian, Ze "Glaa Naroda" preval G. P. 2G ( Nadaljevanje.) — Ali nimamo železnice? » — Hazventtjra. — je nadaljevala markiza, — me je zaupal temu gospodu. — Pri tem je pokazala na gospoda 1'olgat. — Gospod Manuel Folgat je obljubil, da nam bo pomagal s svojo izkušenostjo, svojim talentom in svojo udancstjo. Ko je bil na ta naein formalno predstavljen, se je gospod Fol-/at priklonil ter rekel: — Jaz sem polu upanja. Z gospodično de Pandore pa rečem, da moramo iti na delo brez vsakega obotavljanja in ne da bi izgu-1 il trenutek časa. Prvino pa laliko »-klenem, kaj je treba storiti, moram izvedeti za vsa dejstva. — Žalibog. ne vemo ničesar, — je odvrnil stari Šandore, — raz-ven to, da je Žak v samotni celici. — Dobro, potem moramo vse to iznajti. Vi poznate, brez dvojna. vse uradnike ki so v stiku a pravosodjem? — Le par. — Gotovo poznate sodnika, pred katerega je prišla zadeva. Starejša izmed obeh tet se je dvignila ter vzkliknila: — Ta človek, g »spod Galpin, je prava pošast hinavščine in lie-hvalcžnosti. Naziva' se je prijateljem Žaka. Žak pa ga je imel tako rad, da je pregovoril mene in mojo sestro, tla sva privolili v poroko tega Galpina z eno naših sorodnic. Ubogo dete! Ko izvedela žalostno resnico, je vzkliknila: — Hvala Bogu, da sem ušla nesreči, da postanem žena takega človeka ! — Da. — je pritrdila njena sestra, — če je eeli Sovter prepričan, da je Žak kri\, naj tudi reče: — Njegov lustiiL.." prijatelj je postal njegov sodnik. Gospod Kol ga t j«* zmajal r. glavo ter rekel: — .laz moram imeti bolj podrobne informacije. Markiza mi je omenila nekega gospoda Senešž la, župana iz Sovter. Gospod de Sandorč je takoj pričel iskati svoj klob'ik ter rekel: — Gotovi. On je naš prijatelj. Ce je kdo dobro informiran, je on. Pojdimo k njemu. Gospod Senešal je bil v resnici prijatelj Sandorejevih, a tudi Iioaskoranov. Čeprav je bil po poklicu odvetnik, se mu je vendar priljubil narod, kojega zaupni svetovalec je bil skozi več kot dvajset let. Celo potem, ko se je umaknil s svojega mesta, je gospod Senešal še vedno ohranil polno zaupanje svojih nekdanjih klijentov. Nikdar niso storili nobenega važnejšega koraka,'ne da bi se preje posvetovali z njim. Njegov naslednik je vršil njih posle, a gospod Senešal je dajal vsa potrebna navodila za to. Pomoč pa ni bila vsa le na eni strani. Vzgled velikih ljudi kot sta bila gospod de Šandore in stric Žaka je spravil marsikaterega kmetiea v urad gospoda Senešala. Ko se ga je v neki poznejši dobi življenja lotila Inrzlica politične ambicije ter je izjavil, "da se hoče žrtvovati blagru svoje dežele" s tem, da postane župan v Sovter, je bila podpora njegovih klijentov velikega pomena zanj. liil je skoro ves i r sebe, ko se je onega usodepolnega jutra vrnil v Sovter. Izgledal je tako bled in pobit, da se je njegova žena hudo ustrašila. — Moj Bog, Avgust, kaj pa se je zgodilo? — je vprašala. — Nekaj strašnega, — je odvrnil na tako tragičen način, da se je pričela njegova žena tresti. Resnici na ljube je treba izjaviti, da se je gospod Senešal kaj rada tresla/ Bila je stara krog pet in štirideset ali petdeset let, črno. kratka in debela in le s težavo je dihala v korsetih, katere sta, nalašč napravili zanjo sestri Jlešiuet. Ko je bila mlada, je bila še precej čedna. Še sedaj si je ohranila rdeča lica svojih mlajših dni, črne lase in krasne zobe. Ni pa biia srečna. Celo svoje življenje si je želela otrok, a ni imela nikakih. Kes je. da se je tolažila s ten, -la je neprestano navajala najbolj delikatne posameznosti tega predmeta ne le svojim intimnim prijateljicam. temveč tudi vsakemu, ki .to je liotei poslušati. Pripovedovala je o svojih stalnih razočaranjih, o zdravnikih, katere je vprašala za svet, o romanjih, katera jc vprizorila in o velikih množinah rib, kat *re je snedla, čeprav se ji ribe gabijo. Vse je bilo zaman in ko so njena upanja v poteku let izginjala, je postala resignirana ter f c udala neke vrste rt mantične sentimentalosti, katero je ohranila pri življenju z neprestanim čitanj-m novel in pesmi. Solze je imela ra vsako nesreč eno bitje in tolažilne besede za vsako gorje- Njena d< brodelnost je bial splošno znana. Nikdar se ni nobena uboga ženska j. otroci zaman obrnila nanjo. Kljub vsemu temu pa jo je bilo le težko ptevariti. Svoje gospodinjstvo jc vodila na izvrsten način in i.ikdo jc ni prekosil v kuhanju in pranju. Bila je vsled tega popolnoma pripravljena, da ihti in se solzi, ko ji je pričel mož pripovedovati. kaj se je pripetilo tekom prejšne noči. Ko je končal, je rekla: — Ta uboga Dionizija gotovo ne bo prenesla tega udarca. Na tvojem mestu bi šla jaz takoj k gospodu de Šandore ter ga1 informirala na najboj previden način e tem. kaj se je pripetilo. — Tega ne bom storil. — jc odvrnil gospod Senešal, — ter ti tudi izrecno rečem, da ne hodi ti tjakaj. On je bil namreč vse preje kot modrijan. Če bi bi! svoj lastni gospodar, bi vzel prvi vlak ter se odpeljal sto milj proč, da ne vida žalosti starega Šandore in obeh starih devic. Dioniziji je bil izvan-re-dno udan. Več let je bil zaposlen z uravnanjem njenega premoženja, kot tla je njegova lastna hči in sedaj biti priča njene žalosti! Stresel se je ob tej misli. Razventejra pa tudi ni vedel, komu naj vr-,'arae in pod uplivom zagotovil Galpina je pričel samega sebe izpra-Mivati, če ni Žak konečno vencar izvršil zločinov, katerih se ga dolži. Na srečo pa so bile njegov e dolžnosti onega dne tako številne in raznolike, da ni imel časa razmišljati o tem. M'oral je skrbeti za prevoz ostankov obeh nesrečnih žrtev požara. Sprejeti moral mater prvega ter ženo in otroke drugega ponesrečenca ter potolažiti prvo 7 obljubo majhn per.zije ter drugo z obljubo, da bo skrbelo mesto za vzgojo otrok. Nato je moral dati navoelila, da se spravi tudi oba ; a njen a domov. Razventega pa jc moral poiskati stanovanje za grofa KlodIjez in njegovo ženo. kar mu je povzročalo velike sitnosti. Velik del ]>opoldneva je potekel s pogovorom z dr. Sejnbojem, ki je v imenu pravice in človečanstva zahteval takojšno aretacijo Kokolčja. tega lopova, kojega bedastrf izjava je tvorila temelj za to obdolžitev. Zahteval je. naj se tega epiieptičnega, idiota takoj pošlje v bolnico ter ga drži tam toliko časa, da ga bodo preiskali izvcrcn-ei. Župan izprva ni hotel pristati na prošnjo, ki se mu je želela neprimerna. Zdravnik pa je govoril toliko časa ter bil tako usiljiv, ela je župan konečno poslal dva orožnika v Breši z naročilom, naj pri-vedeta Kokole-ja. Vrnila sta se več ur poznej* praznih rok. Idiot je izginil. Nikdo v celem okraju pa ni mogel dati niti najmanjšega pojasnila, kje se nahaja. — In vi mislite, da je to naravno? — je vzkliknil zdravnik, kojega oči so zrle izza očal srepo na župana. — Meni se zdi to absoluten dokaz, da se je .-kovalo zaroto v namenu, da se uniči gospoda de Boaskoran. — Ali ne morete biti mirni? — je odvrnil župan jezno. — Ali mislite, da se Kokole pogreznil v zemljo? Preje ali sleje bo prišel na elan. Zdravnik ga je zapustil, ne da bi še nadalje silil vanj. Predno pa jc šel domov, se je oglasil v svojem klubu ter tam v navzočnosti dvajsetih ljudi izjavil, da ima pozitivne dokaze, da se je skovalo zaroto proti gospodu de Boaskoranu, kateremu niso mogli monarliisti nikdar odpustiti, da jih je zapustil. Rekel je nadalje, da so gotovo jezuiti zapleteni v to zadevo. (Dalje prihodnjič.) ADVERT! Zastopniki "Glas Narodi" kateri ao pooMaBenl pobirati nlno aa dnevnik "Glas Naroda". Ciak aaatopnik leda potrdilo m sveta, tatero Je prejel la JIH rogakoai prtpo roCamo. Saročnlna aa "Glaa Naroda" Je: Za celo leto $6.00; aa pol lata I&00; «a »tiri mesece $2.00; wm. ti BO Fraadaea, OaLl Jacob Lorlta. Onm, Cafei . , . [ Frank fcrabdC '' Oak: Peter Cull®, John Ben. Freak Janeah In A Jatlfe. OOa.: Looia GoateCa. Cofe: Math. KercU. Dnevne vesti. DAUGHERTY PRAVI, DA NE BO ZAPUSTIL KABINETA. ŠPANSKA ROMANCA KONČANA NA ELLIS ISLANDU. Washington, D. C., 31. jan. — Generalni pravdnik Daugherty je danes zvečer zanikal poročilo, da namerava zapustiti kabinet ter pričeti v New Yorku z odvetniško prakso. Obenem s tem poročilom je krožilo tudi nadaljno poročilo, da bo njegov naslednik najbrž George "Wharton Pepper. njovP-imenovani senator Združenih držav iz Pensylvanije. Baughertv se je smejal, ko je izvedel za to poročilo ter rekel, da *ni ničesar v njem. Nekateri njegovi prijatelji pa so ob* več kot eni priliki namignili, da ne bo nikdar ostal v službi administracije skozi štiri leta, kot načelnik justičnega departments, temveč da se bo vrnil k odvetniški praksi, najbrž v svojem elo-mačem kraju v Ohio. c OBREGON PRAVI, DA NI BOLAN. _ Washington, D. 31. jan. — u - , „ . Načelnik Las ker ladijskega sveta Mexico City, Mehika, 25. jan. . „ . . . . _ . . .. . . , , _ . "je vcerai na neki konferenci his j-Ckom preteklega večera ie pred- ...... , ... i -t , - , . nega prišel icniskega komiteja sedmk Obregon objavil, da niso . * . ... priporočil sprejem postave, na lesnicna poročila. da ie niegovo : ,. , ... , . , . , temenu katere naj bi morala prizora vst veno stanje tako, da se bo . , . . __ ... . * „ . . _ j ti polovica vseh pripuscenih mo- nicral napotiti v Združene drža-j , , . ... , , zemcev na krovu ameriških ladn. ve, kjer naj bi se posvetoval z odličnimi ameriškimi zdravniki. ! 0 tem P^dlogu se je dosti raz-Z ozirom na poročila o njego-' T navijal o, a pozneje se je glasilo, vem slabem zdravju je rekel pred- da se ni sldenil° »ičesar pozitiv-sednik: — Jaz ne vem, odkod izvirajo ta poročila, kajti moje zdravje ni bilo še nikelar boljše kot je sedaj. Secundino Garcia Cayon, znan trgovec in posestnik v Arizoni ter njegova nevesta, bivša Španska senorita R^vnlta Ni^el. zaključujeta prvi del svojih medenih tednov na Ellis Islandu. Ženin je živel dvajset let v A-rizoni. kjer je delal na različnih renčali, dokler ni sam postal lastnik renče. On ima lepo trgovino v Nogalcsu ter poseduje tudi mnogo zemlje. Bil pa je malomaren v najvažnejši stvari, ni namreč vzel državljanskih papirjev. Neelavno se je vmil na Špansko ter se t a m oženil. On in njegova žena sta prišla nato v Ame riko na nekem francoskem par ro-ina sta iz Jablan ice pri Ilirski Bistrici, Notranjsko, sedaj Yc-nezia Ciiulia. Italia. Pred enim letom sta dospela v Ameriko. Slikal sem, da se nahajata nekje v Pennsylvania i. Cenjene rojake prosim, ako je kateremu znan njun naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita na: Anton Kte-fančič, 10802 Prince Avenue, Cleveland, Ohio. M♦»»♦♦♦♦M M♦> Dospelo je novo :: : suho grozdje. . MuSkatel zelo sladke debele ja- ! I gode, boksa 50 funtov .. $6.50 " Cipar grozdje največje in naj-! I sladkejse jagode, boksa 50 fun- * J tov ......................$7.50 - • ► Malo črno grško groždje, zelo X '' sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 ; - Cesplje funt po 10 centov. Za o večja naročila posebne cene. ^ < - PofiUlte $S. r<» račun vsake boka« <. ' * ki naroČit« In poslali bomo tako]. < > i ► BALKAN IMPORTING CO. ! I 51-53 Cherry Street ► New York, N. Y, - ' »»4»»»»«» » mUMMUill" SANTA! C^PSUL€^ midy I jhk.i ae turn« — hitro penuft pri ^ VNETJU | MEHURJA Vsaka pUala (MID^ Mti ime tW / Varajte aeponarcdb Pa. Anton Cartk Creek, Ph.: Frank Bchttrm. Xtmt Newtaa, Pm.: Joseph Jivmau «hHe Valley, Pa. I In/11 PitfB mOtk. Pa.: J. PatoraelL Hack Diamond* WaA. Q. J. Po renta. W. Va.s Frank Kodaa. W. Va.: Primoi Modlc. tUhnkoee, Win : Joaeph Tratnik. litijim, Wlm.: John StampM ta H. Svetila. We* Ame, Wis. Frank Bkok In Ant. TlowfeS. ClIKWOR Najhitrejši moderni parnlkl na svetu. Izborna postrežba potnikom. V vašem mestu ali bližini je lokal. ni agent, V Jugoslavijo, Bolgaidko, Rumunsko io Madžarsko, Preko Reke: CARMANIA 11. februarja Karta $105 — Davek »5 Železnica do BelgTada |5. Do Za-grea $;.?5, Bukareftta fll.GO, Bu* JlTipešte $3.35, Sofije tS.45. Preko Cherbourg: AQUITANIA .......... 7. tt,t». OGLASE NAJ SE SLEDEČI: JANEZ CESAR, ali pravilno MOIIOIUl'. doma ?. Notranjskega, jrovori slovensko in italjaiLsko. na tlesni roki ima pokvarjen palec; X A Si )E K T K E X B E lili E R, d'v ma iz Trebnjega na Dolenjskem, ki ima desno roko nekoliko pokvarjeno: FRANK TROTE L, doma i/. Višnje trore, ki ima en ma-yj\nec ravan; ANDREJ MALXAR-CEK z Vrhnike pri I>ožu na X'o-tranjskem; PETER GROJIAX, po domače. Spevtai-jev iz Kranja. Vsi naj se mi oglasijo. Obenem pa prosim cenjene rojake, če kdo ve /a kojega bivališče, da mi nazna-za kar bom zelo hvaležen. — F ranic Petemel, 1315 E. 49. St., Cleveland, Ohio. (1-2—2) Prijatelj delavca PAIN EXPELLER TTornUka :namki reg. v p»t. ur. z»lr. e ali makmr-aa sala«, <9 grla. laa. aolaCto« t kutefc. pridite 1« laVlatU koat krt Na flakajt«. kw u ka- Vaa aaoika kolesni mdnrrlq po a-trajlonji a»oaro6-.'o ka-leCtaa v krt£a te krfa«« ls rBaMk ta«f url poHuja roda. Renaat&eacu trganje, lilitu« o-tekUne srbečice, Ikrpfle tu drnae kalne bMeint ki aaataaajo rsled ufl-ete krvi. oadravhn v kratkem *rn Jd nI poUV»o laftaH. Nekateri dragi aOrsmlkt rmMJo tal. aiafia, da raa raswnejo. jM •e la starega kraja, nto ns lals* sdrariia, ker tm rasnaen alovensfa. Uradne ursr ok Asteralklk 04 I. «. l Ok nedeUak a« t. M It v i r y« ..i., Nove vrste svilnate RegaUje, pečate, trakove, Lt-d. za druitva. IVAN PAJK Conemaugh, Pa. / /